m. Vet. faat)
CtCefc&andet
20 tet viadm
Dne 24. Junija 1914 je bil prestolonasledj nik Aleksander proglašen za regenta kraljevine Srbije. V dvajsetih letih njegovega vladanja so se naglo zvrstili vei liki zgodovinski dogodki, važni za ved Jugoslovenski svet. Ko je pred 20 let$ prevzel regentstvo, je bila kraljevin^ Srbija po balkanski vojni na pragu sreč-ne bodočnosti; bila je središče in žarišč^ jugoslovenstva. To je tudi ostala, dasi sg je že po preteku dobrega meseca v svef tovni vojni strnil okrog nje oklep sen vražne premoči. Tudi v najstrašnejši dobi je ostala Srbija s svojim regentom plamenica upanja vseh zavednih jugo< slovenskih ljudi. Prišla Je velika zmaga in Jugoslovenom je zasijala svoboda; Združili smo se okrog regenta Aleksanj dra, ki nam je vedno kazal pot ter daja] najlepše zglede vztrajnosti in požrtvova> nja.	7
Jevtič o posvetovanjih Male antante v Bukarešti
Naš zunanji minister g. Boguljub Jevtič se je 21. t. m. vrnil s posvetovanj Male antante iz Bukarešte. Novinarji so mu šli nasproti do Subotice. Izredno dobro razpoloven je g. minister takoj sprejel novinarje in se raz-govarjal z njimi do odhoda vlaka. Glede konference Male antante v Bukarešti je izjavil, da se vrača izredno zadovoljen, ker so posvetovanja rodila mnogo dobrih uspehov. Bukareška konferenca je bila zaradi istočasnega poseta francoskega zunanjega ministra g. Bar-thouja še prav posebnega značaja. Posvetovanja so bila svečan poudarek enotne politike Male antante za mir in končno utrditev Srednje in Južnovzhodne Evrope. Prvič se je zgodilo, da je za časa rednega zasedanja konference Male antante prišlo do sestanka z najuglednejšim predstavnikom in državnikom zavezniške Francije. V zvezi s tem je g. minister naglasil, da ima tudi prihod francoskega zunanjega ministra g. Barthouja v Beograd velik pomen.
PROFESOR ANTON BEZENSEK IN NJEGOVO DELO ZA PRIJATELJSTVO Z BOLGARIJO. (Slika desno). V nedeljo so v njegovem rojstnem kraju Bukovju pri Frankolovem blizu Celja slavili 80 letnico pokojnega profsorja Antona Bezenška, započetnika slovenske in bolgarske stenografije in vztrajnega delavca za prijateljstvo z brati Bolgari. Slovesnost, ki se je vršila pod pokroviteljstvom našega prosvetnega ministra, so se udeležili tudi Bolgari, Srbi in Hrvati. Ob tej priliki sa je odkrila spominska plošča profesorju Bezenšku na njegovi rojstni hiši. Vse slavje je izzvenelo v mogočen poudarek bratstva med Jugosloveni in Bolgari.
Okrog 30.000 Sokolov se bo zbralo v Sarajevu
Praznik sokolske mladine je Ml že 17. t m.
Za glavne sokolske prireditve v Sarajevu, ki bodo 27., 28. In 29. t. m., se Je prijavilo ©krog 30.000 udeležencev. Toliko Število de ni bilo nikdar zabeleženo v Bgodovittl Sarajeva pri kakih javnih prireditvah. Ia 1100 rasnih krajev so se prijavili SokoH in prijatelji Sokolstva. Velik del teh prijavljencev bo prvič obiskal Sarajevo.
Veliko zletišče, na katerem so> doslej nastopili že srednješolci in naraščaj
Veličasten je bil sprevod sokolskega naraščaja po sarajevskih ulicah med desettisoč-glaviml množicami. V sprevodu, ki se je strnil pred slovito sarajevsko mestno hišo,
je korakalo okrog 6000 naraščajnikov in naraščajnic.
LETALO »LOJZE« RAZBITO — JANKO ČOLNAR MRTEV. Na letalski prireditvi v Zagrebu je naš najboljši civilni pilot Janko Čolnar treščil z letalom »Lojzetom« na tla in se ubil. Zagrebški Aeroklub je v nedeljo popoldne imel prireditev, za katero je vladalo posebno veliko zanimanje, ker je bilo krščeno letalo, ki ga je sam Zgradil mladi Zagrebčan g. Paskijevič. Ta je nedavno že sam poletel s svojim letalom v Beograd in se srečno vrnil. Svečanosti se je udeležilo izredno številno občinstvo. Praznik zagrebškega Aerokluba so počastili tudi ostali Aeroklubi, katerih udeležba je bila nadvse častna. Posebno pozornost je takoj ob svojem prihodu nad zagrebško letališče zbudilo ljubljansko rdeče dirkalno letalo »Lojze«, ki ga je spretno pilotiral Janko Čolnar. Letalo je srečno pristalo. Z »Lojzetom« se je pripeljal tudi šef ljubljanskega letališča dr. Stane Rape, medtem ko so drugi gostje iz Ljubljane prispeli s potniškim letalom. Po blagoslo-vitvenih obredih so pričeli posamezni letalci kazati razne spretnosti. Ob pol 19. se je dvignil tudi Janko Čolnar s svojim »Lojzetom«. Iz višine kakih 300 m je »Lojze« sredi izvajanj raznih spretnosti nenadno strmoglavil proti tlom. Z vso silo je letalo treščilo na letališče in se razbilo. Občinstvo je onemelo od groze. Funkcionarji Aerokluba in letališča so pohiteli na pomoč, toda bilo je že prepozno. Ko so Čolnarja potegnili iz razvalin razbitega letala, je bil že mrtev. Prireditev je bila takoj prekinjena in množice so se razšle potrte, da je naše mlado letalstvo zahtevalo tako dragoceno žrtev. Vzroka nesreče do sedaj še niso mogli ugotoviti. Z Jankom Čolnarjem smo izgubili Slovenci nedvomno svojega najsposobnejšega civilnega pilota. Pilot Janko Čolnar je štel 38 let. Letalo »Lojze«, s katerim sa je ponesrečil Janko Čolnar, je bilo krščeno 3. avgusta 1. 1930. Celotno letalo je bilo izdelano doma po načrtih inž. Stanka Bloudka.
Pri javni telovadbi so posebno pozornost zbujali oddelki dece in naraščaja v narodnih nošah. Naša slika kaže naraščaj in deco sokolske čete iz nekega pretežno muslimanskega kraja Jugovzhodne Bosne.
70-LETNICA MARIJE ŠTUKLJEVE. Te dni je praznovala 70-letnico rojstva spoštovana ga. Marija štukljeva, vdova mestnega tajnika in mati našega olimpijskega zmagovalca Sokola Leona Stuklja. Slavljenka je po rodu iz Zafare pri Žužemberku, hči uglednega posestnika Milnarja. Nad 40 let že prebiva v Novem mestu, kjer ji ja leta 1921. umrl ljubljeni soprog Leopold. Vzorno je vzgojila troje otrok, in sicer Irmo, soprogo Opernega pevca-mojstra in ravnatelja državnega konservatorija Julija Betetta, Polo, soprogo borznega senzala dr. Vasa Suyerja, in Leona, sodnika sreskega sodišča v Mariboru. Bodi ji še mnogo let!
naiift krajih
NOVI MOST PREKO KOKRE V LUKNJI. Na banovinski cesti Kranj—Jezersko ja bil pravkar dovrSen ličen železobetonski most, ki je bil na tej cesti že nujno potreben, ker je na njej zelo živahen promet. Po cesti vozijo dnevno številni z lesom nato« vorjeni vozovi, veliki avtobusi in razna vozila, ker sta Kokriška dolina in prelepo Jezersko že znani in priljubljeni letovišči. Z novim mostom je Kokriška dolina mnogo pridobila. Zelja prebivalstva je, da bi bili tudi ostali začasni leseni mostovi kmalu izmenjani z železobetonskimi.
JUGOSLOVENSKI NOVINARJI V SARAJEVU. Naključje je naneslo, da je na glavni dan naraščajskega zleta bil v Sarajevu tudi letni občni zbor Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Zbralo se je na njem nad 60 odposlancev novinarskih organizacij lz vseh pokrajin Jugoslavije. Skupščina je bila v sarajevski mestni palači. Ko ja prišel do tja sprevod sokolskega naraščaja, je bila skupščina za pol ure prekinjena, da so tudi novinarji lahko pozdravili sokolsko mladino. Popoldne so številni odposlanci prisostvovali tudi naraščajski javni telovadbi.
PROFESOR DR. NAHTIGAL NOVI DEKAN FILOZOFSKE FAKULTETE NA LJUBLJANSKEM VSEUČILIŠČU. Te dni je bil izvoljen Z& jjovega dekana filozofske fakultete na ljubljaji* akem vseučilišču profesor g. dr. Rajko Nahtlgaj, ki je bil kot učenjak slavist pred nekaj leti itti§t novan za člana Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu.
TUHINJSKI ŽUPAN ANTON BURKELJCA. Poročali smo o lepi zmagi, ki jo je izvojevala nacionalna stranka pri občinskih volitvah v Tuhinjski dolini. Nacionalna stranka se ima za svoj uspeh zahvaliti predvsem zavednemu nosilcu liste g. Antonu Burkeljci, ki uživa zaradi svoje delavnosti v javnem življenju splošen ugled. G. Anton Burkeljca, trgovec in gostilničar v Lazah, je bil dozdaj dolgo vrsto let župan občine Zgornjega Tuhinja, po zadnji zmagi nacionalne stranke pa Je postal kot nosilec njene liste župan velike tuhinjske občine, ki obsega dosedanje manjše občine Zgornji Tuhinj, šmartin, Loke, Cešnjice in Hruševko. Prvi občinski predsednik velike tuhinjske občine je znan tudi v Kamniku in v Ljubljani. Njegova staroslavna gostilna »pri Videtu« na Lazah je priljubljeno zatočišče izletniških in lovskih družb, ki stalno hodijo na lov na Menino planino.
Posebno pestrost so sokolskemu sprevodu dali naraščajniki in naraščajnice v narodnih nošah lz raznih krajev Bosne ln Hercegovine. Na sliki vidimo skupino takih Soko. ličic iz sarajevske okolice.
tedenska kronika
GREHI STARŠEV. Nemški tisk se bavi že nekaj časa z usodo 600 otrok, ki so se rodili med francosko zasedbo Porenja iz razmerij med Nemkami in afriškimi strelci. V eni izmed zadnjih številk tega lista objavlja neki Hein Schroder članek, ki Je zelo značilen za današnjo nemško mentaliteto v pogledu »rasne čistoče«. Schroder poziva hit« lerjevsko vlado, naj nemudoma napravi neplodne na podlagi svojega novega zakona teh 600 otrok, češ, da štejejo zamorski mešanci že okrog 15 let in predstavljajo veliko nevarnost čistoče nordijske rase. Da vidijo naši čitateljl, kakšni so približno ti strašni »zamorski mešanci«, ki ogražajo obstoj nemškega naroda, čeprav so obsojeni živeti življenje parijev do konca svojih dni, priob-čujemo po nekem drugem nemškem listu sliko, ki kaže deklico »čistega nordijskega tipa« in hčer iz razmerja med neko porenjsko Nemko in maroškim strelcem.
FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER LOUIS BARTHOU na vzhodni postaji v Parizu pred odhodom v Bukarešto in Beograd
GOSPODINJSKI TEČAJ V LAZAH V TUHINJSKI DOLINI. Na sredi ga. Kalharje-va, na levi pa županja ga. Burkeljčeva.
ŠEF FRANCOSKEGA GENERALNEGA ŠTABA general Weygand je pretekle dni obiskal London
O PUSTOLOVŠČINAH LJUBLJANČANA IVANA PODRžAJA smo že pisali. Zaradi raznih sleparstev, mnogoženstva in suma, da je umoril
eno izmed svojih žen, so ga zasledovala angleška, ameriška, dunajska in naša oblastva. Naposled so ga aretirali na Dunaju. Obenem z njim so zaprli njegovo ženo, rojeno Ferrandovo. PodržaJ je pri zaslišanju priznal mnogo svojih grehov, a glede američanke Tufversonove, ki je neznano-kam izginila, je trdil, da se je sama usmrtila. Preiskava o činih velepustolovca še seveda ni zaključena.
IZLETNIŠKI katastrofi pri
Razvaline francoskega potniškega avtobusa po zahtevala 13 žrtev.