BUY united states savings BONDS AND STAMPS 15 5". E . 3 0 ST, C I TY Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni N AKO rRAVN O EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest FmpEFENSE Slovene Daily in MM BUY Ohio \MM UNITED }jiir._ STATES Best jTWjr SAVINGS af rifK(A!iD SI'AMPS Advertising Medium || WLt ATWtlR PUST OFFICE OH. BANK JJ volume xxiv. — leto xxiv. cleveland, ohio, monday (pondeljek), november 24, 1941. štetilka (NUMBER) 275 konec velike stavke v 1 premogovni industriji V rudnikih se je danes obnovilo delo. sporu bo zdaj odločil poseben arbitracijski odbor. 0 Morski pošasti bo kmalu odsekana njena glava uni«Ja je sprejela brezpridržno roosevel-tov predlog Washington, 22. novem- korporacije, in dr. Johna R. John L. Lewis, predsed- Steelmana, ravnatelja U. I- O. United Mine Work- Utllje, je nocoj napovedal za edeljek obnovitev dela v prednikih, -kjer je zastavkalo 0r° 200,000 premogarjev. De 1 so se pričeli 1 pripravljati ° s0. udarili proti isjjj, 2 druge strani, kjer ni tjj . ftaravnih obrambnih po-m' 111 tu se je nemškim tan- J^eSil preboj. k . naPadi na Moskvo \ S¥ časopis Pravda iz-\ ^a Ilapadajo Nemci Mo-v2 največjimi koncentraci-, ki si. jih je možno Hs; avl3ati v moderni vojni." Pravijo, da je bilo nemški !1 ukazano, prodreti v h na ceno, ki jo za to nemška ar- vajo, da je bila ruska fronta pred Moskvo potisnjena, nekoliko nazaj. Rusi pa stoje trdno pri Volokolamsku. Moskovska poročila dalje naznanjajo, da so reorganizirane čet^ maršala Semjona Timošenka zapodile Nemce v donskem bazenu 22 milj nazaj. Na severni fronti, pred Lje-ningradom, so pričeli Rusi zopet izvajati silne protinapade ter so zopet osvojili več vasi na strateških točkah med Ljenin-gradom in Moskvo. angleži zavzeli bardijo; osike razbito na 4 kose Angleška garnizija v Tobruku pričela ofenzivo na svojo roko. - Italijanska mornarica zopet tepena. S 'preklicem oziroma revizijo nevtralnostnega zakona, je dobila ameriška vojna mornarica svobodne roke, da lahko uniči nacijsko pošast, ki preži na svetovnih oceanih na ameriške in druge ladje. Poslej bo ameriška bojna mornarica ščitila in spremljala ameriške kakor tudi druge laaje in je upati, da bo kmalu uničila pošast, ki straši sedaj po svetovnih morjih. Kakor vidite, je ta morska pošast čudovito podobna Hitlerju. To isborno karikaturo nam je dal na razpolago "Committee to Defe-ud"America.x -jata angleži nesporni gospodarji položaja v soboto večer je angleško obleganje napram četam osi-poveljstvo v Kairu javilo za- šča, je izpadla iz mesta ter pri-vzetje kraja Fort Capuzzo na e- čela ofenzivo na lastno roko. giptsko - libijski meji, kjer an- Angleži povsod pripravljeni gleške mehanizirane čete nada- BEJRUT, Sirija, 22 novem-Ijujejo z destrukci.jo obrambnih bra. — Ako so Nemci namenje-črt osišča. ni, udariti, skozi Turčijo z na- Divizije osišča v kleščah menom, da ustavijo angleško Nacijske cklopne divizije so prodiranje v italijansko Libijo, se znašle med dvema kavljema se bodo v tem slučaju znašli I ogromnih klešč, ko je nenado- nasproti močni in izborno obo-ma udarila iz Tobruka, kjer je roženi armadi, sestoječi iz An-bila oblegana sedem meseca v gležev in Francozov svobodne angleška posadka ter zgrabila Francije. V zadnjih petih mese-Nemce iz ozadja. cih so namreč Angleži nepre- v Doslej je bilo uničenih že več stano ojačevali svoje posadke v kot polovico nemških tankov v Palestini, Siriji in Libanonu. angleški ofenzivi, ki se razvija -- v velika obkoljevanja, kakršnih J^qj^fcrenca so-so se Nemci sami doclsj vedno posluževali. Izpad iz Tobruka Od sonca opaljeni angleški, avstralski in novozelandski vojaki, ki so pridrli že meseca BERLIN, 23. novembra, januarja v Tobruk, kjer se se Iz Berlina se uradno poroča: pogumno vzdržali vse od tedaj,j „Jutri se bo gestalo h konferen_ ko so jih Nemci in Italijani ob-1 ci več vodilnih državnikov, kolili, so udarili zdaj iz Tobruka predstavljajočih države, ki so v na svoje oblegovalce z entuzi- boju proti boljševizmu." jazmom, katerega ni mogoče o-pisati. Angleži gospodarji položaja MovI grobovi "Z vero v vstajenje" Lep potek shoda in banketa na čast hrvatskemu banu šubašiču J0HN VURAICH V nedeljo zjutraj okrog dveh Na shodu je bilo 2,000, na banketu pa 500 ljudi. — Razen se je na St. Clair Ave., in East g. bana sta govorila na shodu tudi župan Frank J. 55th St. pripetila nesreča, v Lausche in Spencer D. Irwin, urednik "Plain Dealer"-!kateri Je bil Povožen od avtomobila John Vuraich, vražnikov boljševizma v Berlinu ja. Včerajšnjega shoda v Public Hallu se je udeležilo nad 2,000 clevelandsklh Jugoslovanov, Hrvatov, Srbov in Slovencev. Glavni govornik na shodu je bil dr. Ivan šubašič, hrvatski ban, ki rodom j Hrvat, stanujoč na 1169 E. 58. ga tukaj rojenega Amerikanca; St. Pokojni je bil star 48 let. — Poročila iz Washingtona naznanjajo, da nameravajo naci-Angleži naznanjajo, da so do-!sti priti na dan z Visoko donečo slej izvojevali vsako bitko s formulo za svetovni mir in za tanki ter postali gospodarji!»ekonomsko restoracijo neod-vseh bojišč, tako da so ohranili visnosti vseh evropskih držav." vse svoje poškodovane tanke m Dalje naznanjajo poročila, da da so tudi vsi poškodovani ali namerava francoski maršal Pe-uničeni tanki osišča padli v an- tain §e ta teden odpotovati v P \ 'S • knf JJCIV4.1U v A 100 skladišč, šest muni-. Wvarji, ena tovarna, * tanke, in največ- rQr ?av«etje Rostova? °čila iz Berlina naznanja-. i So Nemci zavzeli Rostov, 4~J \ jj^r jim je padlo v roke Z ^.iova: ^^ ie poljedelskih stro-pa trdijo, da je Ro-^ 6 vedno v njihovi oblasti ,eiitne divi/'ij° VA- Ponedeljek, 24. no ^^ ' Tukajšnji radio na- Včerajšnja drama "Z vero v vstajenje," ki jo je spisal Mr. Ivan Jontez in postavil na o-der dramski zbor "Ivan Cankar," je v vseh ozirh nad pričakovanje lepo izpadla. Drama je lepo zasnovano, izredno močno odrsko delo, ki zahteva tudi izrednih igralskih moči, katere je v Cankarjevem ansamblu tudi našlo. Drama dela čast i pisatelju i igralcem, zato upamo, da izrečemo željo vseh navzočih, da bi se to pretresljivo sodobno dramo, ki je v slovenščini edina te vrste, še v tej sezoni ponovilo. — Več o globokih dojmih in užitkih, ki smo jih tekom predstave doživeli, bomo poročali jutri. kreni Jugoslovani srdito borijo «&lej." proti nemškim in italijanskim vsiljivcem. Mesto Hrvatske je ob shrani Srbije in Slovenije v svobodni Jugoslaviji, je rekel ban dr. šubašič. Med mnogimi zunanjimi gosti in poročevalci na banketu je* bil navzoč tudi g. Babšek, bivši Clevelandčan, ki je sedaj član jugoslovanskega [izvestiteljske- kakor tudi vsakega v inozem- j Doma je bil iz Podgrada pri Ma-stvu rojenega, podpirati boj in li Bistrici. Rajni zapušča sopro-obrambo demokracije proti ti- go Ano, in dvoje sinov: Johna ranstvu, "Moč brez odgovorno-j in Josepha. V Ameriki je bil o-sti, je zločin," je rekel Mr. Ir- i krog 30 let ter je bil zaposlen v je s trpkostjo ožigosal hrvatsko j win. "Mi, ki imamo moč, da si.; West Steel Casting Co. Truplo vlado Kvislingov v tako zvani | naložimo te odgovornosti, mo-,bo ležalo do pogreba v A. Gr-"svobodni" Hrvatski, kjer se is- ramo to tudi' storiti prej ali' dina in rinovi pogrebnem zavodu, nakar se bo vršil v sredo pogreb v cerkev sv. Pavla in od tam na pokopališče. Prizadetim ostalim naše sožalje. FRANK TREBEČ Po dolgi i» mučni bolezni je umrl na svojem domu 1281V2 East 55th St. Frank Trebeč, star 52 let. Doma je bil iz vasi Sos (morda Sostre?) pri Bistrici na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 le ti. Tukaj zapušča žalujočo so progo Agnes, rojeno Dolenc, štiri sinove: Franka, Edwarda, Johna in George-a, in tri hčere: Josephine, Anselmo in Margaret, v starem kraju pa brata in gleško oblast. Z angleško ofenzivo sodeluje precizno angleška zračna sila, v katerih so velike množine a-meriških bombnikov in bojnih letal. Prvovrstnost ameriških letal Angleški letalci ne morejo prehvaliti ameriških bombnikov in drugih, lažjih bojnih letal, Ban poziva na obrambo demo- ga urada v Washingtonu. kracije Govorili so še sledeči: sena- Zvečer pa se je vršil v Hol-itor tV. Boyd, ki je prebral pis- lenden hotelu banu in njegovi soprogi na čast velik banket, katerega se je udeležilo nad 500 ljudi. Na banketu je ban pozval navzoče Jugoslovane, naj store vse, kar morejo za a-meriško obrambo, kateri naj dado svojo fizično in moralno podporo v obrambi proti nacij-ski in fašistični agresivnosti. so ruske čete zapo- Podpora Zarji Ker se niso mogli udeležiti koncerta "Zarje" na Zahvalni dan, so darovali v blagajno Zarje: Frank Klemene $5.00, Mrs. Žele $2.00, Mr. Žele $1.00. — Lepa hvala vsem! Zahvala men pozdrav banu od governer-ja John J. Brickerja, dr. Grdaw-sky, češki konzul, dr. J. W. Malty* jugoslovanski konzul, Mihael Marinkovich, Anton Grdi-na, Mihael Cerrezin, Blaž Kau-čič in Joseph Erdeljac. zasedeno Francijo, kje se bo sestal z neko visoko nacijsko 0-sebnostjo, najbrže s samim Hitlerjem. Iz vseh teh nacijskih potez je razvidna velika nacijska želja po miru, ker jim vojna ne gre kakor bi želeli in ker se boje njenega konca. Zato sedanje slepomišenje, da bi. natrosili sve-ki so nagla in okretna ter solid- tu peska v oči in pripravili tla Smrtna kosa V petek večer je liagloma j sestro. Bil je'član društva Na-preminila Frieda Drašček, stara 1 prej :t. 5 SNPJ in M®ose štev. Govor župana Lausclieta Na banketu je govoril tudi 121 let in stanujoča na 711 East j 234, Export, Pa. Pogreb se bo elevelandski župan g. Frank J. |159th St. Tukaj zapušča žalu-l vršil v sredo zjutraj ob devetih Lausche, ki je dejal, da bo za jočega očeta Antona, doma iz j iz ( Zakrajškovega pogrebnega vsakega padlega Jugoslovana Doblarja pri Ročinju, in tri j zavoda 6016 St. Clair Ave., v vsta,lo deset drugih, ki bodo na- brate: Jerryja, Ernesta in Fre-.cerkev sv. Vida in od tam na daljevali delo jugoslovanske dieja in sestro Madalino ter več ^ Calvaria pokopališče. Naj mir-kulture in vere. "Teh stvari ni sorodnikov. Pokojna je bila ro- no počiva v ameriški zemlji, aše iskreno so- K1' Pevski zbor "Zarja" se za-^ Pehotno divizijo (elitno hvaljuje vsem, ki so pomagali in eno tankovsko divizi-jpri proslavi 25. letnega jubile-|i Jft6j . zapadno od Rostova.!in na odru; J. Terbižanu za ma-Wtki J'e bilo pobitih 7,000 ja, naj si bo v kuhinji, za baro skiranje, kar je napravil brez- mogoče uničiti z mečem ali smodnikom in mi bomo poskrbeli, da se jih tudi ne bo uničilo," je rekel župan Lausche. Izjave urednika Spencer D. Irvina Vil a iz Kujbaševa prizna- plačno. jena v Clevelandu. Bila je članica društva Collinwoodske Slovenke št. 22, S. D. Z. Pogreb se bo vršil iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 152nd St., v torek zjutraj ob 8:15 v cer-Spencer D. Irwin, zunanje-po-j kev Marije Vnebovzetje ob 9. j umrl Frank Dejak^ stanujoč na litični urednik "Plain Dealerja" in znan prijatelj Jugoslovanov, je tekom svojega govora izjavil, da je dolžnost tako vsake- preostalim pa žal je. FRANK DEJAK Snoči ob enajstih je po kratki bolezni v Polyclinic bolnišnici uri in od tam na Calvaria poko-jl274 E. 59th St. Pogreb se bo pališče. Bodi ji ohranjen blag;vršil iz Zakrajškovega pogreb-spomin. Preostalim naše soža- j nega zavoda. Podrobnosti bolje! mo objavili jutri. no izgrajena. V soboto je neko ameriško bojno letalo kolidira-lo v zraku z italijanskim Fiat letalom. Italijansko letalo se je razletelo na troje, kosov, ki so se užgali, ko so treščili na zemljo, dočim se je ameriškemu letalu samo zvilo eno krilo, da je izgledalo kot ptič z ranjeno pe-rotjo. Letalo je z ostalimi letali vred odletelo nazaj na svojo bazo, kjer je perfektno pristalo. Angleži zavzeli Bardijo Včeraj, v nedeljo, so Angleži zavzeli mesto Bardijo, uničili i-talijanske konvoje v Sredozemskem morju, ki so vozili ojače-nja, prisilili so Nemce, da so slednji poslali v vsej naglici o-jačenja svoji, zračni sili iz Evrope ter razklali armado osišča na štiri razbite oddelke. Laška mornarica zopet tepena Danes se naznanja, da so angleške podmornice in bombniki torpedirali v bitkah na Sredozemskem morju dve italijanski križarki, enega rušilca in več ladij, ki so bile natovorjene z raznimi potrebščinami. Ena kri-žarka in rušilec sta se pogrezni-la. Angleži so zajeli 15,000 u-jetnikov ter razbili 600 tankov osišča. Pri Bardiji so Angleži prerezali osišču dovodne vodne cevi. Angleška garnizija v Tobruku, ki je vzdržala večmesečno za sklenitev miru, preden bi bilo za Nemčijo vse izgubljeno. Obisk Pretekli teden nas je poseti-la Miss Frances Fink iz Elyja, Minn., ki se nahaja na obisku pri Mr. in Mrs. Adamič, 1410 East 52nd St. — Upamo, da bo našla v Clevelandu mnogo razvedrila. Nov grob V Norfolk General Hospital Simcoe, Kanada, je 19. novembra preminil Ivan Avsec, star 47 let, rojen v Viševku, Stari trg pri Rakeku, kjer zapušča mater, brata Toneta in Rudolfa v Reki Matkota ter sestro Lojz-ko, poročeno Metelko v Ljubljani. Tu v Clevelandu pa brata Ludvika, katerega žena je šla na pogreb. — Naj v tuji zemlji mirno počiva. Nov grob V nedeljo zjutraj ob treh je umrla v mestni bolnišnici Eleanor Pylick, stara 37 let. Zapušča moža Johna Pylicka, 3414 W. 56th St., in 12 let starega sina Jacka, starše Mr. in Mrs. Haffenberger, in troje bratov: Edwarda, Elmerja in Georgea. Pogreb se bo vršil v sredo ob dveh popoldne iz Schuster Funeral Home, 5300 Denison Ave. — Naše sožalje. ........ ' ST^AN I ENAKOERA.VNOS55 24. novembra, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece...................-...................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto...........................-...........$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto..........................................................-........................$4.50 za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 'munističnih hujskačev" zatekli v gozdove, dajejo .pet dni časa za to, da položijo orožje in se vrnejo na svoje domove. Tistim, ki tega ne store, grozijo vstaši s hudimi kaznimi. Takih "poslednjih" svaril so vstaši objavili že mnogo, in imela so zmerom isti učinek: število "od komunistov nahujskanih," ki se z orožjem v roki bore proti sovražnikom, kateri go vdrli na zemljo, ki ni njihova, in proti izdajalcem, ki jim za Judeževe groše služijo, narašča bolj in bolj, kakor sedaj priznavajo tudi nacistični in fašistični tiskovni uradi. Pomen Jugoslavije Knjiga angleško pisateljice'radi svoje krvave zgodovine, ge. Rebecce West o Jugoslaviji | morda zaradi svoje vere, ki se ("Black Lamb and Gray Fal- odraža tudi v navadnem vražar-con") je dala mnogim znameni- stvu, recimo—iz skupnosti do-tim ameriškim piscem in knji- ločenih razlogov, je ta narod ob ževnikom povod, da so v vodilnih ameriških leposlovnih časopisih izrazil svoje spoštova- držal vrednost moči vse od rimskih časov do današnjega sil nega odpora - nemškemu biču; nje in svoja globoka čustva spri- obdržal je moč presojanja, ču čo trplejnja Jugoslavije in njenega ljudstva. V današnji dobi, polni trpljenja našega naroda, ki z najstrašnejšimi dokazi piše strani sedanje evropske zgodovine, ta priznanja že danes jas- stev in vedenja. Z drugimi besedami, "Black Lamb and Gray Falcon" je med velikimi knjigami, ki ponazarjajo duševni prevrat dvajsetega stoletja kakor je taka v vsej no dokazujejo, da si je naš na-, svoji obsežnosti tudi knjiga D. rod s svojo odločnostjo v usod-; N. Lawrence-a.-Svetu Chamber-nih časih sveta zagotovil bodoč-j laina, svetu Lavala in Hitlerje-nost v jutrišnjem urejevanju i vemu svetu Rebecca West po-novega sveta. Sodbe in misli tuj-! stavija nasproti njeno ponosno, cev o nas so važen prispevek tis-J močno, lepo, velikodušno Jugo-tim, ki se borijo za našo svobo-; slavijo: "ta bogati svet, ki je do. Srečni smo, da so nas oni, ki bodo odločevali o usodi sveta, doumeli in da nas dajejo drugim narodom za vzgled. Ko je izšla knjiga ge. West, kf v njej ta odlična pisateljica in poznavalka našega naroda opeva njegov pomen in njegovo večnost, je znani ameriški pisatelj g. Clifton Fadiman napisal v časopisu "The New-Yorker" 25. okt. sledeče: "... Knjiga Rebecce West je prav tako presenetljiva k^kor sijajna. Kot če bi Sinclair Lewis spesnil zgodovinsko pesem. Zakaj ona vidi v njihovi (balkanski) zgodovini ključ za velik del zgodovine Evrope in sedanjega vrhunca nemirov? Kako je mogla tako dobro razumeti Jugo-, sldvane in narode, ki so z nji-' mi? . . . ". . . 'Black Lamb and Gray Falcon'" je hkratu življenjepis. Razvija se ne toliko v zanimanju za mesta v.Jugoslaviji, za kmete, hiše, samostane, ročna dela, dogodke, ki so zbujali po več iz čustev Rebecce West, tako bogatih čustev, da jih lahko' primerjamo verskim, iz čustev, j ki so prekipela in se pokazala v prinašal, a ne jemal." V knjigi je več vodilnih misli. Prva je ponosnost in nesebičnost kot vrednost značaja Jugoslovanov. Druga je odpornost, ki se je ta značaj z njo boril, da je —:-v Saburo Kurusu NA DELO ZA NAŠO PRIMORSKO! "Slovenski list," glasilo Slovencev v Argentini, ki so večinoma primorski rojaki, objavlja sledeči uredniški uvodnik: ^ V vseh večjih prevratih in predvsem pri vseh socialnih bojih so se borile delavske množice v prvih vrstah ter so nemalokrat z občudovanja vredno disciplino dosegle odločilne zmage. Te borbe sicer niso bile vedno v korist preprostemu ljudstvu, ki se je včasih zapeljano borilo za koristi tega ali onega stanu ali tudi samo za ugled kakšne osebe. V večini takšnih slučajev pa je 'delavstvo navadno kmalu spoznalo svojo zmoto ter je hitelo popravljati napravljeno pogreško. Tudi v sedanji vojni je del preprostega delavstva nasedel vabam novodobnega "Mesije" ter njegovega šar-latanskega "evangelija," podpiranega od najbolj zloglasne policije in krvnikov, kar jih je kdaj poznal svet. Del omamljenega ljudstva se je navduševal za "novi red" in njegove srednjeveške "svoboščine," združene z najhujšo inkvizicijo, kar jih pozna zgodovina, in z mo-renjem ter pustošenjem, katerega bi se sramovali Atila, Džingiskan, Tjmurlenk in podobni barbarski srednjeveški vojskovodje. Toda vsi se niso vdajali opojnim frazam. Večina se je takoj od početka zavedala, da tu ne gre za "življenski prostor" kakšne države, ampak, da je nacistična vojna roparska vojna,-s katero hočejo Nemci zasužniti narode, predvsem slovanske. Treznejši ljudje nisa pozabili na razna prejšnja "junaška" dejanja novodobnih "osrečevalcev," ki se niso sramovali pobiti stotine svojih zvestih privržencev — kaj šele nasprotnikov! — in zato niso verjeli hinavskim besedam, s katerimi so totalitarci zaslepljali ia tudi zaslepili del ljudstva. V takratnem splošnem vročičnem delirju je bilo pa vsako opozorilo brezuspešno; za iztreznjenje je moral priti primeren trenotek. Ta trenotek je kmalu prišel ter bolj učinkoval kakor mrzli Kneipov poliv na bolnika. Napad na Rusijo je na-mah spremenil položaj. Sem in tja je mogoče še ostal kdo otopel, toda, kar je glavno, ljudje • so se v ogromni večini zavedli ter otresli zmote. Danes smo torej tudi med nami že na jasnem glede dogodkov v svetu. Ni več tiste razdvojenosti, ki je bila v | zornost, za praznoverstvo in prejšnjih časih. Ostalo je morda še kakšno navskrižje, j vraže, za kralje in pesmi, tem nesporazum, ali v glavnem prevladuje danes med nami edinost kot nikoli prej. Nismo pa povsem edini v dejanjih in tudi se ne dovolj zavedamo dolžnosti, ki nam jih narekuje sedanji čas. Ker je naša slovenska naselbina v Argentini v svoji njo ogromni večini primorska, bi morala biti naša prva dolž- p0men in vreunuau izad va doseči sjW nost. da se v mejah, v kolikor Je to nam mogoče, brigamo West trpi kakor miljom dru- ^ med Japo\sko in Amerika.-predvsem za usodo Primorske, naše ožje domovine. Zdru- tfh. Njeno trpljeitje je trplje-ženi kakor en sam mož, bi morali mi slovenski izseljenci £ ££ iz Goriške, Tržaške in zasedenega dela Notranjske, skup- j smrti 0bčutljivejša kot drugi no z Istrani začeti živahno akcijo za osvoboditev naše ožje j se ona borj proti svojim bole- zlomiti. V ostal. Ta odpornost je s kratko besedo—kraljestvo zase. Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Dalmatincev je mračna žaloigra. Dolge rodove so bili žrtve cesarstva, plen grabežljivosti ali nespametnosti (ali obojega) Avstrije, Turčije, Benetk, Napoleona in sedaj Hitlerja. Pet' stoletij po b^ki na Koso-vem 1389 so bili podložniki mo-hamedancev—nanje je padla noč. če sploh obstaja kakšen dokaz ne samo za trhlost temveč tudi za nesmiselnost osvojeval nih teženj, potem je to dokaz Jugoslavija. Rebecca West, nasprotnica vladoljubja, povzdiguje narodno zavednost, duha, ki je iz Srbov napravil veliki narod. Velja spomniti na dejstvo, da so od vs6h Hitlerjevih žrtev samo Jugoslovani sami in zavestno iz brali, da rajši umro kakor pa da bi se predali. In oni še vedno vztrajajo pri svoji izbiri, ne iz samomorilskih nagibov, temveč z besedami ge. West, zaradi posebne njihove nedotakljivosti "Slovan ni podanik nikomer, še sebi samemu ne" ... Janko N. Rogelj: PO 25 LETIH rast naše organizacije, kdor je pregledoval imena naših rednih in častnih delegatov, ta ni mogel zgrešiti društva št. 43 v East Heleni, Mont. V vseh mladinskih kampanjah je bilo društvo prvo med prvimi, vedno častno zastopano in delavno. Večkrat sem se čudil, kako jim je mogoče še nabirati nove člane, ko sem poznal to mesto in njene naseljence. Toda ob mo-em obisku sem spoznal to skrivnost. Člani društva niso samo Slovenci, ampak tudi druge narodnosti. In kako složno in harmonično delujejo skupaj. Le tako naprej! To društvo je staro že 38 let, toda še nikoli ni imelo prilike, da bi ga obiskal kak glavni odbornik naše organizacije. Zato so bili člani nekako začudeni, da se bo to zgodilo enkrat v 38 letih. Morebiti bi ne bilo tja v East Heleno, Mont., še nekaj let nobenega, da se nisem sam odločil, da se ustavim tam po 25 letih moje odsotnosti, da vidim moje prijatelje in se srečam z našimi društvenimi brati in sestrami. In ni mi žal, da sem to storil, kajti poživil sem vez med društvom in Zvezo. Mi)nmc3iiiiiiiiiiiic3iiiiiiiiiiiicaiuiiiiiiiiic3iiiiii:'Mimi»|i"ltlIialtfB RADO MURNIK: 4| "M Ženini naše Koprnele nuiiiiiaiimiiiMommiiiiiuuiiiMiiuuiiiuiiniua Ko smo hodih približno fj kilometrov, smo prišli na YlC ^. prijazno gostilnico. Sedli na vrt in jedli jajca, doma salame in dober domači kruo _ Gospod Prus je jedel kaK egiptovska kobilica. Tako r žrtvovalen še ni bil noben skoraj ,. . . Na sliki je Saburo Kurusu, Jugoslaviji. Ta zemlja ima «J ^ slaneC) M je -- značilen, malone c»roten ^^ ^ v Washington) in vrednost. Kralj Kambodije •i domovine izpod italijanskega jarma. Ta naša ožja domovina je naš dom, naša streha. Za njeno usodo se moramo brigati v prvi vrsti, ki le tako bomo mogli združiti vse naše izseljenske sile ter s tem obenem na najbolj primeren in najbolj izdaten načiri podpreti boj ogroženih narodov proti totalitarnim zasužnjevalcem. Vsako drugačno gledanje na sedanje dogodke in na dolžnosti, katere nam ti dogodki nalagajo, ustvarja samo zmešnjavo in škodljivo cepljenje sil. VROČA TLA činam in jih skuša Jugoslaviji—piše ona—, kmeti-ški zemlji, z mnogimi nepismenimi a večinoma podjetnimi in umetniško nadarjenimi kmteti, je našla kot Evrope, ali boljše, evropske Azije (Evrazije), ki se je uprl splošnemu okuženju. V Jugoslaviji, piše, je moč čustva, ki ni samo močno in prekipevajoče v svojem poletu, temveč, ki je častno privrelo iz resničnega ognja. V tem stavku je globoki , ... . _ . . , - izvir teh tisoč petsto često lepih Vroča tla so našli Italijani v Črni gori. Črnogorcev ; često (nekaterim se bo zdelo) ni mnogo, a so hrabri: njihova zemlja ni bogata, ljubijo prevefc osebnih strani. Jugosla- jo pa prav tako gorko kakor svobodo, brez katere ne vija ji izpolnjuje željo za tistim morejo živeti. Povsem naravno je torej, da so se dvignili življenjem, ki se zdi, da v Evro-j proti Italijanom, ki so prišli v deželo, da bodo Črnogorce pi izumira življenjem plemeni- Lužnili. Bijejo se hudi boji in, po vesteh iz Londona Je ^^ ~ & tekom zadnjih par tednov padlo vec ko 1,000 italijanskin vo 'akov samo v Črni gori. (Nadaljevanje.) V East Heleni pada dež, tisti mrzli jesenski dež, katerega mo krota in mrzlota zaleze-v čevlje ter napade tople človeške noge To je najbolj priskutna mrzlo ta, ki ohladi človeka in njegovo gorko razpoloženje. Ob takih deževnih in hladnih jesenskih dnevih si človek zaželi iz vlažne ga in vetrovnega dneva v toplo sobo, kjer se tako prileze plju čam gorki in suhi zrak, a no gam prijetna toplota. V gostilni Mr. John Smitha smo se pozdravili s prvimi pri jatelji in znanci. John sedi že precej let v Abrahovem naročju, toda je še vedno čil, krepak in mlad v svojih kretnjah. Mislim, da se njegova mladost suče okoli 80 let, toda lahko .še papa, .še lažje pije, in, če je pravo razpoloženje v njegovi gostilni—tudi mladeniško zapleše. In žena se mu smeje, ko ga gleda vsa radostna in vesela. Njegova hči Mary Ann Smith je bila že dvakrat častna delegating na naših konvencijah. Videli smo jo v Elyu, Minn., in pozneje v Waukeganu, 111. Ona je delavna in pridna v gostilni (njenega očeta, a poleg tega zelo aktivna za Ameriško bratsko zvezo. To so pokazali njeni uspehi v preteklosti. Obljubila je, da bo še v bodoče skušali biti aktivna za našo organizacijo. Tu smo se srečali z našim pridnim in delovnim društvenim tajnikom, bratom L o u i s o m Smithom, z njegovo ženo in tremi otroci, izmed katerih sta bila dva že na mladinskih konvencijah naše organizacije. Vsa družina je stoodstotno za ABZ. To je pa res posnemanja vredna družina. , Mrs. Louis Smith se jje baš vrnila iz Helene, kjer. se je poslovila od razboletega zoba, ki je prečul ž njo prejšno noč. Poslovila se je od nezaželjenega vasovalca s solzami v očeh. Še vedno je držala v rokah žepni robec ter žalovala za njim. Druge pomoči ji nisem mogel dati, kakor da sem ji izrekel sožalje. V naši družbi je bila društvena predsednica, sestra Helen Rus, ki je zelo zabavna in ko-rajžna slovenska žena. Poleg nje je bila tudi sestra Mary Langen-fus, dvakratna častna delegati-nja na naših konvencijah. Tudi ona vedno reče dobro besedo Drugi dan, v soboto zjutraj, je še vedno padal neusmiljeni jesenski dež. Dežnika nisem imel 3 seboj, dobro je bilo, da sem imel lažjo suknjo. Človeka moči tak dež kar do kosti, tako mrzel in nadležen je. nin! Gospod Mumpitz je ves dan, da mu ne bi bila ka preširoka. Pozneje sta šla papa in oble- x u^juc«oca. oia. . jg malo rekverirat. Koprnela do- rekla, naj grem k hlevu za P10 Stopim po East Heleni, da srečam stare znance. Obiščem Mr. Langenfusa in njegovo soprogo. Lep dom imata, sam si ga je postavil. Tudi s sinom sva se srečala, ki je krepak in močan, kot je bil njegov oče v mladostnih letih njegovega življenja. tom gledat zajčke. Jaz sem ^ bro vedela, kam Pufi taco vendar sem šla. Pufi Je. blizu Kogrnele in spal. Pn ^ vu sem našla dečka, ki Je .^jl majhno brizgalnico in zajčke. Zajemal je vodo 12 ^ fa in mučil živalce za k^ čas. Tako podivjana je ^^ mladina zaradi vojske. ^ sem mu, da ga bo vzel stf3^ če ne bo nehal! Nato je v ušel' brizgalnico od sebe in - ^ Jaz pa sem za lesenim v ; plotom lepo tiho zlezla »a.p. zen voz. Hotela sem Pobr'* Pufija, da bi mu Potem Pozneje sem obiskal Mrs. An- zbrisala črne madeže s k ^ dolšek, ki je sedaj vdova. Mož ji Pomerila sem natanko 11 f je umrl pred par meseci. Pri ostanke p. v. in pritisnil3'^ njih sem stanoval, ko sem bival zadela nisem Pufija, ampa Ja I «ai V sti t \ \ "Pil h nje množic, vzpon samosilnikov { in spreminjanje človeka v stroj so se zarotili, da zaduše v živ-1 «., ^ i i i ... . ... ^ -j 1 jen ju zahodne Evrope tisto.. Prvi na sliki je nasi organizaciji, da pndobi no- , , .„ vrednost , ki navdušuje go. Re-Kambodije, ki ima 8J)M,000 pre-\ vega. člana Vstaške oblasti v Sarajevu so objavile "poslednje becc() Weflt pred vsemi dru«imi bivalcev. Glavni produkt mul v Kast Heleni, Mont., imamo rilo, naslovljeno na prebivalstvo petih bosanskih Sl-3- j -vrednost moči. Na neki način kraljevine je pločevina. Driavci društvo 43 ABZ. Kdor je le ko- "Z-Tsljanim ljudem," ki so se "pod vplivom ko- go balkanski Slovani, morda ža- je pod japonskim vpiivom. 'POSLEDNJE" SVARILO pred 25 leti v East Heleni. Ško da, da me ni počakal, ž njim bi se pogovorila marsikaj, ker sva bili dobra prijatelja ter sva si marsikaj zaupala. Sedaj ga ni več, ostala je le še ona, pridna, poštena in delovna slovenska žena v Ameriki, ki je marsikaj pretrpela v svojem življenju, skrbela za hišo, moža in otroke leta in leta. Sedaj je ostala kar sama v čepeči hiši, ki se je nagnila k zemlji, kakor se ona nagiba na večer njenega življenja. Občudovanja vredna žena, napisalo bi se o nji poglavja v zgodovini naše trpeče žene v Ameriki, predstavil bi jo kot simbol slovenske žene v daljni Ameriki. In njena hiša. Tako snažna, čista in priprosta. Koliko ur, dni in mesecev je delala, da si je napravila vse njene vezenine in ročna dela. Kar gledal sem delo njenih rok, delo slovenske žene tam v Montani. ^ Mr. Louis Smith, društven^ tajnik, je trkal na vrata Andol-škove hiše. Iskal me je, da me pelje do društvenega blagajnika Antoha Smoleta, ki je bil delegat na prejšnih konvencijah. Šla sva k njemu. On je vdovec, žena mu je umrla pred par meseci. Sam je bolehen ter je bil drugi dan namenjen k zdravniku v Ogden, Utah. Pogovorili smo se marsikaj, nakar mi je naročil pozdrave za svojega brata v moje j Clevelandu. Nato sva obiskala mojo drugo sovaščanko, potem tretjo, obe sta sestri Mrs. Hrelle. Obe sta prinesli iz domovine veliko in neusahljivo ljubezen do rož, cvctlic in cvetja. V obeh hišah! sem čutil pravo slovensko ozračje, toplo besedo in prijazen pool zdrav. In to, tako daleč tam za gorami gorate Montane. (Nadaljevanje) prnelo! Vsa voda ji je brl v poslikani cbraz. , O, kako se je prestrašila- pa še bolj!" Jo j! jo j! Po linem obrazu in po pljuzlU i lo polno rdečih in črnih P^jj! Gospod Mumpitz jc ^ ki je bil globlji kot h. .j- Varuštvo je prešlo na Jrja. Bilo . So | zdravila njegova žena in sin. delila za letošnji božič med svo- je uslužbence tudi $100,000; pri praznovala z obedom, pri kate-tem pa niso všteti družbini u- rem se je' serviralo purane, s radniki. krasnim in obširnim progra- Ta denar bo v nagrado vsem mom, pri katerem so nastopili uslužbencem za njih delo in do- domači talenti družbe, itd. .Sle-bro voljo, ker je družba dose- dil je tudi ples in domača za-gla letos rekord v prodaji. bava. Dalje se je ob tej priliki To je bila zdaj že 62. prosla-' pripelo uslužbencem, ki delajo va Zahvalnega dne od strani pri družbi 25, 20 ali 15 let, po-Richmanove družine, ki se je sebne odznake. UastMIDDIi-AGEWareen STARS ON PARADE by TONI ROSSETT 38-52 Years ^stress At This Time! WHoriod in a woman's llfo ,>0„ y°u cranky, restless, '' 'n-itablo, tired, blue at IS h Uffw weakness, dizzi-Vsi,i0t fashes, distress of t^t^rities"— t>hLQt, ovce—try Lydia E. VH V},8 Vegetable Com-fo ^liv t s one medicine you W toc,f»y made especially ir^te i»en—u helps relieve e to this functional jj\uace' Lydia Pinkham's has helped hun-1 thousands of women WJEJSBl die age." Taken regularly—Lydia Pinkham's Compound helps build up resistance to such annoying symptoms that may betray your uge faster than anything. Also very elTective for younger women to relieve monthly cramps. Follow label directions. WORTH TRYING! ^^ i/ihi ISA CO-INVENTOR. OF AN AUTOMATIC, A NiqHT S'QHT POR RIFLES,PiSI^iSMrtCHINE GUNS memm sy WHICH ANY OF THESE WEAPONS CAN BE SWOT WITH DEADLY ACCURACY!! AT ONE A BAR-1 A^SIST-WE USED THE LE THE7 WERE WAITING TO B£ SHAVED!) ____________ JRECEHTVN VJENT F - Q\Gf STOUT VEti-OViCMi&HT A TINY « NVMNOW ViWLE THE VRWL-VOOWUG IAUR£L,CfcUGHT G1KHV SAUAON/ t STRAN 4 ENAKOPRAVNOST -—.'~I4 *- FRANCE BEVK LJUDJE POD OSOJNIKOM žiral srd. "Prav. Pojdem na I "Prav zastonj ni bilo," ga je dela stricu krivico? Pomislil je sodnijo in povem, da s teboj ni' pogledal v obraz, kakor da me- j na prizor, ki se je bil nekoč od-mnenčfi več izhaiati. Odložim ri učinpk besed. "Kai na denar, iera.1 ured niesrovimi očmi. Stric mogoče več izhajati. Odložim varuštvo in konec. Kaj?" "Prav." "Kar je mojega, odpeljem." "Odpeljite." 1 Mož se je razburil. Tresel se je; goste, rjave gube na obrazu so mu nabreknile, i "In Janez?" je kričal. "In Micka? Ali sta mar za nič iz- Ko je zagledal Urško strmi njivi pri žetvi, mu je rahlo zadrhtelo v srcu. Odkar sta nehala pasti, sta se le redko V nanj so se obrnili. To mu je STubilavsa ta leta? In moje po- iiuiij »JV/ ^ ------- j , . i r>»> dvignilo ramena, prvič je stopil.*1' moJa skrb • med može I 0krenil se Je> kakor da se Je Proti poldnevu se je vrnil v!zbal lastne Jeze in odšel P° iz" — — ---7----------| -----J.---- - " j v . našla na samem; še takrat ni-i Krnico. Ko je bil že ob mlaki, se D1- sta vedela, kaj naj govorita. Korak rfiu je nehote zablodil mu je zdelo, da je nekdo odgnal junico po klancu proti Rovtam. v polje. Našel je Volbenka, ki j Na ovinku so stala gosta dreve-je tlačil plevel v koš in ga je; sa, za katerimi je bil izginil rep nosil na voznik. ! živali in hrbet moža. "Ali bi šel za kovača?" ga jej Obšla ga je slutnja, da je vprašal. i podvizal korak. Ni stopil v hišo, Deček, ki je bil že prevelik za j ampak v hlev. Krave so stale na pastirja, ga je začuden pogle- svojih mestih, ene junice ni bi-dal. Seveda bi šel. Sanje so ga j lo. gnale po svetu, kamorkoli. Fanta je pogrelo. Iz vina sta "Pojdi v Lažni. Jaz ne grem." mu vzplamenela odločnost in je-Petru je bilo laže, kakor da je za kot požar. Tekel je po klancu vrgel pol teže z duše. Stopil je uzrl strica, ki je s šibo prigr-v njivo in obstal za dekletovim njal žival, da je. tekla. Peter se je sprva preplašil stričevega srda. Naglo se je zbral. ri učinek besed. "Kaj pa denar, ki ste ga potegnili za les in za živino?" "Kdaj?" "Kdaj! Sami veste. Orehe in hraste ste prodali, ko sem bil še majhen. Zdaj se spominjam. Kar se pa tiče živine ..." "Saj sem jo tudi pripeljal k hiši." "Ne toliko. Kar stoji krav v hlevu, so se zredile na mojem. Pa naj bo. Recimo, da sva bot." To so bile poslednje besede med njima. Peter je ostal sam. Šel je vase. Nekaj se mu je rahlo zgeni-lo v srcu in ga je zaskelelo. Ali "Ne vem, zakaj sem delal," je vrgel Janez. igral pred njegovimi očmi. Stric j "Pa jaz?" je zamrmrala Micka. je bil posodil Graperju vsoto denarja, a je nato na lepem pritisnil nanj in mu odpeljal najlepšo kravo iz hleva. Njemu, i Petru, je bilo hudo, sram ga je bilo, a stric se je zvito smehljal med brki. Ali ni mislil ukaniti prav. tako tudi njega? Ob tej misli mu je zamrl vsak očitek vesti. Odšel je po delu. Ko se je večer vrnil v hišo, je bilo ognjišče mrzlo, miza prazna. Janez je sedel na klopi, Micka ob peči, oba sta ga grdo gledala. Peter si je odrezal kos kruha in použival suho večerjo. Peter je čutil, da mu sršeči pogledi visijo na obrazu. Ni se zmenil za to. No da, Janez se je hotel oženiti; čakal je le, da pojde on od hiše. Ob misli na zaušnico, ki jo je bil dobil pred leti, mu je bilo lahko v srcu. Za Micko mu je bilo žal. Če bi vedel, da bi mu ne odrekla, bi jo poprosil, naj ostane pri hlS1'" Tako pa je molčal. N Nekaj časa je zaman cak molitve, nato je odšel na seno^ Zarana se je tešč odpraj na delo. Proti poldnevu je P šel na polje Košan, ki m« Je ' od daleč mahal z roko. "Domov pojdi, da ti ne o»F ljejo hiše!" , W" "Kdo mi bo odpeljal m se je ozrl proti domu, Je (Dalje na 3. str.) Vaje holandskih pomorščakov H I * '4 Zažvižgal je, Balant se je o-zrl. "Kam peljete junico?" "Kam neki!" se je stric uslo-čil kot pod bremenom. "Prodal sem jo." "Ali niste rekli, da je junica moja?" "Ce sem rekel, ti je ne bom požrl. Denar dobiš." "Kaj mi bo denar! Ne prodam junice." 'Kakšna prevzetnost!" se je stric razjezil. "Pa z mladega živiš od mojega dela in se z mojim denarjem oblačiš." "Kakor da bi jaz poležkoval vse dni od jutra do večera," je Peter napel pljuča, da se je raz-leglo po bregu. "Saj je hiša vendar moja. Nisem več otrok." "Smrkavec!" je Balant srdito izpljunil. "Koliko let pa ima?" "Sedemnajst. Smrkavec pa nisem." Junica je ušla skozi plot, Balant je tekel za njo. Iz jeze na Petra se je znašal nad živaljo. Nagnal jo je v hlev in zaloputnil vrata. Peter se je umaknil v hišo. . . ., . v, . „*. ____Stric je prišel za njim; z obraza ne izvila iz škripcev. Se ti se ne. 1 J ^ . J \ ' J . .. „ ,sta mu gorela jeza in sram. — morete videti. 1 , . , . V . . Bila je resnica. To je Peter ,Stal Je nekaJ ^enotkov kakor grenko občutil. Noge so mu bi- da « ^ ^J\ T , , . , . * , i ie z dolgimi koraki meril izbo. le ko iz svinca, ko se je vračal z Jc * " 5v »» ji a «1 n "Ali ves, da sem tvoj varuh?' njive. Vedel je, da se dekle o- . J' J . . - • „ . se je slednjič ustavil ob steni, braca za njim, a se ni upal o-, J •> , " J "Vem. Varuh da, a ne gospo- kreniti. I „ "Ali si se premislil?" ga je;daI\ A . , X1 , » , . . , , • j , ■ ! "Od tega imam le škodo, me vprašal stric naslednjo nedeljo, i , „fe "Ne," je odsekal. "V Lažni pa doblcka- hrbtom. fUrška se je ozrla, zardela, nato je žela dalje. Peter je iskal besed, bilo mu je od trenutka do trenutka svetleje v srcu. "Zakaj me tako gledaš?" se je dekle zasmejalo. "Užela se boš." "Saj se bom res, če mi boš tako bolščal v roke." "Ali te mar boli, če te gledam?" "Saj nisem rekla, da me boli. Boža me." I Zavedala se je, da je rekla preveč, in je še huje zardela. "K nam bi prišla," je fantu nehote prišlo iz grla. Urška se je dvignila in uple-tala pas. Rahlo je sklopila veke in zasanjano gledala v daljavo, nekam v bleščeče solnce. Besede so ji živo prebudile skrito čuvstvo, ki ga je dotlej plaho zatirala. Ni bilo globoko,' a vendar . . . Spomnila se je, kaj je bila obljubila Jernejcu. Bilo ji je grenko, tako prečudno bridko, "K vam?" so se ji zatresle ustnice. "Še preveč vas je," se Na sliki vidimo holandske pomorščake, ki so ostali zvesti svoji kraljici in deželi, kako bredejo preko neke reke v Holandski Vzhodni Indiji. Na desni pa vidimo "ranjenca," ki ga peljejo na splavu preko reke. Poškodovan ameriški rušilec - •' ----r * jzt pojde Volbenk. Balantu so se lica kar spreminjala od pridrževane jeze. Petru so se od plahosti zašibile noge. Kako se bo to končalo? Bilo ga je strah. A ni mu prihajalo niti v misel, da bi odnehal. Ne! 8 Stara Graparica je izdihnila čumeč v zdiču. Njena smrt je bila lahka; tudi poslednji dnevi življenja ji niso bili težki. Ko je bila z bistrim očesom izbrala hiši gospodarja, se ni uračunala. Nekatera hči bi bila kdaj pa kdaj z jezo porinila skledo jedi. pred njo, Doroteja jo je preob-kladala z ljubeznijo in hvaležnostjo. Peter je bil prvič za pogreb-ca. Namesto mladega Jernača -r- stari je bil že umrl — ki si je bil kupil konja in vozaril po dolini. Niso poprosili Janeza, Moški bi ra^ dobil delo na farmi. — Pokličite Endicott 9176. "Ti škodi se prav lahko izognete." "Dobro," je Balant stežka po- Soba v najem Odda se lepa soba za enega ali dva fanta. Dobite tudi garažo. Vpraša se na 1218 E. 170 St. .... Č' .. ' maw«1 .-.v.V ;•:.:.:•:> * a i « Na levi je oficijelna slika poškodbe na ameriškem rušilcu Kearny-ju, ki ga je torpedirala nemška podmornica. Na desni pa je rušilec Kearny, ki ga, privezanega nase, vleče drugi rušilec v neko pristanišče. Puščica kaže, kje je zadel rušilec, torpedo. Soba se odda Čedna soba se odda poštenemu moškemu. — Vpraša se na 726 E. 160 St. Ženska srednje starosti dobi znižano stanarino kot povračilo za čiščenje stanovanja. — Podrobnosti se poizve v uredništvu Enakopravnosti ali pokličite HEnderson 5311. Slovensko Katoliško Podporno društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA — Samostojno — Imenik društvenih uradnikov za leto 1941. Preds. J®hn Levstik, 646 E. 115 St.; podpreds. Anton Hlapše; tajnik Leo Novak, 7610 Lockyear Ave.; blagajnik, Andrej Tekavc, 1023 E. 72 Place; zapisnikar Matija Oblak; vratar Matevž Debevec; zastopnika za Klub društev sv. Vida, Andrej Tekavc in Frank Petkovsek; nadzorniki: Frank A. Turek, Frank Petkovšek in Steve F. Pirnat; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvene seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. V društvo se sprejema nove člane od 16. do 45. leta. STENSKE KOLEDARJE velike -- srednje ~ majhne SI TRGOVCI in OBRTNIKI LAHKO NAROČIJO pri ENAKOPRAVNOSTI 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Pokličite po telefonu in bo naš zastopnik prinesel vzorce, iz katerih si lahko izberete one, ki vam najbolj ugajajo. •i Št. Naznanilo in zahvala Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo žalost^ vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da n ^ je kruta smrt vzela našega preljubijenega očeta in bra FRAMK URBANČIČ-A Pokojni je bil rojen v vasi Kal, fara Košana Pn ^ Petru na Notranjskem. Podlegel je poškodbam 31. gusta, 1941, ko je bil njegov avtomobil zadet^^ vlaka Pennsylvania železnice, na R. 44, Paines^ Ohio. Tedaj je bil ubit tudi Jerry Cadež. Oba sta na mestu mrtva. > Pokojni Frank Urbančič je bil pokopan 4. sep bra na Highland Park pokopališču. V Pueblo, Colo-, ^ pušča sina Franka, v Frederick, Colo, brata Josep^a3i v Midway, Pa. brata Antona. Bil je član društva K • št. 8, S. D. Z. Bil je dober, značajen, tako da ga 1)0 teško pogrešali. J||j V dolžnost si štejemo, prav lepo zahvaliti se j kateri so darovali krasne vence. Blag spomin Pok0J mu, ko je ležal na mrtvaškim odru. pr; Hvala vsem, ki so dali brezplačno avtomobile . pogrebu in ga spremili k večnemu počitku. je Hvala vsem, ki so prišli pokojnega kropit, ležal na mrtvaškim odru in ga spremili do groba. Hvala pogrebniku Jos. Žele in sinovi za vso poS in za tako lepo urejen pogreb. ^ Ti, dragi oče in brat, pa počivaj mirno v aW ^ grudi. Vedno boš v našem spominam, dokler s snidemo s Teboj. , Žalujoči ostali: FRANK, siri ■ JOSEPH in ANTON, FRANCES ROGER Cleveland, Ohio, 24. novembra, 1941. koliko storite za cankarjev Ce ste res napredni, pokažite to tudi z ^ njem. Cankarjev glasnik je napredna de ^ kulturna revija za leposlovje in pouk. Prip01 svojemu prijatelju ali znancu, da si i°vn0pis» Za obstoj in napredek izobraževalnega ie potrebno sodelovanje vseh, ki so za nap1 Cankarjev glasnik potrebuje zastopaj »osebno še izven Clevelanda. Priglasite se. "pravništvu, ki bo rade volje dalo vsa Po^j0, Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, On Naročilna nakaznica na Glasnik CankoH IME: _____ NASLOV: Zastopnik: Plačal $_____c____ Dne Lastujte delež v Ameriki bil»%iV Če bo vaša zastava padla, boste vi zgU^eftJl ^ bodo. Vi lahko ohranite to svobodo « fV DANES kupite "Defense Savings" ^ sodite stricu Samu desetico in pomagaj^' • zastava svobode še naprej vihrala. LastuJte v Ameriki! Jfl "Defense Savings" znamke <*0 na bankih ali poštnem ura^