Melbourne — Sydney Brisbane — Adelaide (Perth — Hobart Canberra
YUGOSLAV NEWSPAPER IN AUSTRALIA
Naslov (Reg. address):
103 Fifth Ave., North' Altona, V
Za oglase (For advertising): Phone: 379-6511
Published by :
SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE
Printers:
BUSSAU & CO.,
6 Elizabeth St., Nth. Richmond, \
VOL. VI IL	OKTOBER, 1963	No. 10	Letna naročnina 20/-, polletna 12/-,	Registered at the GPO Melbourne
			posamezni izvod 2/-	transmission by post as a montili;
„Vse napore za združevanje...'
Obiskal sem predsednika UO SD Melbourne, g. V. Gomizelja, da mu zastavim nekoliko vprašanj. Vprašanja sem usmeril predvsem na delovni program letošnjega upravnega odbora, zraven tega pa smo še nekoliko pokramljali o vseslovenskih perspektivah.
Vprašanje :
Predvsem me zanima, če si je Upravni odbor SDM že zastavil svoj delovni program za tekoče poslovno leto, in kakšen je ta program?
Odgovor :
Kot vam je znano, je večina članov letošnjega Upravnega odbora prvič v odboru SDM; zato smo potrebovali nekoliko več časa, da smo se orientirali. No, pretehtali smo pogoje, v katerih bomo delali.
Tudi v letošnjem letu ne moremo pričakovati, da bomo zmogli kaj več, kot so zmogli vsi dosedanji odbori. Bog daj, da bi bil pesimist! . . . Vmes so finančne ovire in dejstvo, da postajamo Slovenci zelo lagodni. Vsekakor skušali bomo kar najbolje "vleči naš voz".
Letošnji Upravni odbor SD Melbourne je po svoji uvidevnosti sklenil,'da se bo posvetil predvsem naslednjim vprašanjam: utrditvi S. Vestnika; vplivanju, da bi se nekako našla rešitev vprašanja slovenskega doma, pridobivanju novih članov za društvo ter združevanju Slovencev nasploh.
Vprašanje :
G. predsednik je v svojem programu omenil združevanje Slovencev. To je zelo važno, morda najvažnejše vprašanje naše skupnosti v Avstraliji. Bi mi lahko nekoliko širše pojasnili, kakšni bodo vaši prijemi pri združevanju Slovencev? Odgovor:
Zamisel in pravila SD Melbourne, menim, so dobra, zelo dobra. Toda to še ni dovolj, če imamo dobra pravila. Gledano nazaj so se navkljub dobrim pravilom in načelu nepolitičnosti društva našle špranje, skozi katere so uhajale osebnostne težnje posameznikov ali skupinic, ki so potem društvo, vključno s slovenstvom, istovetili s samimi seboj. To je med mnogimi rojaki izzvalo odpor do društva, oz. kluba, kakor se je takrat imenoval.
Naša pot v bodoče bo široka, vseslovenska. Slovenci smo prav vsi in vsi imamo pravico in tudi dolžnost sodelovati in soodločati v društvenih zadevah. Spletkarstva, sumničenja in klasifikacije ljudi nam morajo biti tuje. Sicer se zavedam, da je vse to, kar sem izrekel, lahko samo skupek lepih besed, če tega ne presadimo v prakso.
Slovenstvo pa lahko družimo tudi v večjem obsegu. Zboljšujemo in koordiniramo lahko odnose z ostalimi društvi v Avstraliji. Na tem polju bo treba resno pričeti z delom. Za nas v Viktoriji je doslej predvsem značilno zboljšanje od-
nosov do PZ Triglav, ki je bil vsa prejšnja leta nekako preziran. In vendar so peli slovensko, za Slovence !
Vprašanje:
G. predsedniku je zagotovo znano, da smo imeli v preteklosti in imamo v sedanjosti skupine in združbe, ki so se proglašale ali se proglašajo za vseslovence, v resnici pa so zastopale in zastopajo neke določene cilje, ki po svojem značaju niso vseslovenski, ki zadovoljujejo zgolj svoje somišljenike.
Odgovor :
Res je. Res je tudi, da te skupine niso uspele in ne uspevajo. Naši ljudje ne dovolijo, da bi jih nekdo varal, da bi. jim ponujal pod etiketo slovenstva to, kar ni po značaju vseslovensko.
Mentaliteta Slovencev v Avstraliji je zelo različna. Z gotovostjo lahko rečem, da je med našimi ljudmi večina, ki hočejo biti Slovenci, odklanjajo pa vsakršno vrinjanje tujih elementov v slovenstvo. To moramo upoštevati, če želimo družiti slovenstvo. Slovenstvo brez barve, ideologijo in politično usmerjenost pustimo, da si Slovenci krojijo po svoje! Napraviti moramo izjemo od prakse ostalih društev in skupin v emigraciji širom sveta.
Vprašanje :
Ko ste govorili o svojem programu, oz. programu UO SDM, ste omenili, da želite utrditi S. Vestnik. Kaj ste s tem določeno mislili in kako želite doseči utrditev S. Vestnika?
Odgovor :
Slov. Vestnik je pričel izhajati tiskan v preteklem poslovnem letu. Ljudje, ki so osvojili idejo o tiskanemu Vestniku, so na zadevo gledali zelo idealno. Namreč niso dovolj upoštevali začetnih težav, predno je tak list vpeljan. Niso tudi upoštevali, da so slovenski listi v Avstraliji že izhajali in potem propadli. Vzroke propada ne bom omenjal. Slovenski Vestnik je imel že od vsega začetka dobro idejo. Neki navdušenci za tiskan Vestnik so se dela takoj ustrašili in obmolknili, drugi so pa zato še bolj zagrabili za delo. Rekel sem, imeli so dobro idejo, dodam pa še, imeli so tudi srečo, da so S. Vestnik do tod speljali. Pravijo, da je v življenje treba vstopiti, potem že nekako rineš naprej! Tako je s S. Vestnikom.
S. Vestnik je v svojem začetku napravil nekoliko krivulj, vendar se je zadnji čas postavil na "linijo", kot temu pravimo. List, kakršen je danes, je po svoji obsežnosti zelo skromen. Za tisk je potreban denar! Osebno mi ugaja, ker skuša
"združevati prijetno s koristnim", poleg tega ] obvešča o dogodkih v svetu in domovini.
Tudi v bodoče se bo list moral izogibati o čutljivemu polemiziranju. Dogodke naj bo pi kazoval v tem smislu, da ne bo nikoli posta1 črte pod besedilo — to naj store bralci san še vnaprej se bo moral držati nekako v sredi in da več ali manj ne bo drezal v občutljive ču tukajšnjih Slovencev, ki smo baje zelo razlici
Še nekaj. Morda so to zgolj naše želje. Slo Vestnik bi moral postati reprezentativni list Sli vencev v Avstraliji. Danes je S.V. last SD Me bourne. Zaradi okoliščin in obsega ter števili nega stanja Slovencev v Avstraliji, list ne moi vdržati zgolj v Viktoriji, še posebaj, ker se tui v drugih državah vse bolj odpira potreba j glasilu Slovencev. Slov. Vestnik mora posta last vseh društev v Avstraliji in vsa društva 1 morala biti v njem enako udeležena in zaste pana.
Vprašanje:
G. predsednik mi je zadovoljujoče pojasn stališče in odnos UO SDM do S. Vestnika. Ke sem pa kot ožji sodelavec Slov. Vestnika pouče tudi o drugi plati izdajanja slovenskega lista, s pravi, da sem poučen o finančnih težavah, 1 vas prosil, kako si zamišljate utrditev slov. list v praksi — finančno?
Odgovor :
UO SDM je od pričetka izdajanja Slov. Vest nika že dvakrat nakazal svojo finančno pomo listu. Tudi v bodoče bomo skupno iskali sred stva za nadalnje premagovanje začetnih teža-* Menim pa, da to ne bo dovolj. S. Vestnik mor napredovati! Vsem društvom širom Avstralije t morali poslati odprto pismo v smislu soudeležb in soodločanja pri listu. Skupno bomo mora] iskati novih naročnikov, in list bo treba izbolj šati. Na pol poti ne smemo obtičati! Na vas, k izdajate list, pa leži velika moralna odgovornos do slovenske skupnosti. Pišite dobro in poštene ne razburjajte ljudi. Družite Slovence! Vprašanje :
V odgovoru na prvo vprašanje ste mi omenil "rešitev vprašanja Dom". Bi mi danes lahko ka več povedali o tem, če je že konkretno kaj do seženega za rešitev tega vprašanja? Odgovor:
Rešitev vprašanja Dom je posredna zadevs UO SDM. Mi lahko iščemo rešitve in če le-t< obstoje, smo jih dolžni predložiti zaupnikom Doma, kateri potem skliče j o Skupščino darovalcem za Dom. Gre za to, da bi Dom, ki je doslej predstavljal več ali manj zgolj investicijo, prodali ir z izkupičkom ugodno kupili kakšno dvorano s št nekolikimi pritiklinami. Taki prostori, vključne z dvorano bi nam bili mnogo bolj koristni, poleg
(Dalje str. 3)
vesti
Drobne
IZ AMERIKE PO MOŽE
šestdesetletni princ Von Shmidh-Pauli je na zunaj zelo podoben uspešnemu poslovnemu Američanu, sicer pa je plemenitaš avstrijskega ali vsaj srednjeevropskega porekla, ki živi v Angliji. Toda nekaj čuta za dobro kupčijo je le v njem. Na pamet mu je prišla odrešilna misel — odrešilna za mlade bogate Američanke, ki si žele plemenitega moža (z rodovnikom).
Na Dunaju so imeli pred kratkim velik ples s "predstavljanjem začetnikov", kot temu pravijo. No ples je prišlo štirideset mladih Američank. Stroški niso bili "veliki": za 2500 dolarjev so lahko deset dni potovale po Evropi: končna postaja je bil seve Dunaj s plesom stila Franc Jožef. Seveda so potovale v vagonih prvega razreda in stanovale v luksuznih hotelih.
O končnem uspehu plesa še ni poročil, drži pa, da je princ Von Smidth zagotovil vsaki izmed štiridesetih Američank kavalir j a s plemiškim naslovom, ki se drži njegove rodbine najmanj sedem generacij.
*
NOVA ZELANDIJA V ŠTEVILKAH
Nova Zelandija, bližnja soseda Avstralije iina preko 2,500.000 prebivavcev na površini 103.000 kvadratnih milij. 170.000 ljudi je maorskega porekla, torej so domorodci in uživajo iste pravice kot belci. Na dva milijona in pol ljudi je zaposlenih 919 tisoč, kar je odlično povprečje.
Glavno mesto Nove Zelandije je Wellington (225.000), največje mesto pa je Auckland, ki ima skoraj pol milijona ljudi. Christchurch ima 227 tisoč prebivavcev. Prometne zveze so odlične, bodisi * železniške, letalske, cestne ali morske. Dežela je druga na svetu za ZDA po številu avtomobilov na prebivavstvo. Za Rusijo in Avstralijo je najbogatejša po številu ovac in goveda. Na vsakega prebivavca pride 20 ovac (skupno 50 milijonov glav) in dve kravi, ali 5,300.000 glav goveda.
Zemljepisno in klimatično je baje najlepša dežela na svetu. Baje so Maorke tudi med najlepšimi ženskami na svetu. Ima pa dežela eno slabo
lastnost — prepogoste in premočne potrese.
★
SVETOVNA PROIZVODNJA AVTOMOBILOV NAZADUJE
Po podatkih mednarodne zveze avtomobilske industrije nazaduje svetovna proizvodnja avtomobilskih voz. Leta 1960 so jih izdelali 15,9 miljo-na kosov, leta 1961 7,5% manj ali 14.7 miljona. Posebno je padla proizvodnja, v ZDA za 15,8% to je na 6,65 miljona, v Angliji na 1,46 miljona, v Franciji na 1,20 miljona. Narasla pa je proizvodnja v Italiji za 17,8% ali na 0,75 miljona, v Japonski za 69% ali na 1,81 miljona in^v Zahodni Nemčiji za 4,5% ali na 2,15 miljona avtomobilskih voz.
★
Iz znanosti in tehnike nam poročajo
Ameriški znanstveniki na Mount Polamarju so prvikrat zabeležili vihar v plasti oblakov, ki neprenehoma obdajajo Venero. Nevihto, ki je divjala na področju, dolgem 1600 km, je bilo kaj lahko opaziti na južnem delu planeta: seveda z napravo, ki zabeleži tudi najmanjše toplotne spremembe v ozvezdjih. Vzrok nevihte so verjetno nihanja temperature v oblačnem pasu Venere.
★
V Sovjetski zvezi gradijo krožni pro tonski po-speševalnik z jakoštjo 60 do 70 milijard elektronskih voltov. Novo napravo nameravajo uporabiti pri proučevanju sil v notranjosti atomskih jeder. Prav tako nameravajo v kratkem dokončati ki-bernetični pospeševalnik z enako jakost j o.
KAZNOVANI ZARADI NEBUDNOSTI DO PENKOVSKEGA
Moskva (TASS). — Glavni vojaški tožilec general Gornij je v intervjuju "Izvestijam" izjavil, da so bivšega glavnega maršala topništva Varencova, generalmajora Pozovnija, polkovnika Buzinova in bivšega sodelavca državnega komiteja za koordinacijo znanstveno-raziskovalnih del ZSSR Petročenka disciplinsko kaznovali ter postavili na nižji položaj in čin, ker so med preiskavo in nedavno razpravo proti Penkov-skemu ugotovili, da so bili premalo budni do tega vohuna, za čigar dejavnost sicer niso vedeli in zato po zakonu niso odgovorni;" podatki, ki so mu jih dajali, pa niso mogli povzročiti resnejše škode varnosti ZSSR.
★
IZ OTOKA
V slikoviti prilogi je londonski "Sunday Times" postregel svojim bralkam z nekaj jedrni in recepti iz "dežel na kontinentu". Presenetljiv je podatek o palačinkah: močnata jed h kavi s smetano.
KOLIKO LJUDI JE NA SVETU ?
Po zadnjih statističnih podatkih je svetovno prebivavstvo prešlo 3 milijarde ljudi. Prirastek je letno 60 milijonov in še raste. Torej , lahko 'si zamislimo, da na leto imamo, eno Anglijo več ali pa več kot tri Jugoslavije. Strokovnjaki so ugotovili, da pa proizvodnja hrane ne narašča vzporedno s prebivavstvom, ampak je pošteno doli, kar končno potrjuje teorijo angleškega duhovnika Maltusa, ki je ugotovil da bo prebivavstvo naraslo do eksplozivne točke in seveda prišlo do strašne borbe za prostor pod soncem.
Seveda, če ne bojo narodi le sprejeli morda naravna kontracepcijska sredstva, kar pa je dvomljivo. Podatki FAO, mednarodne agencije ZN za kmetijstvo in prehrano, pa so še bolj žalostni: dve tretjini človeštva je lačnih ali pod-hranjenih, medtem ko okrog 10% ljudi ima v rokah več kot polovico svetovnega bogatstva. Socialne pravice ni nikjer, niti v ZDA, saj je sam Kennedy ugotovil da 25% ameriških državljanov bolj ali manj gladuje. Potem se pa nekateri ljudje čudijo prerobkam, da bo kmalu konec
sveta! Saj človek sam sili vanj.
★
AVGUSTINČIČEV SPOMENIK ZA EGIPT
Avgustinčičev spomenik graditeljem Sueškega prekopa v Port Saidu. Ministrstvo kulture in nacionalne orientacije republike ZAR je ponudilo jugoslov. kiparju Augustinčiču, naj izdela monumentalni spomenik graditeljem Sueškega prekopa v Port Saidu, mestu herojev. Aiigustin-čič je ponudbe sprejel in obiskal Port Said, kjer naj bi stal spomenik. Idejne osnutke bo kipar pripravil do te jeseni. Pri realizaciji te skice bo verjetno sodelovala skupina mladih kiparjev iz ZAR. Augustinčič je prvi in edini kipar, ki so mu sploh ponudili, da napravi omenjeni spomenik.
ŠTEVILO OVAC V AVSTRALIJI
Po podatkih ,avstralskega statističnega urada, je bilo 31. marca tega leta v Avstraliji 158,648.000 ovac ter 18 milijonov in pol raznega goveda. Prašičev pa je bilo samo 1,439.000 in je njih število padlo od lanskega leta za celih 12%.
ZASTRUPLJEVALCI KONJ ZA ZAPAHI
Znano je o rezultatih konjskih dirk v Angliji, Franciji in na Irskem, ko so najboljši konji, ki so bili favoriti, prihajali na cilj zadnji ali pa so se že prej zgrudili od izčrpnosti. Jasno je bilo tudi, da so konji pred odločilnimi dirkami dobivali mamila — da bi bolje ali slabše tekli, kakor si je pač želela organizacija zločincev, ki je potem dobivala velike dobičke od stav.
Pred kakim mesecem je preiskovalni sodnik v angleškem mestu Brighton začel zasliševati šest mož, ki sodijo v organizacijo, ki se je že devet let ukvarjala z dopingom konj in živela razkošno življenje.
Državni tožilec Stable je rekel, da je ta tolpa zagrešila najgrši zločin v zgodovini angleškega konjskega športa, pri tem pa je tudi potožil, da se angleški policiji in Interpolu še ni posrečilo aretirati francoske Švicarke Michele Lugeon, ki naj bi bila materialni "zastrupljevalec konj".
Michele Lugeon je potovala po Evropi, imela je avtomobil z "zasebnim šoferjem", povsod se je predstavljala kot nečakinja tega ali onega lastnika konjušnic v Franciji. Zahtevala je naj jo.puste h konjem. Seveda ji niso mogli ugovarjati, in lepa Michele je potem "cepila" konje po naročilu: favorit je dobil mamilo, da je potem na dirkah kaj še prišel do cilja, slabši konj pa je dobil poživilo, da je potem zmagal. Rezultati stav so bili potem seveda čisto drugačni, kot je bilo pričakovati in presenečenja so izrabili Michelini prijatelji.
Državni tožilec je potem povedal za primer dobrega konja St. Padya, kateremu tolpa, na srečo, ni mogla do živega. St. Pady je med konji to, kar je med atleti kakšen Hary. Vedno je zmagal in tako' je bilo tudi leta 1959 na dirki v Epsom (Anglija). Dve izmed tolpe, Lowry in Michael sta sicer prišli v konjušnico na večer pred dirkami, podkupili sta varuha s 75 funti in se lotili St. Padyja. Toda ta kanj ima menda "težaven temperament" in dedca ga nista mogla ukrotiti.
Tolpa je stanovala v Newmarketu, svoje člane je imela tudi v farmacevtski tovarni, razen tega pa so material včasih čisto preprosto ukradli v kakšni lekarni. Čeprav je policija imela člane tolpe v rokah, je vendar ob nekaj zadnjih dirkah strogo nadzorovala konjušnice, da bi presenetila eventuelnega zastrupljevalca iz kakšne druge tolpe. Rezultati so pokazali, da je bila policijska akcija uspešna: dirke so se pokazale uspešne.
"OSTANKI NACIONALIZMA MED NEZRELIMI LJUDMI"
Plenum CK Komunistične partije ZSSR je pred nedavnim razpravljal o ideoloških slabostih sovjetske družbe. Diskutantje so zlasti naglašali in grajali vpliv meščanskega liberalizma, ki se je po tolikih letih ponovo vrinil med sovjetsko družbo. Skupno poročilo zlasti povdarja, da se "pretirani meščanski, ali pomeščanjeni liberalizem"'ne pojavlja zgolj med umetniki in med mestnimi ljudmi, marveč tudi med nekaterimi državnimi funkcionarji in celo partijskimi voditelji.
Skupno poročilo Plenuma CK komunist, partije je zlasti zaskrbljeno vpričo dejstva, da so-celo v posameznih republikah na vodilnih mestih ljudje, ki podlegajo vplivom "pretiranega liberalizma ter nacionalizma". Ti ljudje, pravi poročilo, sicer niso glasni v svojih nacionalističnih tendencah; ker so pa na vodilnih položajih, dajejo zelo slab vzgled ostalim državljanom.
IZSELJENICI !
Slovenska agencija MUNDUS v Trstu Vam v najkrajšem času preskrbi slovenske plošče, knjige, časnike, slike in katerikoli predmet ali uslugo,ki jo želite iz Italije ali domovine. Preskrbimo Vam ženitne oglase v slovenskih listih itd. Obračajte se na nas z zaupanjem.
Pri informacijah priložite, prosimo, odgovarjajoči znesek za odgovor.
Se priporoča:
AGENCIJA MUNDUS, Via Roma 24, TRST (Trieste), ITALIA
"VSE NAPORE ZA ZDRUŽEVANJE ..."
(Nadaljevanje s str. 1)
tega pa bi nam donašali, ker bi dvorano lahko občasno dajali tudi v najem. Pravkar iščemo in delamo na tem, da bi našli primerno dvorano, kajti šele potem bi lahko prodajali naš Dom.
Za sedaj bi bilo preuranjeno, če bi karkoli rekel o doseženem uspehu pri iskanju dvorane, ker se stvari, za katere se zanimamo, lahko čez noč spremene v račun brez krčmarja ali pa tudi v uspeh. To so kupčijske stvari. V primeru, da bomo uspešno završili naše napore, bomo v tisku poročali.
Vprašanje:
Imate poleg tega, kar smo govorili, še kakšne druge posebnosti v letošnjem programu? Kaj pa socialno delo v letošnjem odboru? Odgovor :
Namen imamo, da bi v letošnjem letu priredili modno revijo, katera bi naj bila vključena kot vložek v programu elitnega plesa SDM. Seve modno revijo naša skupnost ne zmore sama. Za pomoč bi se morali obrniti na večje modne hiše, na tukajšnje manekenke. Le-te, upamo, da bomo dobili s posredovanjem Children's Hospital, če bomo pretežni del čistega dobička namenili dobrodelnemu centru te bolnišnice. Za našo skupnost bi ta modna revija pomenila veliko, ker bi se s tem predstavili tudi avstralski javnosti in njenemu tisku.
Letošnji odbor bo prejkoslej moral najti nekaj sredstev za nabavo novih knjig, da bi se tako z letom v leto večala izbira knjig v naši knjižnici.
Socialno delo: Veliko denarja ne bomo mogli trositi v te namene, ker denarja ni. Socialno pomoč bomo v glavnem držali v obliki nabiralnih akcij med rojaki. Tisk pa nam bo pomagal pri razpisovanju takih akcij. Pravzaprav pa bi ob tem vprašanju rad nekaj pripomnil. Osebno bi se strinjal, če bi socialno pomoč rojakom prepustili slovenskemu tisku, če je pa v potrebi član društva, je razumljivo, da je dolžna pomagati tudi naša blagajna. Po mojem nismo dolžni seči v blagajno, če se gre za nečlana, ker s tem hkratu oškodujemo članstvo, poleg tega pa ne vzpodbujamo rojakov za pristop v članstvo. Namreč praksa je pokazala da so mnogi naši rojaki gluhi za društvo, vse dokler nimajo potrebe.
Vprašanje :
Predno se vam zahvalim za odgovore, bi vas prosil, če mi lahko izrazite kakšno željo v odnosu do naše skupnosti. Kaj bi v bodoče potrebovali? Odgovor;
Želja imam mnogo, ne vem pa, če so uresničljive. Ker se zavedam, da je sovražnik št. 1 Slovencev kompleks manjvrednosti (češ premalo nas je), bi želel, da bi mi tukaj to manjvrednost demantirali. Pogoje imamo, nisem pa gotov, če imamo Slovenci v Avstraliji kot celota tudi voljo. Želje: 1) Slovenski tisk imamo — pooprimo ga in pomagajmo mu, da bo resnično lahko služil svojemu namenu. 2) Slovensko šolo za doraščajočo mladino imamo — pomagajmo ji in ustanav-ljajmo še nove, da bodo vsi doraščajoči otroci znali tudi pisati in čitati slovensko. 3) Radijska ura bi nam bila potrebna, vsaj dva programa v mesecu. Radijska ura, mislim, bi bila za Slovence najučinkovitejše zdravilo za zdravljenje manjvrednostnih kompleksov, če bi Slovenci kdaj vse to imeli (in imeli bi z majhnih žrtvovanjem prav lahko) se pravi, da smo Slovenci v Avstraliji doživeli okrevanje in prebujanje hkrati.
pisma
ROJAKI NAJ SODELUJEJO PRI DELU ZA "S. VESTNIK"
Vse delo, vključno uredniško in upravno, za S. Vestnik je brezplačno. Par rojakov, ki pišejo in upravljajo S. Vestnik, ne zmore vseh naporov za začetno razširitev lista. Rojaki, zavedajte se, da stane vsaka mesečna številka S. Vestnika cca. £120, in mesec je zelo kratek! No, da, toliko sredstev se z veliko težavo že nekako nabere. Vendar ni namen sotrudnikov lista, da bi pri tem životarjenju ostali. Lahko bi imeli večji in lepši, skratka reprezentativni list Slovencev v Avstraliji.
S. Vestnik bi moral biti tiskan vsaj na 16-ih straneh. Več novih rubrik bi morali uvesti in razširiti dosedanje. Edinole tak list bi zadovoljeval potrebe Slovencev, in hkratu nudil nekoliko zadoščenja tistim, ki zanj delajo.
Ljudje, običajno, vidijo vsako najmanjšo napako v listu in jo tudi kritizirajo, ne vprašajo se pa, ali je sploh mogoče vse te napake odstraniti v okolju, kakršnem izhaja naš list. Par ljudi mora skrbeti zato, kje bodo zbrali sredstva, denar za tisk, pripraviti in prepisati dopise, sodelovati, koregirati v tiskarni in še in še ... , in to vse poleg svoje redne službe ter družinskih skrbi.
KAKO ROJAKI LAHKO POMAGAJO S. VESTNIKU
Na več načinov. Pač vsakdo po svoje. Postanete lahko poverjenik za SV v svojem področju. Imate svoj krog znancev?! Vprašajte jih za naročnino. Naslov naročnika in £ pošljite na uredništvo. Bi eventuelno lahko dobili oglas za naš list
pri domači ali tuji firmi? Sporočite nam naslov, da Vam pošljemo navodila in prospekt za oglaševanje.
Delo za slovensko skupnost, za njeno ogledalo S. Vestnik, je častno, in nanj je z dolžnostjo vezan sleherni Slovenec in Slovenka!
Rojaki, rojakinje, pomnite, S. Vestnik ne pripada nobeni politični skupini, ki bi list omejevala zgolj za potrebe svojih somišljenikov, S. Vestnik je Vaš vseslovenski mesečni prijatelj -informator. Pomagajte mu pri začetnih težavah!
Uredništvo in Uprava "Slovenskega Vestnika"
Želite sodelovati? Sporočite nam.
Pred kratkim je izšla v založbi Slovenske Matice v Ljubljani pesniška zbirka Edvarda Kocbeka "Groza". Vzbudila je veliko pozornost, ker je to po desetih letih prva Kocbekova knjiga, ki je lahko izšla, pa tudi zaradi kvalitetnosti same. To je nedvomno ena najboljših pesniških zbirk, kar jih je po vojni prišlo na svetlo v Sloveniji. Kocbek je v teh pesmih izrazil, kot že naslov pove, svojo grozo — in grozo človeka sploh — nad dogajanjem druge svetovne vojne, zelo verjetno pa tudi nad tistim, kar se je dogajalo po njej, zlasti v naši domovini, in kar se še vedno dogaja.
Mnogi se verjetno še spominjajo prve knjige Kocbekovih pesmi, "Zemlje", ki je izšla nekaj let pred vojno. Tisto so bile vedre pesmi, polne arhaičnega, skoraj idiličnega občutja človeka, ki se je iz velemesta vrnil nazaj na kmete in nanovo odkriva pramik kmečkega življenja z njegovim ritmom, ki utripa v ozkem stiku z naravo. Iz tistih pesmi je direktno vel vonj panonske zemlje. (Kocbek je doma ob vznožju Slovenskih goric, na robu panonske ravnine.)
Njegove nove pesmi, ki so nastajale delno med vojno, delno pa po njej, pa so polne mračnega, grozotnega občutja, čeprav zašije tupatam v njih tudi žarek svetlobe in vedrine. Vanje je ujel
Pismo uredništvu
Spoštovani Urednik! Naročam se na Vaš list. Rad bi pa nekaj pripomnil. Zakaj je S. Vestnik tako majhen časopis v primerjavi z drugimi kontinental časopisi v Avstraliji. Prejšnja leta sem imel naročene tudi neke druge slovenske emigrantske časopise, pa me niso zadovoljili. Preveč so politizirali, Vi pa prinašate znatno premalo političnih vesti.
Krpan J.
Dragi K. J.!
Odgovor na Vaše vprašanje bo koristil tudi drugim našim rojakom, ki nam takega pisma, oz. pisma take vsebine, niso poslali. Slovenski vestnik je (kot boste razbrali v apelu na rojake) v svojih začetnih težavah, če so te začetne težave nastopile šele danes, ni krivda našega uredništva, pač pa vseh naših rojakov, ki niso že prejšnja leta začeli s tiskom slovenskega reprezentativnega lista. Danes bi morda že imeli lep list v svojih rokah! Drugotno pa je tudi vprašanje, koliko nas je npr. Slovencev v primerjavi z Nemci ali Italijani in na čigavi strani je tiskovni ataše tukajšnjih konzulatov, oz. poslaništev! Mi ne moremo sodelovati z jugoslov. konzulatom. Pravilnost naše ideološke linije potrjujete tudi Vi sami, ko pravite, da so Vam poročila v našem tisku všeč, ker niso nabita s smodnikom. Z ozirom na velikost S. Vestnika ne moremo pri-občevati več političnih vesti, da bi s tem ne prikrajšali druge rubrike.	ur. *
Iz pisma uredništvu :
• . . Naj Vam omenim, da sem kot urednik kulturnih novic v radiu Trst A obširno govoril o Vašem listu in ga predstavil tukajšnjim Slovencem. če nam morete pošiljati list, bomo poskrbeli, da bo radio in slovenski tisk večkrat poročal o njem, ker je zanimiv, če želite bom tudi kaj sodeloval v njem.
Z najlepšimi pozdravi.	Franc Jeza
PORA VNAJ NAROČNINO !
"AURORA" PHOTO STUDIO S
S. NOVAK
624A BARKLY ST., W. FOOTSCRAY Ì Tel. 68-6108. Privatno: 68-5974.
Priporočamo za albume v barvnem ■
in naravnem tonu v vseh velikostih! ! r»»..«...,..,,.„,.„„_„,, _________________________S
občutje mučnih, težkih ur, ko je ždel med vojno v bunkerju, sredi ljudi, ki so nezaupno gledali nanj kot na predstavnika katoličanov, če mu niso bili naravnost sovražni. Večkrat je bil na tihem v strahu, da ga bodo "likvidirali". In pri tem je v svoji notranjosti pre tehta val vedno na novo svoje odločitve in skušal doumeti, kam gre razvoj svetovnega dogajanja. Nihal je med "strahom in pogumom" in kljub vsemu najbrž ni pričakoval, da mu po vojni niti ne bo dovoljeno objavljati, kar bo napisal. Njegova zbirka pesmi je morala namreč kakih deset let čakati na natis. Odklonile so jo že skoro vse slovenske založbe; končno jo je izdala Slovenska Matica, ko se je odpor političnih krogov proti Kocbeku trenutno nekoliko ublažil.
Zvedelo pa se je, da je bilo Mohorjevi družbi v Celju prepovedano poslati na knjižni trg Kocbekovo knjigo "Listina", ki vsebuje odlomek iz drugega dela njegovih partizanskih spominov. Knjigo je ilustriral znani slikar Božidar Jakac, ki je sicer pri režimu dobro zapisan. Kljub temu bo knjiga obležala v skladiščih, ker je baje že natisnjena. To je seveda tudi hud gospodarski udarec za Mohorjevo družbo, ki jo je doslej reševal pred likvidacijo v glavnem F. S Finžgar s svojo avtoriteto.	Franc Jeza
Za vsakovrstna tiskarska dela
TISKARNA S. S PA CAP A N
(Reg. DISTINCTION PRINTING)
171 Nicholson Street,
East Brunswick — Tel. 38-6110
ZBIRKA KOCBEKOVIH PESMI
Novice iz domovine ...
IZDAJALA STA POSLOVNE TAJNOSTI
Beograd. — Kazenski senat beograjskega okrožnega sodišča je izrekel sodbo Momčilu Popo-viču, bivšem referentu podjetja "Interkomerc", in Gojku Nešiču, bivšemu direktorju rudnika "Rtanj", ki sta bila obtožena, da sta izdajala poslovne tajnosti v tujini. Prvi je bil obsojen na štiri leta strogega zapora, drugi pa na dve leti in osem mesecev strogega zapora.
Na sodni obravnavi, ki je trajala več dni, so "ugotovili", da sta se obtožena povezala z jugoslovanskim emigrantom Strahinjem Favičevi-čem, ki živi v Muenchenu, in na njegovo prošnjo privolila, da mu bosta pošiljala različne podatke o potrebah in nabavah investicijske opreme, ki so jo posamezna jugoslovanska podjetja nabavljala v tujini. Ti podatki so po ugotovitvah sodišča pomenili poslovno tajnost. Podatke da je pošiljal Pavičeviču Nešič prek Popoviča, in sicer v šifriranih pismih.
NOV MOST ZA MARIBOR
Med tako imenovanim železniškim in glavnim mostom grade nov most za potrebe cestnega prometa. Most gradi podjetje "Tehnogradnje", in je tik pred dovršitvijo. Računajo, da bodo cestni priključki do novega mostu dovršeni v kratkem, tako da bo most v polnem smislu izročen prometu že koncem tega leta. Nov most bo v magistrali povezoval Partizansko cesto s Tržaško cesto.
"MARIBORSKI TEDEN"
Koncem junija je bil v Mariboru tradicionalni "Mariborski teden". Med razstavljalci in razstavo raznih predmetov smo opazili tudi neko drugo novost: Pod pokroviteljstvom tovarne "Zlatorog" iz Maribora je bila organizirana mednarodna razstava pričesk. Razstave pričesk so se udeležile ekipe iz Trsta, Gradca in Maribora.
INVESTICIJE V "TEKSTILINDUSU" V KRANJU
V velikem tekstilnem kombinatu "Tekstilin-dus" v Kranju so konec maja dali v pogon novo kalorično centralo v obratu II, ki sedaj zagotavlja proizvodnji dovolj pare in hkrati električne energije. S 375 milj oni dinarjev so postavili nov parni kotel z zmogljivostjo do 20 ton pare na uro in nov turboenergat za 1500 kv. Opremo so dobavile tovarne DJURO DJAKOVIČ, JU-GOTURBINA, LITOSTROJ in RADE KONČAR.
Zdaj pa so se lotili obnove strojnega parka, plemenitilnic ter nabave najnujnejše opreme za predelavo sintetičnih vlaken, predvsem polister-skih. Pred kratkim so dobili prve statve iz uvoza, ki pa bodo prihajale vse do koncem oktobra, drugo polovico statev pa bodo dobili iz domače proizvodnje v decembru in januarju.
LJUBELSKI PREDOR NA JUGOSLOVANSKI STRANI KONČAN
Tržič. — Koncem junija je bil končan ljubel-ski predor z jugoslovanske strani. Svečani do-vršitvi so prisostvovali predstavniki oblasti ter tehnično osobje ter projektant. Poročilo pravi, da je predor dovršen v roku in brez pomanklji-vosti ter da bo izročen prometu takoj, ko bo predor završen tudi iz avstrijske strani. Dolžina predora, ki ga je gradila Jugoslavija je 700 m.
Po ogledu predora je predsednik IO SRS, V. Avbelj, obšel še odsek avtoceste "Bratstva enotnosti", ki bo povezoval ljubelski predor in naselje Naklo pri Tržiču. Na jugoslovanski strani so predor gradila podjetja SLOVENIJA CESTE, GRADIŠ in GRADBENO PODJETJE PRIMORJE. Pričakujejo, da bo tudi iz avstrijske strani predor dovršen v nekaj mesecih. Zatem bo svečana otvoritev.
ZELEZNIGA DO KOPRA - VPRAŠANJE ?
Svet za promet gospodarske zbornice republike Slovenije je prd nedavnim zasedal v zadevi rešitve vprašanja transporta iz koprske luke. Znano je, da je transport iz pristanišča čedalje bolj pereči problem tega pristanišča, ki nima železniške povezave z zaledjem, od tam pa naprej v druge srednjeevropske države.
Zvedeli smo, nekaj pa povzeli po tisku iz Slovenije, da so bila mnenja o "ekonomski upravičenosti" gradnje proge med Koprom in postajo Herpelje-Kozina na tej seji zelo deljena. Pristaši "ekonomske integracije" bolje tisti, ki pozabljajo interese Slovenije in podrejajo svoje misli problematični ideji o jugoslovanski celovitosti, so izpodbijali potrebo gradnje take proge, češ, da še ni ekonomsko vtemeljeno, da še ni . . . (skratka Slovencem ni potrebno "okno v svet", ker imamo taka "okna" že itak v južnejših republikah. Slovenska obala naj bo za kopanje in turiste.)
Zastopnik luke Koper, D. Petrinja, še z drugimi udeleženci te, pa se je postavil v nasprotno stališče. Baje je na seji nastala pravcata "revolucija", ko so se kresala mnenja za ali proti gradnji železnice. Zvedali smo tudi, čeprav poročila iz domovine ne omenjajo, da je tehtnica na tej seji prevesila v korist D. ing. Petrinjeve skupine, da se bo železnico gradilo, čeprav bodo morala gradnjo finansirati "sredstva iz Slovenije" — kot je v nekem drugem poročilu omenjano.
Opomba :
Ob tem razburljivem poročilu velja pogledati, kako se po ostalih treh republikah, ki s svojim ozemljem segajo na Jadran, brigajo za ureditev "okna v svet". Takoj naj opozorimo na magistralno železniško progo (finansirano z zveznimi skladi) med Beogradom in luko Bar. Iz luke Bar pa normalno tirna železnica v Titograd. To je
IZ LENARTA
V neposredni bližini Lenarta ni primerne vode za kopanje. Lani so celo prepovedali kopanje v Pesnici, ki je bila edina pri roki. Zaradi takega stanja so se Lenarčani odločili za ureditev kopališča ob severni magistrali pri Švicarskem dvoru. Ob lepem gozdičku so tam trije manjši ribniki. Strokovnjaki so ugotovili, da bo vode dovolj, če bi uredili zbirni rezervar. Za sedaj nameravajo s prostovoljnim delom urediti vsa zemeljska dela, tako da se bo kmalu možno kopati. Kasneje bodo odprli tudi gostišče in nabavili nekaj čolnov. Kopališče bo dostopno vsem, ki . bodo potovali po magistrali proti Lenartu, saj je od ceste oddaljeno le nekaj metrov.
VODOVOD ZA ORMOŽ
Na otoku pri Veliki Nedelji so zgradili objekt, v katerem bodo montirali tri vodovodne črpalke, ki bodo iz bližnjih zajetij črpale vodo za vodovod v Ormožu.
POPUST ZA JUGOSLOVANE, KI ŽIVE V TUJINI
Beograd (Tanjug). — Popusta 20% pri nakupu industrijskega bl,aga so razen tujih turistov lahko deležni v Jugoslaviji vsi jugoslovanski državljani ki stalno žive v tujini (izseljenci). To je določeno v pojasnilu Zveznega sekretariata za finance. Pojasnilo povdarja, da popusta pri nakupu industrijskega blaga ne bodo mogli biti deležni jugoslovanski občani, ki se v tujini mude začasno.
nova luka, v katero so vložena ogromna materialna sredstva, poleg pa železniške povezave, ki so prav tako nove. Ob ustju Neretve je nova luka Ploče. Ljudska republika Bosna pravkar pripravlja akcijo za zgraditev, oz za zamenjavo ozkotirne železnice Sarajevo-Ploče z normalnotirno železnico. Tretja je luka Zadar. Tudi ta luka še nima železnice, je nova. Vendar je železnica pravkar v gradnji. V časopisnih poročilih se opaža, da je velik del nove proge od Knina, kjer je zveza z liško in unsko železnico, skozi Benkovac proti Zadru že dograjena. No, in Koper je četrta taka luka v Jugoslaviji, ki ji še manjka železniška zveza z notranjostjo. Primerjava z osta-, limi tremi novimi lukami je prepričevalna. Ni naša stvar, da tehtamo, koliko so v ostalih treh novih lukah oz, republikah tehtali o dejanski rentabilnosti gradnje železnice, marveč je dovolj dejstvo, da so se lotili graditve, ker so spoznali, kako silno so jim nove proge potrebne, in da brez njih ni mogoče dalje v razvoju gospodarstva.
Kar zadeva primerjave med temi štirimi pristanišči ter železniškimi problemi, naj še na to opozorimo, da je projektirana proga, ki naj bi zvezala Koper s Herpeljami s svojimi 33 km daleč najkrajša od vseh štirih in potemtakem tudi najcenejša. Če le kje, bi se pri Kopru, najsevernejši luki, spodobilo, da ob njem in njegovih prometnih problemih ne bi bili bolj omahljivi kot so bile južnejše republike. Kar sè rentabilnosti tiče, je prav gotovo napak, če jo računamo samo po potrebnem novem obsegu med Koprom in Herpeljami. Saj se s tem, ko speljemo ves prekomorski promet na naše staro železniško omrežje od Herpelj čez Divačo, Pivko in Ljubljano, vrnejo te železniške proge v intenzivni obrat, kar pomeni velik napredek v gospodarjenju.
ÜBEÜBBHIE,
ZENITH
Avto šola
Brzine na volanu in ob strani! Pridemo po Vas na dom, zato ne plačate nič.
Taksi šola
Želite boljšo zaposlitev? Postanite taksi voznik!
Mi Vas izučimo za nizko ceno od £5 naprej !
240 RUSSELL STREET, MELBOURNE Mi smo tam, kjer je Vaš telefon:
FB 3903	FB 3904
es m
m
B
ra
a
M
Nova revija "Most"
V Trstu je bil avgusta, na Veliki šmaren, sestanek slovenskih kulturnih delavcev, na katerem je bilo sklenjeno, da bodo začeli izdajati novo kulturno revijo, ki se bo imenovala "Most". Naslov je simbolen in hoče poudariti, da bo revija most, ki naj bi povezoval Slovence v zamejstvu med seboj, pa tudi Slovence zunaj z onimi doma, hkrati pa pomagal premagovati prepade, ki so jih razmere izkopale med raznimi političnimi in ideološkimi skupinami v okrilju slovenstva. Revija bo ure j evana v slovenskem, krščanskem in demokratičnem duhu. Glavni pobudnik 'revije je mladi slovenski pisatelj Lev Detela, ki študira zdaj na Dunaju, kamor je prišel pred nekaj leti kot begunec iz domovine. V uredniškem odboru pa bodo nekateri znani kulturni delavci v Trstu.
Revija bo izhajala štirikrat na leto, po možnosti vsakokrat na 64 straneh, gotovo pa vsaj na 48. Sprejemajo se prednaročila. Stala bo za Avstralijo 2 funta. Zaenkrat jo je možno naročiti pri Agenciji MUNDUS, Trieste, Via Roma 24.
K sodelovanju pri reviji je bil povabljen tudi naš avstralski pesnik Humbert Pribac.
F. J.
imn^irwuwutnnAnivwvvuvvviAnnnAnni /wvvvu\r«rww\JwnAn.»vi
Se seliš, sporoči tudi listu spremembo!
Lojze Spacal — umetnik svetovnega slovesa
Slovenski rojak iz Trsta Lojze Spacal je lani razstavljal na Biennali v San Paolo v Braziliji. Leta 1958 je dobil v Benetkah svetovno nagrado za grafiko. Živi pa ponavadi v Piranu na slovenski obali, kjer si je uredil čudovito opremljeno hišo v kateri se zbirajo domači in evropski umetniki. Drugače pa je italijanski državljan.
Biblija, najbolj brana knjiga na svetu
Lani je izmed vseh knjig na. svetu imela največjo naklado Biblija ali Sveto pismo. Prodali so okrog 15 milijonov izvodov. Ta uspeh je dosegla predvsem British and Foreign Bible Society, ki izdaja Sveta pisma v vseh velikih in malih jezik. Izdali so jo tudi v slovenščini, v odličnem prevodu.
V Indiji so prodali okrog 2 milijona izvodov, v srednji Afriki pa skoraj milijon. Računajo in napravili so načrt, da bi se naklada razširila v prihodnjih treh letih na 50 milijonov. Čudno je to, da je celo Rusija dobila prvič po revoluciji novo izdajo v Moskvi z odobrenjem sovjetskih oblasti. Prav tako smo jo dobili tudi Slovenci v domovini, v izdanju celjske Mohorjeve družbe, vendar v omejeni nakladi in s komentarji.
Koliko slovenskega tiska izven meja domovine ?
Slovenski' rojak Zdravko Novak, ki živi v Severni Ameriki, je zbiratelj vsega slovenskega tiska v zamejstvu in je ugotovil, da izhaja izven meja domovine precej časopisov in revij in sicer so njegove številke take (če držijo!): Argentina 24, Anglija 3, Avstralija 7 (mi v Avstraliji vemo le za tri!), Belgija 2, Beneška Slovenija 1, Brazilija 1, Gorica 4, Indija 2, Kanada 5, Koroška 10, Nemčija 1, Venezuela 1, Trst 15 in USA 16. Skupno skoraj 100. O točnosti te statistike se ne da razpravljati, vendar vsa čast gospodu Novaku, da se je lotil takega dela in vreden je pomoči vseh Slovencev.
SPOMINSKI DNEVI
10. oktobra 1920
je bil izvršen na Koroškem krivični plebiscit, ki je odtrgal Slovensko Koroška. 10. oktobra 1857
je umrl v Ljubljani Jože Resi, izumitelj ladijskega vijaka.
15. oktobra 1844
je bil rojen v Vršnem pri Kobaridu Simon Gregorčič (goriški slavček); umrl je 20. novembra 1906 v Gorici.
Z bacili nad majskega hrošča
"Medicina insektov": biološka sredstva izpodrivajo kemikalije
Uporaba mikrobov in virusov kot pripomočkov za ohranitev naravnega ravnotežja v
Tt ZaVT? Zadnja leta ČCdalje §irŠi 0bseg" Poskusi so že Prestopili laboratorijske m eksperimentalne okvire. V sibirski tajgi „a primer so iz letal trosili bakterije, ki
naj b, preprečile širjenje sibirskega borovega prelca. Na obdelanih oziroma gojenih površinah vsepovsod po svetu so že dolgo motnje v biološkem ravnotežju, na velikih področjih z eno samo kmetijsko kulturo ali z gozdom so razna zatiralna sredst™ uničila dolžen del drugega rastlinstva in živalstva. Posledice - nezadržno množitev predvsem insektTraz
* Zi	t , drlej blaZÌtÌ S kemiĆ"imi sredstvi' t0 P* s* ie pokazalo kot dvorezen
noz, zakaj hkrati s škodljivimi so kemikalije uničile tudi koristne žuželke.
Pogosto skušajo popraviti to škodo s kasnejšim obnavljanjem naravni podobne sestave rastlinstva na določenem področju, na primer v gojenih iglastih gozdovih z mlado listnato podrastjo, vendar to ni vselej mogoče, kajti kako bi pše-ničnemu polju dodali "ravno pravo mero plevela"? Zadnje čase zbirajo naravoslovci sredstva za "biološko vojno", se pravi, da skušajo pridobiti povzročitelje bolezni, ki napadajo samo škodljive zajedalce.
Ob tem se je razvila "medicina insektov", kakor so ugotovili na nedavnem mednarodnem zborovanju v Parizu, kjer so razpravljali o patologiji insektov in o zatiranju škodljivcev z bakterijami. O tem sestanku piše biolog dr. Jost ' v "Razgledih po svetu znanosti in tehnike"; omenja tako imenovani "bacillus thuringiensis", ki prihaja za zdaj kot edini praktično v poštev' Vsestransko so proučili njegov učinek na gosenice raznih metuljev, zdaj gojijo in uporabljajo ta bacil že v šestih deželah. Omenjeno letalsko akcijo v sibirskih iglastih gozdovih so izvedli z inačico tega bacila.
Na ameriških farmah najraje uporabljajo taksne pripomočke, ker se skušajo spričo zelo stroge kontrole živil po možnosti izogniti kemičnim sredstvom za zatiranje insektov. Takšne bakterije nič ne škodujejo na primer čebelam. Prav v ZDA so farmarji tako zelo zainteresirani za čebele, da so pripravljeni dajati čebelarjem posebne prispevke, če postavijo panje v bližino njihovih nasadov in njiv, da oplajajo posevke. Zadnje čase so pridobili v laboratorijih tudi že take bacile — je zapisal dr. Jost — ki se "izvrstno obnesejo za zatiranje majskih hroščev". Še marsikaj bo treba raziskati, preden bodo
mi razmeroma najboljši učinek na določeni razvojni stopnji škodljivcev od ličink do doraslih živalic. Tako se je pokazalo od bacila "thuringiensis", da mora biti razen trosov tudi dovolj biološkega strupa, ki se v tkivu nabira v obliki drobcenih kristalov.
Pri pripravljanju takšnih sredstev je treba paziti tudi na to, da so trpežna, se pravi, da se dajo vskladiščiti, kajti kultur zatiralskih bacilov ni mogoče gojiti šele takrat, ko se že napoveduje nevarnost škodljivcev posevkov in drugih gojenih rastlin, še posebej je to težavno pri glivičnih kulturah, na primer pri tistih za zatiranje majskega hrošča, pri katerih so ugotovili, da se dajo vskladiščiti, če jih gojijo pod vodo.
S kemičnimi postopki dosežejo takojšnje, vendar samo kratkotrajne uspehe, pri čemer hkrati uničijo tudi tiste insekte, ki niso nevarni, medtem ko dosegajo z biološkimi metodami uspehe znatno počasneje, zato pa so tudi trajnejši. To torej niso zatiralna sredstva v navadnem pomenu besede, marveč predvsem pripomočki za obnovitev človeku oziroma njegovim posevkom koristnega biološkega ravnotežja.	dr P
K. KODRIČ:
OBLAK
(V narodnem slogu)
Kadar gre oblak čez lino mu pozdrave izročim, kadar plava k njim v daljino, si človeka zaželim.
Kaj je blagi, bližnji človek tega skoraj več ne vem, kaj tolažba, je besede, še pomisliti ne smem.
V hribih, čutim, sneg je padel in zakril goram vrhe, meni je čez noč zapadel sneg samote na srce.
Zjutraj slišim ptice peti, ko prinaša dan nemir, sam zapojem svoje pesmi v prvem mraku na večer.
Kadar gre oblak čez lino, mu pozdrave izročim, kadar plava k njim v daljino, moje želje grejo z njim.
(V mariborskih zaporih 1. 1950)
RANA NA ŽELODCU — SPOMLADANSKA BOLEZEN
Rana na želodcu in na dvanajstniku ima po zadnjih ugotovitvah medicine svoj vzrok predvsem v živčni utrujenosti in živčni prenapetosti organizma. Zato ni čudno, če se ta bolezen v današnji dobi pojavlja pogosteje kot nekoč. Bolezen karakterizirajo bolečine pod žličko, zgaga, spahovanje in večkrat tudi povraćanje. Bolečine so takega značaja, da med boleznijo od pričetka do drugega ali tretjega tedna močno naraščajo, tako da bolnika privedejo tako daleč, da ne more uživati praktično skoraj nobene hrane več. V takem stanju govorimo o akutnem ali svežem želodčnem čiru. Prav to stanje nastopi največkrat spomladi.
Zdravljenje bolezni je predvsem usmerjeno na dieto. V času takega akutnega stanja, kot smo ga omenili, je najboljše, da se režim prehrane drži mleka, mlečnih proizvodov, sluzavih juh, zmlete povrtnine, sesekanega dobro razkuhanega mesa (ne svinjskega!) ter po možnosti nobenih začimb in prežganja. V tem času je tudi dobro, da nobene hrane ne uživamo preveč vroče, priporočljivo pa je tudi, da večje dnevne obroke, kosilo in večerjo razdelimo na nekaj manjših. Zdravljenje z medikamenti pride v poštev na drugem mestu. S temi sredstvi skušamo preprečevati predvsem bolečine, krče in pa preveliko količino solne kisline v želodcu.
še enkrat pa naj poudarim, da so vsa zdravila le drugotnega pomena in da je glavno^ zdravilo še vedno stroga in pravilna dieta'.
Če se stanje po dieti in po zdravljenju poboljša, je na mestu tudi klimatsko zdravljenje Pa še nekaj neprijetnega za kadilce. Oni, ki bolehajo za to boleznijo, se bodo hočeš nočeš morali, vsaj za čas dokler traja akutno poslabšanje, 'absolutno otpovedati kajenju. Skoraj samo ob sebi pa se seveda razume, da je treba za časa zdravljenja prenehati tudi z uživanjem vsakih alkoholnih P1''3,0'	Dr. Fekus
POPULAR STORES Ptv. Ltd.
7a Ferguson St., Williamstown --yel. 65-6019
ima bogato izbiro:
URSIC MIRKO
DELIKATESNEGA IN ŠPECERIJSKEGA BLAGA VSEH VRST,
JEDILNA OLJA, VSEH VRST KLOBAS IN RAZNO POSEBNO SE PRIPOROČAMO ZA NAŠA IZVRSTNA VINA IN ŽGANE PIJAČE.
našli spesifične povzročitelje bolezni med zaie- ! —	,c .... vliNA 1N ZGANE PIJAČE.
dalci, še marsikaj proučiti, da bodo dosegli z nji- "...	OÄ-6019 ZA NAROČILO IN DOSTAVO NA DOM KLIČITE
« Vdrugič vzcvetelo življenje
Stresla je s trepalnicami. Stresla se je v želji, da bi se znebila tesnobe.
Sunkovito se je dvignila s postelje ter segla po skodelici kamiličnega čaja, ki jo je — zdaj že ohlajen — čakal na nočni omarici. Prinesla ji ga je bila tašča, pa ga iz neke kljubovalnosti ni použila. Skodelica v roki je drhtela. Dolgi prsti, nekoč lepo oblikovane roke. Zavesa obupa preko misli . . . Domačini tujci — tujci domačini. Ponovno se je stresla po vsem telesu in za tem odložila skodelico na nočno omarico. Z dlanmi si je prekrila obraz. Dolgi prsti so se z nohti zaustavili na čelu. Tu pa je bila za droben zarez poglobljena guba in poleg nje še več manjših gubic.
Tako je mirovala. Nekaj muh je s krilci trepetalo in se sprehajalo po skodelici in pladnju. V sobi, z oknom obrnjenim na zasenčno stran begunskega taborišča Aversa v Južni Italiji, je bilo slišati le njeno neenakomerno dihanje in brenčanje muh.
Saj to ni prvič danes; take misli so prihajale v ta tesen prostor, in v njem še tesnejšo dušo, že nekaj mesecev. Kako preprosto je, če se človek zaljubi, je ljubljen in hoče svojo srečo v sožitju. Skrotovičilo se je. Hotela je ostati zvesta spominu sedmih let, ki so zdaj šla čeznjo kot sedem težkih odej. Takrat, leta 1950, je nekaj vbrizg-nilo svoj železni curek v njeno srečo in njen mož je na jugoslovansko-italijanski meji omahnil v jarek s prestreljenimi prsmi, ko se je vračal iz domovine nazaj proti taborišču. Svarila ga je, ko se je spoznal s tisto usodno družbo, ki ga je nagovorila ... Ni uslišal nje, ne svoje matere, katera je z njima in njunim otrokom delila več slabega kot dobrega v taborišču. Niti ni uslišal nedolžnega, nekoliko vznemirjenega pogleda otroka, svoje hčerkice, ki je zavita v cunje ležala v kotu taboriščne barake. Takrat je še bila pravzaprav kot deklica z dolgimi lasmi, spletenimi v dve gosti kiti, in z zvestimi očmi, da bi človek vanje položil vse svoje zaupanje.
Odmev preteklosti in sitne muhe . . . Njegov obraz je bledel, bledel in bledel in iz svoje čiste vesti ga je lovila v svojo domišljijo, da bi mu ohranila zvestobo. Toda njegovi svetli lasje so se razblinjali in na mesto njih so tudi bili neki temni lasje. Morala bi, morala bi izvabiti njegov obraz iz preteklosti, morala skozi nohte, zari-njene v kožo čela. Sedem let in ob zaprtih očeh se spomin noče izoblikovati v tiste njegove žalostne svetlomodre oči.
Otrok; povrhu še tašča. Delo hišne-služinčad že bogvekod, za priboljšek otroku, tašči in sebi. Kje neki priboljšek! Grenkoba, ki polzi z jezika do suhega grla. Grenkoba v slini.
Vstala je s postelje, skoraj odločena, da bo to poslednji dan, ko bo prenašala obtožujoče poglede hčere. Poglede, ki bodejo z vseh marogastih sten in so lepljivi v svoji zgovornosti do mrtvega očeta. In te oči tašče, ki so kakor ječar in jih ne zakrije prijeten mrak odpuščanja in razumevanja. Starka si sme lastiti skoraj isto pravico do hčere. Bil je njen sin. Padel je na meji in še mrtev je v vsakemu utripu starkinih možgan. Tam je vse drugo mrtvo. Vnukinja je sin. Tašča je sin. To stanovanje in te marogaste stene so sin.
Ni važno, kje je grob. Ni važno, kje je gomila, kosti pod travo in prstjo. Morda tamkaj že raste bogvekaj !
On živi v starki z njenim mencaj očim prebujanjem, z njenim racanjem po baraki, z njenim vdevanjem igle, z njeno ljubeznijo do ostalih in hčere, z njenim podramavanjem in sanjarjenjem. Zgodi se, da starka položi na mizo štiri vilice in štiri krožnike in pravično razdeli meso na štiri enakomerne koščke: kako je mogoče, če pa je iz kuhinje prinesla le tri obroke! Vsako leto ob dnevu mrtvih splete starka venček ter ga prisloni k sinovi sliki, povečani viseči nad
njeno posteljo. Prižge mu tudi svečo.
Vse doslej si vse to potrpežljivo doživljala in pozabljala nase. Kajne? Ko se je pa v tvojem zvestem telesu predramila ženskost, si do onemoglosti poljubljala njegovo sliko in ga vabila v spomin iz vajinih skrivnostnih trenutkov.
česa vsega nisi imela? Mlade žene, ki gredo s svojimi možmi; ti si divjala mimo njih ter poslušala nerazločno blebetanje. Bila si sama. Prišla bi z dela, če bi sploh delala, čakal bi me; v njegovih očeh bi me čakala toplina postelje. Veš, da mu lahko vse poklepetaš v postelji, tesno prižeta k njemu. Lahko bi mu rekla, da mi je všeč krilo iz modernega blaga, ki sem ga videla v izložbi vogalne trgovine oblačil; da bi rada, da bi kupili . . . Lahko bi mu rekla, da sem utrujena in ga ugriznila v ramo. Vse to bi lahko rekla .. . mnogo več bi lahko ... Saj zimske noči so tako dolge — in starka varčuje z elektriko, kot da bi jo sama plačevala!
Hčerka, ta se je navadila spati pri stari mami in živeti ob njej. Jaz sem služinčadila. Ona jo je navadila klepetavosti, ona je vsa njena. Mar sem bila jaz tista, ki je nisem znala prikleniti nase, ko nisem služinčadila! Ali je bila starka močnejša od mene! Vedno ji je pripovedovala o njenem očetu in ji ga prikazovala kot nekakšnega junaka, še več — malika! In pravila ji je ot svojih krajih, krajih, ki jih hčerka nikoli ni videla, o hiši, o vseh podrobnostih, o ljudeh.
Morala se bo odločiti pred obtožbo oči. Trije pari oči: mrtvi mož, mati in hči. In tu en sam par oči, ki te vabi. Blage, usmiljene, vabljive in nesebične oči. V njeno srce je prišla ljubezen. Ljubezen, ki je vzdrhtela z njegovim poljubom.
Brezskrbni dnevi. Prihajal je po desetkrat v jedilnico, dasi ni ničesar naročil, niti prisedel. Medtem ko je pregrinjala prte in si dala opravka s pospravljanjem jedilnice, jo je motril; ona pa njega, naskrivoma, sramežljivo, a vztrajno. Nekoč ji je položil drobcen zvitek papirja prednjo ter plaho odšel. Videla je, kako so mu takrat vzdrhtele roke, ki jih je nato urno skril v žepe.
Poslej je vzljubila restavracijo, dasi sta jo gospodarja izžemala, kolikor sta jo le mogla, za tistih nekaj tisočakov na mesec.
Povabil jo je v kino, pa je odklonila. Rada bi šla. Obračala in pomerjala je obleko. V živi, plastični predstavi ga je spremljala do kina; stala je z njim v vrsti, ko je čakal na vstopnice. Med predstavo so je stiskala k njemu. Vonjala je njegovo po tobaku dišeče telo. Potem pa, ko so se ljudje porazšli, sta stala na vogalu ulice in si nekaj šepetala ter se poljubljala. Majčken mesec je visel na nebu in nekaj drobnih zvezd. . . . Vse to je doživela v postelji, pod odejo. On je moral takrat sam sedeti v kinu in tašča je v taboriščni baraki brezskrbno smrčala. Tisti večer je bila sproščena, vsa njegova, in je pozabila poljubiti moževo sliko.
Ležala je v njegovemu naročju, z glavo naslonjeno na njegovo podlaht in mu zrla v oči. On pa se je sklanjal tesno k njej. življenje je skopo.
Še predno sta si prav priznala čustva, so se pričele govorice. Segle so daleč iz Neaplja, vse tja do taboriščnih barak v Aversi.
Znanci, ki so hoteli njo za vzor posmrtne ljubezni, zvestobe, so vedeli o njej povedati tudi slabe stvari. Ona pa je verjela samo njegovim očem.
Toliko praznih noči v preteklosti, toliko . . . "Nimaš pravice, da se še enkrat omožiš", je rekla starka. Bila je kakor steklo, z mrzlim, sovražnim izrazom na obrazu. Odvihrala je v sobo po sinovo sliko in jo prinesla k njej na mizo. Šla je po sinovo obleko, praznično, ki jo je v najhujših stiskah hranila, in jo na široko razgrnila preko mize.
"Tu je tvoj mož. Bil je junak, ti pa si candra! Ti . . . Tako mevžo, lažnivka . . . Pobrala bom
svoje cunje, da ne bom živela s teboj, šla bom, v tvojo sramoto; naj te znanci v taborišču pre-bičajo po goli zadnjici — pohotnica."
Njena hči pa je stala in jokala na pragu barake: "Očka, očka ..."
"Tvoja mati je candra, kajne?" je vprašala starka vnukinjo. Solze v otroških očeh. Otrok je prikimal. Starka mu je vklesala v dušo podobo očeta. Kot graniten vsemogočen kip . . . Deklica je razumela le starko, ki jo je z očetovo podobo in z vsem drugim znala prikleniti nase. Mati ji je postala z vsakim dnem bolj tuja. Ona, mati, je za zameglenimi očmi jokala. Solze, ki jih ne vidi svet in ki preplavijo notranjost.
— Candra! Pohotnica! Prebičati po goli zadnjici! Koliko let sem se povijala v črnino! Niti enkrat se ni njeno telo zavrtelo v živahnem ritmu z znanci v taboriščni dvorani, niti ob prisotnosti starke. Drugi so se vrteli, divljali; mlade žene so se tesno prižemale k možem. Pile so ljubezen in ljubezen je še stopnjevalo vino ... Pa ona? Bila je vzor zveste, skrbne matere, matere vdove. Bedela je s starko kvečjem v kaki dolgočasni družbi in preživela tiste urice v spominu ali pa v poželenju . . . In sedaj — candra!
Kako hladni so sedaj dnevi. Njegova žalost je vroča. Prihaja še vedno v tisto jedilnico, čeprav me ne naj deva. Nikomur nič ne reče? In če bi bila tam? Moj obraz bi moral biti hladen, biti bi moral nekaj neizmerno odklonilnega. Kadar pa bi on stopil miren, hladen mimo nje, bi mu njeni pogledi naskrivoma hlastno sledili. Morda se on več ne obrača, nikogar ne vpraša po njej. Ne reče sam s seboj — candra! Lažnivka!
Bilo bi ji v tolažbo, če bi jo nahrulil in ji očital!
V baraki, ko so vsi skupaj pri večerji, pripoveduje starka o sinu. Hoče oživeti mrtve spomine. Mrtve duše. Starka hoče zmagati. Na tehtnico daje ljubezen. Ljubezen do otroka in ljubezen, ki jo ona čuti.
Ta dan se je pripravljalo na dež. Tesnoba v skrušenem telesu se v takem času okrepi. Na mizi je stal košček govedine in vilice. Vračala se je na delo k neki gospe v mestece Averso. Pogledala je v sivo nebo. Nebo kakor strup. Vnaprej je čutila, da bo ta teden dan odločitve. Rdeče in zatekle oči. Trganje vlaken v telesu. Izstopanje čustev skozi nevidna vrata. Sama ni vedela, kdaj in kako je stopila na avtobus.
Tudi drobna, dobra, ponižna bitja morajo imeti pravico do sreče. Ko ne moreš več pobegniti, takrat, ko ni izhoda, ji stopi nasproti. Stopi . . . Ne meni se, kaj bo . . . čutila je, da ne more v službo. Obrnila se je na sedežu ter se skozi gnečo prerinila do izhodnih vrat ter na bližnji postaji izstopila. Skoraj da bi bežala mimo ljudi. Kot da jo nekdo preganja. Nekam v samoto, da pokliče še enkrat iz spomina njega in ga vpraša, kaj naj stori.
Hrup ceste je ostal za njo. Tu je ostala samcata hišica v gradnji. Ljudje, ki se vspenjajo po odru in zbijajo. Kot da bi tolkli po njeni duši. Potlej se odpirajo ravnine, ravnine in tuintam kakšno drevo ter vinska trta. Sedla je. Solze so ji zalile oči. Napetost zadnjih dni je pojenjala. Zrla je proti hribom ki so se v ovalnih oblikah luščili izpred njenih oči. Tudi pršiti je pričelo. Pred njenimi široko odprtimi očmi, je bil njegov čist smehljaj. Moral je razumeti. Rahlo se je priklonila ovalnim hribom, čez katere je uzrla še druge, nekoliko večje, in tam daleč, daleč je videla še druge hribe, kjer v neznanem pobočju leži njegov grob. In obrnila se je proti mestecu.
Odločila se je. Vedro je stopala mimo hišice v gradnji. Trdno je upala. Ko bo spet prišel, se mu bom prijazno nasmehnila. Potem je omahnila . . .
Iz knjige taboriščne kronike se razbere le toliko, da je mlado vdovo pobrala smrt. Vzrok — srce.
filmske novice
Susan Kohner (videli smo je v "Imitaciji življenja") igra tudi v gledališču. Zadnjič je v Van-couvru igrala v "Sveti Ivani" in se pri tem tako odločno otepala verig, da si je izbila zob.
Michele Morgan je od leta 1937, ko je prvič stopila pred filmsko kamero, igrala v Parizu, Rimu, Niči, Londonu, Berlinu, na Dunaju, v Muenchenu, Hollywoodu, New Yorku, Mehiki, Južni Afriki itd. No, zdaj je na vrsti še Španija. Letos bo snemala v J^adridu: naslov filma še ni znan, Michelin soigralec pa bo Francois Vil-liers.
★
Tudi kaj takega lahko preberete. Katy Jurado je povedala novinarjem: "če sem se ločila od Ernesta Borgnina, potem samo zato, ker me je venomer grizel ..."
★
Romy Schneider bo nastopila v zelo skrivnostnem filmu H. G. Clouzota, ki ga baje režiser pripravlja že celo leto. Curt Juergens pravi: "Romy je zdaj že tako velika, da gre lahko kam tudi brez matere."
VSA MEHANIČNA POPRAVILA VAŠEGA AVTOMOBILA VAM OPRAVIMO PO SOLIDNI CENI!
"WESTERN HIGHWAY SERVICE STATION"
Lastnika: T. ZAGORC & A. MECH. 248 Ballarat Rd., West Footscray Tel. 31-78152
Kompletna servisna postrežba! Poznani slovenski avtomehaniki! Svoje želje boste obrazložili v svojem jeziku!
Večja mehanična opravila opravljamo tudi na obročno odplačevanje. Pridite, prepričali se boste o solidnosti! Poslujemo ves dan in v nedeljo dopoldne.
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR TRIGLAV ima na prodajo svoje plošče:
I.	plošča vsebuje pesmi:
1.	Sinoči je res luštna noč bila;
2.	Pobratimija;
3.	Kaj ti je deklica;
4.	Vinček,
5.	Te, te, te;
6.	Orkester;
7.	Orkester;
8.	Dekle na vrtu;
9.	Briška;
10.	Od Celja do Žalca;
11.	Klic Triglava.
II.	plošča vsebuje pesmi:
1.	Regiment po cesti gre;
2.	Furmanska;
3.	Kako bom ljubila;
4.	Ne tožim;
5.	Peklenski večer;
6.	Orkester;
7.	Hišča ob cesti stoji;
8.	Gor čfez izaro;
9.	Angel j ček varuh moj;
10.	Rasti rožmarin;
11.	Slišala sem ptičko pet;
12.	Orkester.
Cena posamezni plošči je dve funti. Dobite jih pa pri o. Baziliju v Melbournu, pri o. Odilu v Sydneyu, v Slov. domu v Melbournu, na prireditvah PZ Triglav in na uredništvu Slovenskega vestnika. PRIPOROČLJIVO!
Flotta Lauro
Za najfinejšo vožnjo med Avstralijo in Jugoslavijo priporočamo najbolj poznani italijanski ladji
ROMA IN SYDNEY
Obrnite se na agencijo in g. GREGORIČA.
FLOTTA LAURO LINE
35 William Street, MELBOURNE Tel. 61-2941
|J Prodajate? Kupujete? ■	Hišo? Zemljišče?	R
Obrnite se na poznano tvrdko
Eden Real Estate
4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds
Tel. 37-5104
in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432
wwwwwiniwuvwiiwwwwimwwwwwwvuwwiivin/wwwww^^
Darilne pošiljke in letalske ter ladijske vozovnice
je najbolj naročiti pri tvrdki
Dr. J . KOCE G.P.O., BOX 670 PERTH, W.A.
ki je najstarejša, največja in najboljša slovenska tvrdka v Avstraliji.
Darilne pakete pošiljamo: kamorkoli,
kadarkoli in karkoli. Vozovnice preskrbimo hitro za bilo kam.
ZASTOPNIK ZA VIKTORIJO: Mr. J. VAH, 2 Kodre St., St. Albans, Vic. — Tel. 65-9378
ZASTOPNIK ZA N.S.W. : Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, NSW — Tel. 32-4806
HtfinflllflllllllllllllllfUlfVIIIIIIIAAIIAM^
V VESTNIKOV TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI PO:
£130 — Slovensko društvo Melbourne, £1 — Pavle česnik.
VSEM DAROVALCEM SE LEPO ZAHVALJUJEMO IN SE TUDI PRI OSTALIH PRIPOROČAMO!
MALI OGLASI
VINSKI SOD, dobro ohranjen, 42 gall, ugodno naprodaj (£6/10/-), 6 Brown St., Avondale Heights, W3, Melbourne.
aiimiiNiiiimiiimiiiiiimmmiiiiniimiiiimiiiiiMmiim
HRANA IN STANOVANJE
Poštenega slovenskega fanta sprejmemo na stanovanje in vso oskrbo. £6/-/-. Zapadni del Melbourna. Naslov na uredništvu Vestnika.
CONTINENTAL SMALL GOODS
JOIM HOJNIK
213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656
Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke!
HRENOVKE, KRANJSKE KLOBASE IN SPECIALITETE : STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD.

KROJAŠKI SALON
64 SPENSLEY ST., CLIFTON HILL Tel. JW 3678
IZDELAVA VSE VRSTE OBLEK, PLAŠČEV PO NOVI MODI. POSEBNO SE PRIPOROČAMO ZA POROČNE OBLEKE. V ZALOGI IMAMO VELIKO IZBIRO ČEVLJEV IN PERILA.
SLOVENSKI VESTNIK
Slovenski informativni in družinski list. Zastopništva :
VICTORIA: 483 Melbourne Rd., Newport, Vic. N.S.W.: Lojze Košorok, 25 Gould Ave., Petersham, N.S.W.
QUEENSLAND: Janez Primožič, 39 Dickenson Street, Carina, Brisbane, Qld.
ZAHODNA AVSTRALIJA: Dr. J. Koce, G.P.O. Box 670, Perth, W.A.
PHOTO
Studio Nfeolitch
Če želite imeti lep spomin na sebe, na svojce in prijatelje, Vam priporočamo fotografa Pavla Nikoliča, ki Vas bo gotovo zadovoljil. Na raspolago Vam je zmeraj in povsod za:
Telefon JA S978
A .H. 48-6755
Naslov :
DRUŽINSKE ALBUME POROKE
POROČNE ALBUME
OTROKE
PORTRETE
ŠPORTNE SKUPINE
ZABAVE IN PLESE
FOTOKOPIJE
FOTOGRAFIJE
FOTO STUDIO NICOLITCH 108 Gertrude Street, Fitzroy, N.6, Melbourne
VSAK ZAVEDEN SLOVENEC PODPIRA SLOVENSTVO !

i KAM V SOBOTO ZVEČER ?	Vabimo Vas na
Igra priznani orkester "BOLERO"
Družabni večer s plesom
ki bo v soboto, 12. oktobra 1963, ob 7.30 uri
Med odmori: Veseli program — Čarovnije g, A. Parma	v st. Albans Library Hall, St. Albans
Pijače lahko prinesete tudi s seboj.	o
,rr„__. .. , , ,.. ,	. ....	Za dobro zakusko in pijače preskrbljeno!
(Ta oglas velja kot vabilo.)	VABLJENI!
°	(Čisti dobiček je namenjen za Slovenski vestnik.)	Vstopninski dar 10/-	UPRAVNI ODBOR SDM
i-SUUtSJULfiJUULOJLfiJL^
Pravcate poplave v predmestji Melbouma
rxzixi ZXXXXXXZXTZ:ZZZZXTXZ.XZXXXZZXXXX
Za pleskanje in dekoracijo Vašega doma
se obrnite na
SUNSHINE PAINTING SERVICE
Delamo zunanja in notranja dela. J. KROŠEC	7 Kevin Street
Tel. 311-1040	SUNSHINE
Politični dogodki skozi mesec
Sovjeti ratificirali sporazum o prepovedi atomskih poiskusov
Sovjetski prezidij -je v minulem mesecu ratificiral partialni sporazum o prepovedi atomskih poiskusov v vojne namene.
Vest o tej ratifikaciji je bila priobčena v sovjetskem tisku v 24. urah tem, ko je Kongres ZDA potrdil in ratificiral isti sporazum.
Sporazum o prepovedi atomskih poiskusov zajema prepoved poiskusov v atmosferi, pod vodo in v vesolju.
Takoj, ko je bila ta vest razširjena, je general De Gaulle v Orange (južnovzhodna Francija) smatral za potrebno izjaviti, da bo Francija- nadaljevala z atomskimi poiskusi in da jo ta pakt med V. Britanijo, ZDA in ZSSR prav v ničemer ne obvezuje.
Udar generalov v republiki Sant Domingo
Koncem preteklega meseca je skupina generalov, vodena po generaloma Antonio Imbertu in Luisu Amiama, izvedla bliskovit državni udar ter prevzela oblast dežele v svoje roke.
Koncem preteklega meseca je bilo v Viktoriji mnogo padavin. Melbourne je beležil 179 pts. padavin. Deževje je najbolj prizadelo zunanje predmestje St. Albans na zahodu Melbourna, kjer predmestje nima urejenih odvodnih cevi. V St. Al-bansu žive premnogi naši rojaki, kateri so imeli pred nedavnim še svoj zelo aktivni klub. Upajmo, da bodo naši rojaki v St. Albansu znova zagrabili za "narodno delo", kot temu pravimo. Vsaj znaki tako kažejo. Na željo tamkajšnjih rojakov bo S. Vestnik 12. oktobra priredil ples v tamkajšnji Town Hall.
Slika je povzeta ob poplavi, ki jo je povzročilo deževje ob koncu meseca, Power St. St. Albans.
Vodilna generala Imbert in Amiama sta 1. 1961 pomagala pri zaroti in umoru bivšega dominikanskega diktatorja Rafaela Trujilla.
Udar generalov je pričel v zgodnjih jutrnjih urah in je bil končan brez krvoprelitja. Vojska je zasedla vse ključne položaje, potem ko je bil aretiran prezident, g. Juan Bosch, vključno z vsemi člani svojega kabineta.
Po uspelem državnem udaru je skupina generalov podala preko radia in tiska izjavo, da je bila oblast J. Boscha nesposobna in zaverovana vase. V izjavi so dolžili oblast, da ni ničesar pokrenila proti naraščanju notranjih in zunanjih manevrov komunizma, ki so z vsakim dnem bolj ogrožali dominikansko republiko.
Francija bo neodvisna od zahodnega ter vzhodnega bloka — de Gaulle
Pariz, nedelja, 29. 9. 63 (AAP). — Prezident de Gaulle je izjavil, da ne bo Francija dominirana od NATO, OZN ali kakršnekoli integrirane Evrope. Francija mora biti neodvisna od Zahoda in Vzhoda.
Nadalje je prezident de Gaulle poudaril, da trenutno smatra da je Atlantska zveza potrebna, toda mi nočemo, da bo ta zveza razpolagala z našimi vojaškimi silami, niti nočemo, da bi At-
lantska zveza prevzemala odgovornost za našo varnost. Varnost naših meja bodo branili Francozi."
O OZN je prezident de. Gaulle dejal, da je leta organizacija koristna in potrebna, vendar nikoli ne sme prerasti v nekakšno "naddržavo", katera bi potem hotela pritiskati na Francijo, da bi sprejela pogoje, ki niso v skladu s hotenjem Francije.
NAJVIŠJI VOJNI FUNKCIONARJI ZDA V SAIGONU
Po sklepu prezidenta ZDA. J. Kennedy, sta koncem minulega meseca obiskala Saigon obrambni sekretar ZDA g. MacNamara in general Taylor. Njuna naloga je bila v glavnem, da na licu mesta proučita položaj v deželi ter obenem sposobnost južnovietnamskega režima v borbi proti komunistični gverili.
G. MacNamara in general Taylor sta se dolgo zadržala v avdienci južnovietnamskega prezidenta Diema, ni pa bilo podano nikakršno poročilo o namenu tega se'stanka. Diplomatski krogi na Zahodu predvidevajo, da sta gosta iz Amerike sporočila poslanico prezidenta Kennedya ter obenem pogoje s katerimi se bo prejkoslej morala sprijazniti Diemova "dinastija", če bo želela še nadalnjo zaščito ZDA.
Zadnja poročila navajajo, da sta ameriška gosta obiskala tudi Ngo Dinh Nhuja, prezidento-vega brata, ter madame Nhu, sivo eminenco Diemove "dinastije" — pobornico krvavih represa-lij proti budističnemu življu in budizmu nasploh.
• MADAME NHU