Año (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 3. «ESLOVEJVJA LIBRE” BUENOS AIRES, ÿ 15. januarja (enero) 1958 Gospodarji sveta? Eisenfaowerjeva novoletna poslanica kongresu “Kapitalistični svet bo še pred potekom leta 1959 ležal pred Sovjetsko z,e-zo na kolen.h, ker je naša domovina trenotno gospodar sveta”, _e izjavil profesor Anatol Blagonravov, član sovjetske Akademije znanosti južnoafriškemu časnikarju. Blagonravov je tej “znanstveni” izjavi še dodal, da ga je sam Hruščev pooblastil, da sme to povedati. Ker Sovjeti v splošnem o vseh svojih načrtih previdno moLe, je bila ta izjava za časopisje vsega sveta izredna senzacija in je bila objavljena skoraj povsod na prvih straneh. Znanstveniki so vedno zelo previdni, kadar govore o raznih možnostih, pro-rokujejo pa raje sploh ne, ker se zavedajo, da se lahko presneto urežejo in da jih čas, včasih celo zelo kratek čas, more postaviti na laž. če torej sovjetski znanstvenik, član Akadem je znanosti s pooblastilom samega Hruščeva izjavi kaj takega, potem bo to gotovo res, saj so se v zadnjem času vse napovedi glede ruskih raket uresničile. Blagonravov je namreč izvedenec za raketne polete v vsemirje. Ne ostane nam torej drugega, kot da se čimprej pripravimo na pro-skinesis! Pa čeprav so Blagonravovo izjavo čez nekaj dni zatem v Moskvi zanikali, odnosno povedali, da ni bila podana tako, kakor jo je objavil južnoafriški časnikar. Naj bo s to izjavo tako ali tako, vsekakor je gotovo, da je Blagonravov tako mislil in z njim ostali komunisti v Sovjetiji in drugod v svetu. Neznanstvena Blagonravova izjava je bila dana par dni po odstrelu sovjetske rakete “Lunik” na Luno in prav za prihod M:kojana v USA. Ne da bi hoteli zmanjševati sovjetske uspehe v raketnih po.etih, moramo Blagonravovo prerokbo imenovati čisto navadno politično propagando, ki naj svobodni svet, zlasti pa Američane, pripravi v strah in jih malo omehča za razgovore z Miko-janom. Sovjetski raketni strokovnjaki se lahko skrijejo pred sovjetskimi propagandnimi strokovnjaki, da o ameriški propagandi, ki zna kvečjemu prodajati avtomobile, sploh ne govorimo. Kaj pa, če ima Blagonravov vendarle prav ? Kaj bo, če bodo Sovjeti že letos na Luni in morda tudi že na Marsu in Veneri, kakor to napoveduje Blagonravov? Prav nič ne bo! Zakaj tekma med Sovjeti in USA v streljenju umetnih satelitov in raket na Luno dokazuje, da sta oba tekmeca pritožno enako hitra, čeprav so bili Sovjeti že dvakrat prvi. Prvi so ustrelili “Sputnika” in prvi so ustrelili “Luni-ka”. Najtežji sovjetski Sputnik III tehta 1327 kg. Pred božičem izstreljena ameriška raketa Atlas, ki kroži okrog zemlje, pa tehta 4000 kg! V zadnjih mesecih lanskega leta so Američani trikrat streljali rakete na Luno. Prva taka raketa 'e dosegla višino 160.000 kilometrov. Druga je odpovedala že pri odstrelu, tretja pa je dosegla 110.000 kilometrov. Da je mogla prva ameriška raketa doseči višino 160.000 k lometrov nad zemljo, je morala imeti začetno hitrost vsaj 10.900 metrov na sekundo, medtem ko je Lunik dosegel 11.200 metrov na sekundo. Razlika med obema znaša samo 300 metrov na sekundo in to pri hitrosti 11.000 metrov na sekundo. Razlika je torej malenkostna. Mojstrska pa je bila sovjetska propaganda, ki je znala preokreniti vse, kar se je pri Luniku ponesrečilo, v velikanski uspeh. Kakor Sovjeti nikdar nič ne povedo naprej, tako tudi niso povedali nič, dokler ni Lunik že letel. Ko so izračunali njegovo hitrost in videli, da ne bo več padel nazaj na zemljo, sta jim pa v navdušenju ušli dve stvari, tako, da so se izdali. Navedli so, da nosi Lunik s seboj več rdečih zastavic in napravo, ki naj bi omogočila, da bi njegov padec na Luno mogli opazovati v rumeni luči žarečega na-trijevaga plina. Zastavice naj bi se, ko bi se Lunik na Luni razbil, razletele in tako simbolično raztresle po Luni srpe in kladiva na rdečem polju. Ko so pa čez štirindvajset ur ugotovili, da so Luno zgrešili samo za “cimperman ski” las kakih 8000 kilometrov, so hitro začeli povdarjati, da je bil Luni k ustreljen zato, da bo vozil okrog sonca kot Kakor vsako leto, tako je tudi letos 9. t. m. Eisenhower prebral kongresu novoletno poslanicu, v kateri je začrtal a-meriško zunanjo in notranjo politiko za tekoče leto in objavil, da bo to leto USA potrošila nad 47 milijard dolarjev za svojo obrambo. Ta vsota predstavlja ok. 60% celotnega ameriškega državnega proračuna. V glavnih obrisih je bila Eisenhowerjeva poslanica naslednja: Prvi in najvažnejši namen ameriške zunanje in notranje politike je “še povečati moč in varnost države, ne da bi pri tem zanemarili svobodo posameznika in njegovo dobrobit.” Da pa bo ta cilj dosežen, je treba: 1) Truditi se preprečiti vojno kjer koli na svetu in v kakršni koli obliki s pomočjo udarnih oboroženih sil, katerih stroški pa ne smejo prekašati narodove finančne zmogljivosti. 2) Vzdrževati močno in razširjajoče se gospodarstvo, boriti se proti inflaciji in dajati vsakemu posamezniku največje možnosti za njegov moralni in materialni napredek. 3) Zasledovati zunanjo politiko, ki bo posvečena gradnji trajnega in pravičnega miru v svetu, združenem v skupnosti močnih, stabilnih in neodvisnih narodov. 4) Dati še več svobode posamezniku z novimi zakoni na področju osebnih pravic in odnosov med delom in kapitalom. 5) Delati za svobodo v mejah zakonitosti po vsem svetu. V poslanici je Eisenhower med drugim ostro napadel ZSSR in njeno politiko ter je pribil, da sovjeti smatrajo sleherno mednarodno pogodbo za kos papirja. Prepričan je, da bo USA zmogla še naprej vzdrževati svoj obrambni program, “kljub takim stroškom, kakor so n. pr. rakete, ki povprečno stanejo po 35 milijonov dolarjev vsaka, ali atomski bombniki, katerih cena je enaka vrednosti njihove teže v zlatu.” Mikojan priletel v Detroit, so ga tudi tam pričakali s snežnimi kepami in gnilimi jajci. Na fskovni konferenci v Ch:-cagu je Mikojan priznal, da “bo preteklo še veliko časa predno bo mogel Mikojan kot propagandist v USA Anastas Mikojan, komuni t ZSSR št. | sleč pri tem na Mikojana. Toda ko 2, ki ga je Hruščev poslal kot +ur'sta na potovanje po USA, da za ZSSR in svetovni komunizem propagira širom Severne Amerike in da s svojimi izjavami ki ih nobena vlada ne sme jemati kot uradne, ker je prišel na obisk samo kot turist, še bolj zaplete svetovni položaj in zavara zahodne velesile glede sovjetskih načrtov z B'rlinom, Nemč jo itd., se je doslej na svojem potovanju od New Yorka preko gashing Iona, Ce-velanda Detroita do San Francisca izkazal kot eden najspretnejših sovjetskih propagandistov in sa'i ikov. Prvi sestanek po pr'hodu v USA je imel z Dullfsom, s kater'm je razpravljal o splošnem svetovnem položaniu in nosebe' o problemu Berlina, obeh Nem-čij itd. Po sestanku je Izjavil, da je ZSSR pripravljena zagotoviti zahodnim zaveznikom svoboden dohod do Berlina, tudi kadar bo izroc'la urravo tega mesta Vzhodni Nemčiji. M kojan je s to ’.zjavo popolnoma “pozabil” na predlog Hruščeva da naj Berlin postane “svobodno mesto” brez okupacijskih sil. Naslednji dan, 6. januarja, je imel Mikojan konferenco z Nixonom. Po te' konferenci pa je iznenada samega sebe zanikal, ko je izjavi, da ZSSR ne bo spremenila svojega stališča do berlinskega vprašanja. Iz Washingtona je odletel v Cleveland kjer so ga pričakali z demonstracijami. Obsuli so ga s sneženimi kepami in gmlimi jajci ter sovražnimi vzkliki. Demonstracije so pripravile razne protikomunistične organizacije. E:senhower je po tisku pozval prebivalstvo, naj “lepo postopa s turisti”, mi- Težave novih gospodarjev na Kubi Po padcu Batistove diktature je Castro postavil za začasnega predsednika Kube Manuela Urrutio. Ta je priletel v Havano, glavno mesto otoka, v ponedeljek, 5. t. m. Ni pa megel zasesti vladne palače, ker so jo pred njim zasedli revolucionarji - študenti, ki so ustanovi i tkzv. Re.oluclonarni direktorij ter so hoteli z Urrutio razpravljati o bodoči politiki Kube. Vojaškim silam Castra ;e s pogajanji uspelo spraviti študente iz vladne palače, vendar pa Urrutia ni zasedel palače, pač pa so ga cdpel.ali na varno v vojaški stan Columbia. Podivjane tolpe v Havani so napadle kolumbijsko veleposlan štvo in zasliševale osebje. Tuja poslaništva so organizirala posebno komisijo, katere članice so Argentina, Brazilija, č le, Španija in USA. Ta komisija je poslala protestno noto kubanski v adi zaradi napada r_a kolumb jsko poslaništvo. Urrutia je razpu til kongres in oba-vil, da bodo nove volitve čez ok. 18 mesecev. Razpust i je tudi Batistova kriminalna sodišča in postavil revolucionarna sodišča. Ta so dala ustreliti v prvih dneh 20 Bat stinih pristašev, medtem ko so revolucionarji sami postrelili 20 drug h režimovcev brez sodnega postopka. Zaprtih je nad 1500 oseb, ki čakajo sodbe. Urrutia, je ustanovil tudi tkzv. Oddelek za čistke, ki mora poloviti vse “vojne zločince”. Vlada prprav- imeti vsak sov'etski delavec svoj a to, kakor ga ima ameriški. Toda temu je I jja dekret o razpustu in prepovedi vseh kriva USA, ki ne dovoli Sovjetski zve- | strank in o 'izključitvi vseh poslancev iz zi, da bi mog’a prenehati z oboroževalno tekmo in se posvetiti proizvodnji dobrin.” S tem je priznal, da USA zmore oboje ZSSR pa ne. Nadalje je Mikojan iz a vil, da je ZSSR intervenirala na Madžarskem, kakor je USA v L'banonu: obe sta intervenirali za zašč'to zakonitih vlad. Tudi je de’al, da se rdeči Kitajci čutijo preganjane, ker jih USA noče priznati in da bi priznanje korstilo več Severni Ameriki kakor rdeči Kitajski. V Chicagu so ga naslednji dan zopet pr;čakali s točo snežnih kep in gnTih jajc. Mikojan je dejal da smatra take demonstracije za navadne komedije. Tudi je izjavi1, da v sov :etski vladi v doglednem času ne bo sprememb. Ko b: moral odleteti iz Chicaga v San Francisco, "e neznano sporočalo, da je v letalu nastavljena bomba, zadržalo Mi-kejana v Clrcagu tako da je priletel v San Franc:sco z zamudo. Tam je izjavil, ne da bi prej poslušal ali čital Eisenhowerjevo novoletno poslanico kongresu, da se v nobeni stvari ne strinja z Eisenhowerjev:mi izjavami. Na vprašan'e, če se tudi on strinja s Hru-ščevim, da bo kapitalizem propadel je Mikojan odgovoril: “Neizogibno tgda kdaj, to morate vi bolje vedeti kakor jaz. Zgcdovina je počasna. Vsekakor morate to stvar urediti vi. Tako dolgo, let 1954 in 1958 iz slehernega političnega živjenja. Medtem je Castro počasi prodiral kal odn. spremenil. Tako je objavil da tuj h podjetij ne bo podrža ¡1, da Kuba noče diplomatskih odnosov z diktaturami, tudi ne z ZSSR. Pozval je prebivalstvo, da se oprime dela in zlasti, da spravi pod streho letošnjo žetev sladkornega trsa. V Havani ga Je pričakal začasni predsednik Urrutia, ki ga je označil za “velikega s na kubanskega ljudstva.” Zmaga nad Bat.sto pa je takoj po prvih dneh slavja prinesla Castru in njegovi začasni vladi resne skrbi. Zlasti študentovska revo.ucionarna skupina “revolucionarni direktorij” se je nasilno polast.la veLkih koLčin orožja in mu-nicije in ga skrila. Vsi pozivi oblasti, da naj orožje predajo, “ktr je revo.uci-je konec”, so doslej ostali brez odziva. Novoustanovl ena vojaška po.icija je tako morala začeti s preiskavami in racijami proti študentom. Castro, ki je imel med revolucijo veliko podporo komunistov na Kubi in po vsem svetu, se je znašel pred znanim dejstvom: komunisti so si obdržali pridobljeno orožje za poznejše nastope proti njemu, če in kadar bo pril.ka za to. Javno najbolj znani komunist med Castrovimi vrstami je bil Argentinec dr. Guevarra., za katerega se je njegov oče na buenosaireški radijski oddaj, v odgovoru na posta»1 eno vprašanje zarekel, da je v študentovskih letih pod prejšnjim režimom pripadal “organizacij, ki je pripravljala bombe.” Odšel da je na Kubo, da se bori za “demokratsko in mednarodno gibanje”. Med pomagači Castra je bil tudi svetovno znani pisatelj Hemmingway, prod Havani. Na poti se je ustavljal po j ki se ji med špansko revolucijo boril na večjih mestih in vaseh in govoril vzkli- strani republikancev. S Castrom je so-kajočemu prebivalstvu. V svojih izjavah ; deloval tudi in e bil ranjen v nogo hol-je bil precej previden marsikatere j lywocdski igralec Errol Flynn, toda ta svoje prejšn e izjave pa je sedaj zani-1 kot znani pustolovec. dokler vam bo kapitalizem všeč, boste morali ži,eti pod njim”. Na letališču v San Franciscu so ga zopet pričakali s sovražnimi demonstracijami. Ko se je Mikojan pojavil na te-leviz ji, je neznanec sporočil, da morajo takoj prekiniti odda o, sicer bo postaja zletela v zrak. Oddajo so prekinili. Pozneje je Mikojan pozval zahodne velesile, naj mirno tekmujejo v svetovni trgovini, ker “je taka tekma boljša, kakor prelivanje krvi”. Nato pa je spustil nov poskusni balon, ko je dejal, da bi bilo na boljše, da bi tako zahodni zavezniki, kakor tudi sovjeti takoj izpraznili Berlin in ga tako spremenili v svobodno mesto. Za sestanek z Eisenhowerjem je Mi jjene pre(ji0ge 0 svobodnem mestu Ber-kojaUrže imel določen datum, pa ja ge ^ zagovarja ustanovitev konfederacije med Zahodno in Vzhodno Nemci.o, NOVE SOVJETSKE SPLETKE Istočasno z Mikojanom, ki na svoj način bombardira USA in Zahod s sovjetsko propagando, je Moskva preteklo soboto razposlala USA in 27 drug m državam, ki so bile v vojni s Hitlerjevo Nemčijo, 12 strani do go noto, v kateri predlaga sklicanje mirovne konference za Nemčijo, najkasneje v dveh mesecih, v Pragi ali v Varšavi. Noti je Kremelj priložil 25. strani dolg načrt za mirovno pogodbo, ki se malo ali nič ne razlikuje od načrta Molotova, ki ga je ta predložil v razpravo na neuspeli konferenci zunanjih ministrov v Berlinu februar, a meseca leta 1954. Novemu načrtu je Kremelj dodal še svoje že objav- Bela Hiša prestavi a z izgovorom, da hoče imeti Eisenhower več dni prostega časa za razgovore z argentinskim predsednikom Frondizijem. planetu je naravnost otročja, če pomislimo, da se je dese+i p’anet svoj čas vozil okrog sonca med Marsom in Jupitrom in da se njegove razbitine še danes vozijo v tistem pasu okrog sonca. Zvezdoslovci poznajo vsaj 1500 teh razbitin — plaueto'dov — ki niso majhni takih drobcev pa, kot je Lunik, kroži v planetoidnem pasu na milijone! Doživljamo najveličastnejšo tekmo v človeški zgodovini, odkar je človek posedel zemljo. Ni dvoma, da bo posegel z zemlje v medplanetarni prostor sončnega sistema. Stroji brez posadk bodo pristali na Luni in verjetno na Veneri in Marsu. To bomo gotovo še doživeli. Dve največ-'i državi sveta tekmujeta med seboj. Stroški sedaj ne igrajo nobene vloge več. V Sovjetiji sploh niso n'kdar vprašali, kaj stane, Amer ka pa se je zdramila in za prihodnje leto je samo za raketni proračun določenih 7.000 milijonov dolarjev. Je pravzaprav ironija usode, da bo v umetnem sovjetskem satelitu, ki se bo morda vozil okrog sonca tisočletja ali pa nrlijone let, najprej zbledela rdeča barva na zastavah. Pod vplivom močnih ultravioletnih žarkov bodo zastavice hitro zbledele in se pobelile. Ni treba, da je to za nas simbol, vendar ne pozabimo, da pravi star pregovor: napuh gre pred padcem. Gospodar sve*a, svetov in vsemirja je v teku svetovne zgodovine podrl . že marsikateri bab lanski stolp, De Ganile — predsednik Francije 10. (!) planet. Ta baharija o desetem še preden se je dotaknil neba. V četrtek, 8. t. m. je De Gaulle postal predsednik pete francoske republike. Takoj po končanih ceremonijah je De Gaulle pozval golist čnega advokata in odločnega nacionalista Michela De-bre, naj sestavi novo vlado. De Gaulle je obdržal vso kontrolo nad francosko notranjo in zunanjo politiko, ker je Debre objavil, da bo vlada imela vse svoje seje v De Gaulleovi predsedniški palači. Po prevzemu predsedniške oblasti se je De Gaulle skupno z odhajajočim predsednikom Cotyjem peljal v odprtem avtomobilu po Champs Elysees proti sla-, voloku. Ogromna množica Parižanov ga je med potjo pozdravljala. Pod slavolokom je De Galle nagovoril množico: “Imam čast, da dam Franciji, da ji naložim, če bo treba, to, kar dobrobit zahte- va. Prisegam, da bom to storil”. Novi predsednik vlade, Michel Debre, je star 46 let, je poročen in ima štiri otroke. Pridružil se je golističnemu gr banju med drugo svetovno vojno. Uše, je iz nacistične ječe. Po vo ni ga je Dc Gaulle postavil za šefa državne uprave Po umiku De Gaulle je Debre postal leta 1946 senator. Ko je De Gaulle postal začasni predsednik med četrto in peto republiko, ga je postavil za pravosodnega ministra in mu poveril izdelavo nove ustave. Debre je oster govornik, hitro odgovarja svojim napadalcem in je neoporečen pravni strokovnjak. Doslej je bil tudi oster kritik ameriške zunanc politike, zlasti kjer ni sovpadala s francosko, n. pr. v Afriki. Je odločen proti komunist. IZ TEDNA Znani dnevnik “El Dia” v Montevideu je objavil uvodnik pod naslovom “Pero-nizem v akciji”. V njem opozarja uru-guaysko vlado na sedanji sestanek, ki ga ima Peron z vodilnimi peronisti iz Argentine v mestu Trujillo. List pravi dalje, da tajna peronistična stranka obstoja tudi v Uruguayu ter je njen predstavnik prav tako odšel na razgovore k Peronu. Sedanji posvet peronistov v Trujillo naj bi imel za cilj strnitev vseh pe- V TEDEN guaysko vlado, da bi ponovni nastop peronistov lahko imel za posledico poslabšanje odnosov med obema državama, ki so se po zadnji revoluciji razvili v odnose prijateljstva in medsebojnega razumevanja. — V mestu Trujillo je v zvezi s sestankom, ki ga je imel Peron s svojimi sodelavci iz Argentine, njegov sedanji tajnik Americo Barrios dejal, da ta sestanek ni nič posebnega. Je eden takih, kakor jih ima Peron večkrat s svo- ronističnih frakcij v enotno peronistično jimi političnimi prijatelji. gibanje. List “El Dia” opozarja uru-1 Predsednik prejšnje venezuelske vo- prepoveduje premaknitev nemških mej čez Odro-Neisso in nasprotuje kakršni koli združitvi, bodisi politični ali gospodarski, med Nemčijo in Avstrijo. Prav tako Nemčija ne sme pristopiti nobenemu bloku, ne gospodarskemu, ne političnemu, v katerem ne bi bile članice vse podpisnice mirovne pogodbe. Zapadne velesile se nameravajo med seboj posvetovati, predno bodo odgovorile na to sovjetsko noto. V zahodnih prestolnicah pa so že neuradno objavili, da je sovjetski načrt sam po sebi nesprejemljiv in da bodo s sovjeti razpravljali, če bo do razgovorov prišlo, najprej le na konferenci zunanjih ministrov. Na Zahodu so tudi izjavili, da je iz Mikojanovih izjav in vse moskovske politike do Berlina in Nemčije razvidno, da gre Hruščevu v glavnem za to, da bi na kakršen koli način našel pot do sklicanja vrhovne konference vsaj letos, ko mu že lansko leto vsi njegovi triki niso uspeli. ške vlade kontraadmiral Wolfgang rrazabal je imenovan za veleposlanika Čilu. “Severnoameriška vojska mora biti ;ak trenutek pr pravljena, da vstopi lova v vojno.” Tako zatrjuje pomočnik ■ž. tajnika za vojsko Frank Higgins, ojo izjavo opira na dejstvo, da ima ivjetska zveza neprestano v pripravlje-'sti 325 divizij, 500 podmornic, kakih 1.000 letal na reakcijski pogon, razen ga p-5 -'° oToli 35.000 tankov. (Nadaljevanje na 4. strani) Leto težav In negotovosti Življenje v Argentini je postalo po novem letu nekam nemirno. Ne morda zaradi demonstracij ali stavk. Teh tre-notno ni (le pred nekaj dnevi je eksplodirala bomba pred katoliško univerzo). Nemirnost povzroča predvsem porast cen, ki je splošen, v nekaterih primerih pa naravnost nepričakovan in izreden. Poglejmo na kratko nekaj poviškov cen v januarju! Bencin se je v začetku januarja podražil tako, da je poskočila-cena za liter od dveh pesov kar na 6 pesov. Časopisi so poročali, da je zaradi tega v prvih dneh konsum padel za več kot 40%. Taksiji so zaradi podražitve bencina takoj povišali vozno tarifo za 90%. Občinstvu se je zdelo to preveč in jih je začelo bojkotirati, tako, da so prve dni vozili prazni. Sedaj tu in tam le dobijo potnika, ki nujno potrebuje vozilo. Zaradi podražitve bencina so povišali vozne cene kolektivi in avtobusi. Tako sta ostali najcenejši prometni sredstvi v Buenos Airesu stari častitljivi tramvaj in podzemska železnica, četudi so tramvaju in podzemski povišali v prvih dneh januarja tarifo za 100%, t. j. od pol pesa na en pesos. Ja razliko 30% pa je moral plačati dolarje po ceni v prosti prodaji, ki je bila v zadnjih dneh leta 1958 nekaj nad 60 pesov. Z odpravo uradnega tečaja pa mora plačati uvoznik celotno dolarsko fakturo po ceni dolarja na prostem trgu. Veliki časopisi so si začasno pomagali s tem, da so z 12. januarjem povišali za 100% prodajno ceno posameznim izvodom, t. j. na 2 pesa izvod. V notranjosti Argentine pa so listi tudi z razmeroma veliko naklado morali dvigniti ceno posameznim izvodom za 300%, pa tudi za 500%. Poleg tega so nekateri listi v Buenos Airesu napovedali zmanjšanje obsega. Problem cen tiskarskemu papirju je postal tako pereč, da se je pred dvema dnevoma na izrednem zasedanju parlamenta razvila tozadevna debata, ki je soglašala v tem, da je nujna sprememba zakonodaje v prid tiskarskim podjetjem, ker bo sicer več listov moralo prenehati izhajati. S temi težavami v tiskarski stroki na koraka vzporedno drug problem. Gremij grafičnih delavcev in nameščencev je v pogajanju z delodajalci za povišanje mezd in plač. Ker pogajanja ne pridejo V prehrani so dosegle cene najvišji' do sporazuma, zahteva gremij grafičnih povišek tam, kjer bi ga bilo najmanj delavcev in nameščencev znatno začasno povišanje na račun kolektivne pogodbe. To začasno povišanje naj bi veljalo z učinkom od 1. decembra 1958. Ali bo gremij s to zahtevo prodrl ali ne, ni znano. Gotovo pa je, da bo uspel, da z novo kolektivno pogodbo doseže zaradi rastoče draginje znaten povišek. Posledica vseh teh okolnosti je predvsem negotovost. Ni možen dokončen proračun in tudi ni mogoče za daljšo dobo, najmanj pa za leto dni določati cene pozameznim izvodom lista ali letno naročnino. Listi preživljajo dobo velikih težav. In če so v težavah in negotovosti vel'ki listi in podjetja, ki razpolagajo z milijonskim obratnim kapitalom, potem se n'hče ne sme čuditi, če tudi za našo Svobodno Slovenijo pomenja leto 1959 dobo izrednih težav in negotovosti. To pri-namo in povemo vsem naročnikom odkrito in jasno. Povemo pa tudi, da smo že in bomo tudi v bodoče vse storili, da bomo težave premagali in da v negotovosti ne bomo omagali. Uspeli pa bomo, če bodo pri tem sodelovali vsi naročniki, bralci in prijatelji lista, vsi oglaševalci lista in vsi, ki so si v izseljenstvu gospodarsko že opomogli. pričakovati v Argentini, t. j. pri mesu. Saj se je od decembra do sredi januarja podražilo meso za več kot 100%. Boljše vrste pa tudi od 140 do 160%. Mleko se je podražilo za 40%, prav tako, in v večjem ali manjšem razmerju, ostala živila. Občutno so porastle cene zdravilom, dasi ne vsem v takem razmerju, vendar je značilen tale resnični primer: Bolnik je kupil sredi decembra zdravila, za katera je plačal $ 33.55. Ker je moral po zdravnikovem ukrepu zdravljenje ponoviti, je plačal 8. januarja za ta zdravila $ 94.60. Pred naravnost nerešljivim problemom pa so se znašli časopisi vseh vrst, od velikih dnevnikov, ki izhajajo v Bs. Airesu z naklado več sto tisoč izvodov, do provincialnih listov, ki so bolj krajevnega pomena. Ker Argentina skoro vse v tiskarsko stroko spadajoče potrebščine, vključno časopisni papir, v glavnem uvaža, so se cene tem potrebščinam zvišale za ca 300%. Precejšnjo vlogo pri tej podražitvi je igrala okol-nost, da je vlada odpravila uradni tečaj dolarja, ki je znašal že več let $ 18. Tako je n. pr. do konca leta 1958 uvoznik papirja, ki je dobival fakture tudi za papir, uvožen od evropskih producentov, izključno le v dolarski valuti, plačal te fakture tako: Za vsakih 1.000 dolarjev je ca 70%, t. j. 700 dolarjev dobil od države po uradnem tečaju $ 18. BRALI SMO... KORUPCIJA V JUGOSLOVANSKI ARMADI V zadnji številki Svobodne Slovenije smo ponatisnili članek, ki ga je o korupciji pri komunistih doma napisal v u-glednem švicarskem listu “Basler Nachrichten” F. Lovrenc. Isti pisec je svetovno javnost seznanil tudi s korupcijo, ki se je razpasla prav tako v Titovi armadi. O njej je Basler Nachrichten v začetku decembra objavila pod gornjim naslovom naslednje ugotovitve: “V jugoslovanski ljudski armadi se je korupcija tako razbohotila, da je vodstvo komunistične stranke smatralo za potrebno sklicati vodilne strankine funkcionarje v armadi na posebno konferenco. Navzoč je bil tudi državni tajnik za narodno obrambo in član zveznega izvršnega sveta general Gošnjak in vodja političnega oddelka general Otmar Krea-čič. pritoževal nad žalostnim stanjem morale v ljudski armadi. Navajal je, da se dajo častniki-rsvnatelji vojaških tovarn, ki trenutno izdelujejo razne predmete za civilno prebivalstvo, podkupovati od civilnih odjemalcev v tovarni izdelanega blaga. Na drugi strani se pa višji častniki predajajo neverjetnemu razkošju. Dogajalo se je celo, da so pošiljali na polja po cele polke, da so se moxtva posluževali za gonjače pri lovu. T°k velik lov sta organizirala poveljnik neke divizije in pcveljrik neke letalske postojanke. Poveljnik letalske posadke je dal na razpel-go vojaška letala, da so z nami dovažali povabljene goste na lov iz vse države. Pri lovu z gonjači so se posluževali tudi helikopterjev. Kre-čič ni na varil nobenih imen. toda vsi so vedeli, kdo je bil to. Tudi nih- če ni bil odstavljen in tudi ne kaznovan. Pred približno 400 navzočimi častniki Kajti ti rriped"jo eliti jugoslovanske ko-je imel Kreačič govor, v katerem se je nrmistične partije. Koledar Ave Maria za leto 1959 duhovno branje za slovenske rojake. Po koledarskem delu si slede članki in razprave v naslednjem redu: “Slovenci v Lurdu”. “Kdo je Kristus?”. Ta globoko zamišljeni, a vsakemu lahko razumljivi članek, je prispeval dr. Franc Jaklič.! Prof. Pavel Slapar lepo piše “O veselju nad izgubljenimi sinovi, ki se vrnejo”. Ljubka Šorli objavlja “Legendo o Mariji”, P. Odilo Hajnšek, znani opisovalec slovenskih Marijinih božjepotnih cerkva v letošnjem Koledarju opisuje božjepot-no cerkev “Nova Štifta pri Gornjem gradu”. Miha Meho je objavil članek “Tudi Bog ima strategijo”. P. Berth-rand Katnik OFM v članku “Baraga dober, ljubezniv oče svojim duhovnikom” objavlja Baragova pisma misijonarju Patriku Bernardu Murrayu. “Zemljiča slovenska” je pesmica Ljubke Šorli, M bo prav prišla za razne nastope za deklamacije, Rev. Anton Merkun govori v članku “Vsi katoličani okrog sv. očeta, kako se vsi verniki oklepajo svojega vrhovnega poglavarja in naglasa vdanost tudi sv. Cirila in Metoda sv. stolici. Dr. F. Žakelj je v lepem članku “Slomšek in Marija” prikazal škofa Slomška kot velikega Marijinega častilca, p. For-tunat Zorman OFM pa govori v članku ‘Stoletnica škofijske stolice v Mariboru” o pomenu Slomškove odločitve za prenos sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Tem člankom slede spominske besede umrl'm slovenskim zaslužnim možem v izseljenstvu: P. Fortunat Zorman se spominja p. Kazimirja Zakrajška in p. Aleksandra Urankarja, V-ko Antona Grdine, uredništvo Ave Maria pa Andreja Tomca. Po pesmi Ljubke Šorli “Marija čaka” in članku “Kam to vodi”, je poročilo o slovenskih novomašnikih, Zgodteca iz misijonov “čudodelna svetinja” ter sezn-m slovenskih duhovnikov v Severni Ameriki. Koledar Ave Maria za leto 1959 obsega 152 strani velikega formata. Uredil ga je urednik verske revije Ave Marija p. Fortunat Zorman, naslovno stran ter z-gPvj.a za koledarski del so pa delo arhitekta Vika čekute iz Ontarija v K-nadi. Natisnila ga je frančiškanska tiskarna Ave Meriri pri slovenskih fran--5 “kanih v Lemontu. Koledar Ave M-rija za leto 1959 je kniiga, ki v zbirki knjig slovenskih izseljencev v svetu zavzema lepo in vidno mesto. Slovenski frančiškani v Severni Ameriki izdajajo v Lemontu pri čikagu že 51 leto versko revijo Ave Maria. Njen ustanovitelj je bil lani umrli p. Kazimir Zakrajšek, večkratni urednik pa tudi p. Aleksander Urankar, ki je prav teko umrl lani sredi najlepših moških let. Po- leg verske revije pa slov. frančiškani vsako leto izdajo tudi Koledar Ave M"1-ria. Tudi za leto 1959 so ga izd-li ter ie že 46, kar so jih poslal’ med slovenske rorike v Severni Ameriki in drug‘h državah. Večin'> člankov v Foledariu je •’br^no Vse naročnike, ki še nimajo plačane naročnine za leto 1958, prav lepo pro-rima, da jo tekoj plačajo. Na račun naročnine ra 1959 pa naj naročniki plačajo ža sedaj vsaj $ 100.—, če ne morejo r>l r ti ceritne naročnine. IVAN CANKAR Shod&iiea have Velikokrat v svojem življen 'u sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper S .etega Duha: ne na tem ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva. Včasi počiva do1ga le'a kakor da je bila ugasnila v srcu, izgubila se, utop'la v nemirnem življenju. Nenadoma, sredi vesele ure ate ponoči, ko se prestrašen vzdramiš iz hudih san , pade v dušo težak sp~min zaboli in zapeče s teliko silo, kakor da je bil greh šeri v tistem trenu‘ku 3‘orjen. Vsak drug spomin je lahko zabrisati s kese-njem in z blago mislijo — tega ni mogoče zabrisati. Rad bi človek lagal sam sebi v dušo: “Saj ni bilo tako! Le tvori n:mirna misel je iz prosojne serce naprav'la noč! Malenkost je bila, vsakdanjost, kakor se jih sto in tisoč vrši od jutra do večera!” Tolažba je zrigana; in človek občuti sam in z grenkobo, da je zlagana. Greh je greh, če je štor en enkrat ali trioč-krat če je vsakdanj: ali nepoznan. Srce ni kazenski zakonik, da bi razločevalo med pregreškem in hudodels'vom, med ubojem in umorom. Srce ve, da “zavrat-než ubija s pogledom, z mečem junak”; in rajši bi dalo odvezo meču nego pogledu. Tudi ni srce katekizem, da bi razločevalo med malimi in naglavnim: grehi, da bi razločevalo med njimi po besedi in zunanjih znamenjih. Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti, komaj zavedni kretnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni, komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku po trkan u na duri, po srebanju čaja. Le malo grehov je napisanh v katekizmu in še testi n:so poglavitni. Če bi bilo srce ripovednik — dolga in strašna bi bila izpoved! Odpustljiv je greh, ki ga je mogoče povedati z besedo, izbri ati ga s pokoro. Težak in pretežak, do zadnje ure krvaveč Je greh, ki je ostal samo v srcu kakor spomin brez besede in brez oblike. Le sam sebi ga. človek izpoveduje kadar strmi v noč in mu je odeja na prs'h težja od kamna. “Ne kradel nisem, ne ub'jal, ne preše-stvoval; čista je moja duša!” Lažnivec! Ali” nisi lupil jaboka, ko si šel mimo lačnega ter si ga pogledal brez sramu ? Huje je bilo, nego da bi kradel, ubi.al in prešestvoval! Prav čni sodnik srce, bo rajši odpustil ubijalcu, ki je gredoč pod vislrie pobežal jokajo čega otroka, nego tebi čistemu! Zakaj srce ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov. .. Pred petnajstimi le+i sem prišel domov in sem ostal dema tri tedne. Ves tisti čas sem bil potrt in zlovo jen. Stanovanje smo imeli pusto; v nas vseh je bilo, zdi se mi, nekaj težkega, odurnega -—■ kakor vlažna senca. Prve noči sem spal v izbi; včasi sem se ponoči zbudil pa sem videl v teme, da je b:la mati vriala iz postelje in eri je sedela za mizo. čisto mirno kakor bi spala; dlani je fŠčala k čelu, n en bel: obraz se je svet 1, tudi če je telo ckuo zagrnjeno in ni bilo zunaj ne lune ne zvezd. Poslušal sem natanko in razričil da to ni sopenje spečega, temveč mukoma zatajevano ihtenje. Odel sem se preko glave; ali skozi odejo in tudi še v sanjah sem slišal njeno ihtenje. Presel'l sem se pod streho, v seno. V ta svoj dom sem plazal po strm'h, po-rimljenih stopnicah lestvi podobrih. Postlal sem si v senu, pred vrata na klanec pa sem s! posrivil mizo. Razgled moj je b:l siv, razglo rin zid. V zli volji, v potrtosti in črnih skrbeh sem pisal takrat sv o e prve zaljubljene zgodbe. S:’fim sem v~dil s ori m s’i ra bele ce-'■te. na cvetoče *rav~ike in di-eča polri, -’a te ne v’ Nekoč sem si zaželel črne kave. Ne vem Veko mi 'e nv š’o ra mriel; z-žriel sem s? in. Fonda 1» zategadrii, k'r sem -e-M, do p’H kruha ni d-m-1, Pa1' šele k"va. čriček je v sami razm šlieno t' V, k^va. Z4ai «.nnjvvni-m J ^ + pkO IpUa ’-ako” v ti-tem trenutku. Skoz' vrata ie a:ri1 npinVor pramen onoldnnat-ega s-rra naravnat materi v nč'; vrčie sc tele in črite'še, vsa n°boska Inč .ie od-! sevala z rfh, vsa- rebevka b^go t in ljubezen. Usterce «o se smriiljrle kaker otroku, ki prinaša vesel dor. Jaz r,a ¡?om sp ozrl in rek'! z z’obu'm m : n me ra mrn!... , Ne maram 99 ’ ff Ni H !ri V"tel riOTV'-v-; vri1 el sem jo d' r "s’’. ri c'l ="la mAri b^s^de, «*«* Tl i O-pV ri: le mka ki j’ ■ držala sko- dNVo se ri t-eria Gririri m° 'e pre- str«šena. luč v cč h je umirala. Od sramu mi je stopila kri v Pca, storil sem ii nasproti s hitrim korakom. “Dajte, mat:!” Prepozno je telo; luči ni telo ve’ v rime oči, smehljaja ne več na njene ustence. Popil sem kavo pa se tolaž'1: “Zvečer ji n or'čem testo besedo, t’ to j,’b—ni-v, -a k tero sem ogoljufal n e-ro Irihezen...” ;em ii ro^el ne zvečer ne drugi dan in tudi ne ob slovesu... Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini tuja ženska prinesla kavo v izbo. Takrat me je spreletelo, zaskelelo me v srcu tako močno, da bi vzkr:knil od bole ine. Zakaj srce je pravičen sodnik in ne pezna marinkosti... * * * IVAN CANKAR (1876-1918.) Slovenski slovstveni zgodovinar je o njem zap.sal: “Cankarjev genij je prenovil našo pripovedno umetnost. Njegova ir čna narava je našla najboljši izraz v noveli in črtici. V obeh je /ms največji mojster. Dasi ga je ačil ceniti šele prihodnji rod, ni ostal brez njegovega vpliva skoro noben sodobnik. Vsebinsko je prepojil naše leposlovje s psihološko analizo, v rušeči se realizem je dahnil tvorno domišljijo in nežna čustva. Pokazal je Slovencem satiro, ki ni surova, pokazal jo je v vseh odtenkih, navadno prekvaše-no z lastno krvjo in solzami. Slog je moral za vse, kar je hotel povedati, šele prikrojiti. Slovenski jezik je zapel tako, kot ne več od Preširna dalje, a melodija je bila 6'sio druga. V njej je pesem belih pest, belih hiš ob temnih gozdovih In zelenih ravnih vrhniške kotline; sončno lesketanje ob cerkvicah; sanje v mračnem Močilniku in svetla megla, ki “vijoč se, trepetajoč hrepeni proti nebu in v veličastnem kelihu prinaša zvezdam neza-sl'šane skrivnosti”. Simbolika, ki 'o nosi skladen ritem. Vankarjev 'erik je prršel v ušesa skoro vsem 'pripovednikom do novega realizma v 30. letih.” V spomin 40 letnice njegove smrti objavljamo njegovo gornjo pesem, ki jo je zapel svoji materi ARGENTINA Predsednik republike dr. Frondizi je za danes sklical važno sejo vlade. Na n ej bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s sedanjim predsedrikovim ob skom v Severni Ameriki. Dalje bodo razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje vladnega načrta za stabilizacijo narodnega gospodarstva, prav tako pa tudi o vprašanju železničarjev. Na tej seji bo blada verjetno sk’enila, da bo. prenehala mobilizacija železničarjev, ker je dosegla svo ' namen, t. j. popolno normalizacijo železniškega prometa. Predsedrik dr. Frondizi bo s svojim spremstvom odpotoval na 14 dnevni obisk v Severno Ameriko v nedeljo dne 18. januarja popoldne. Naslednjega dne bo že pristal na ameriškem letališču Charleston kjer ga bo čakalo osebno letalo severnoameriškega predsednika Eisenhower ja. V Wash'ngtonu se bo mudil na obisku tri dni ter bodo priredili slavnostne večerje v čast dr. Frondizi-ju predsednik Eisenhower, podpredsednik Nixon in zunanji minister Foster Dulles. S’ovesno ga bodo pa spreeli tudi v vseh ostalih ameriških mestih, ki jih bo obiskal zlasti v č'kagu, Detroitu, predvsem pa v New Yorku. Obisku dr. Frondizi 'a Severni Ameriki pripisujejo velik pomen ker je prvi argentinski predsednik, ki prihaja na obisk v USA. Minister za vzgojo dr. Mac Kay je napovedal, da bo vlada v najkrajšem času objavila izvršilno uredbo za izvajanje čl. 28 zakona o vseučiliščih, ki predvideva možnost ustanavljanja in delovanja privatnih uteverz. Po tej napovedi ministra dr. Mac Kay-a so nasprotniki privatnih, zlasti katoliških univerz, znova začeli dvigati glave in grozit’, da bodo z vsemi sredstvi preprečili izvajan'e čl. 28 vseuč. zakona. In res so prejšnji petek ponoči neznani e-lernenti postavili, močno bombo pred po-s'opje katoliške univerze v Buenos Aires. Skoro istočasno so postavili bombe tudi še na nekaterih drug h mestih. Na ta način nrslijo kriminalni elementi prestrašiti ljudi. Poštena javnost se je ob atentatu na kat. univerzo zgražala. Ostro je to kriminalno dejanje obsodil tudi minister za vzgojo dr. Mac Kay ter več demokratskih strank prav tako pa tudi kat. škofje. V Buenos Airesu se bodo v drugi polovici aprila ali pa v začetku maja sestali predstavniki 21. ameriških držav ter bodo nadaljevali razgovore za še tesnejšo gospodarsko povezavo teh držav. Za to konferenco je v ameriških državah že sedaj veliko zanimanje, ki ga povečuje še novica iz Rio de Janeira, da bo tiste dni prišel v Buenos Aires tudi brazilski predsednik dr. Kubiček, ki se prav tako kot dr. Frondizi zavzema za potrebo po 'jačanju gospodarskih zvez med vsemi ameriškimi državami. Vodstvo opozicionalne ljudske radikalne stranke je imelo sejo v Buenos Airesu. Na njej so hudo kritizirali delo sedanje vlade. Politična komisija te stranke je celo pripravilo predlog naj bi vsi strankini poslanci in občinski svetovalci vodstvu stranke podpisali izjave, da poda ajo ostavke na svoje položaje. Te ostavke bi potem stranka objavila, kadar bi smatrala, da je za to najbolj primeren čas. Prav tako politična komisija predlaga naj bi strankini poslanci v poslanski zbornici dvignili politično obtožbo proti predsedniku republike. Na sestanku vodstva te stranke so se pa čuli tudi glasovi, da ta politična skupina ne bi smela vse svoje delavnosti izčrpavati samo v neprestanem kritiziranju vladnega dela. V poslanski zbornici je bila huda debata o poblastilu vlade, da lahko zaradi varčevanja začne reducirati število državnega uradništva. Pooblastilo je bilo sprejeto z glasovi vladnih poslancev. Iz državne službe odpuščeni uradn ki bodo dobili najmanj trimešečno odpravnino. Nekateri pa hočejo doseči zmanjšanje števila uradnlšiva tudi na ta način, da bi uvèdli nov delovni umik od devete ure dopoldne do pete ure popoldne. Na ta način bi precej sedanj h državnih uradnikov dalo ostavke na državne službe, ker ne bi hoteli pustiti privatnih zaposlitev, v katerih so bolje plačani. Dosedanji argentinski veleposlanik v v Španiji viceadmiral Samuel Toranzo Calderon je dal ostavko, na svoj položaj. Mednarodni denarni sklad je že izročil argentinski državni blagajni znesek 12.500.000 dolarjev za jačanje vrednosti pesa. To je samo obrok od kred ta 75 milijonov dolarjev, ki ga je omenjeni sklad odobril Argentini. ‘límite iz SiôoenUe^ Cankarjev festival na Vrhniki V počastitev spomina Ivana Cankarja ob 40. obletnici njegove smrti se je sredi preteklega decembra vršil v pisateljevem rojstnem kraju skrbno pripravljen festival. Na smrtni dan, 11. decembra, je Rad o Ljubljana priredil na Vrhniki posebno predstavo z recitacijami, govori in glasbo. Ves spored je oddajala tudi ljubljanska televizijska postaja. V nedeljo 14. decembra je pa gostovala v nekdanjem Prosvetnem domu ljubljanska drama s “Hlapci”, ki so z njimi nastopili ljubljanski igralci že v Parizu pred dvema letoma z izrednim u-spehom. Glavno vlogo je igral Stane Sever, trenotno najboljši slovenski oder-ski in filmski igralec. Tudi Furjan je s svojo vlogo župnika napravil odličen vtis. V nedeljo pred Božičem so vrhniški diletantje nastopili prav tam s Cankarjevo dramo “Kralj na Betajnovi”. Poleg tega so se v omenjenem času vršile sko-ro vsak dan še jtruge manjše prireditve in akademije ob obilni udeležbi rojakov. Novo poštno poslopje so zgradili na Vrhniki. V gradnji je sedaj poslopje za gimnazijo, ki jo obiskuje 800 učencev iz Vrhnike in okolice. Edvard Kocbek je pri komunistih še kar naprej v nemilosti. To so mu dali čutiti s tem, da mu Državna založba Slovenije ni hotela izdati nadaljevanja Tovarišije. Temu delu je Kocbek dal naslov Listina. V zvezi s takim zadržanjem komunistov je primorski slovenski pisatelj Alojzij Rebula objavil v dr.Be-sednjakovem tržaškem Novem listu “Odprto pismo Edvardu Kocbeku”, ki ga zaključuje s tole ugotovitvijo: “Na uredniški mizi Državne založbe Slovenije se bodo zdaj zvrstili drugi teksti. Toda odkar je slovenski bralec za-vonjal kruh, se mu ne bo tožilo po ovsu Še ni zvedel vsega iz teme bunkerjev, iz globine Roga, iz smrtnih hajk. In odslej bo vpraševal predvsem: Kje je Listina? In če ne bo mogel brati njene besede, bo bral njen molk. Molk Listine”. Tako je zapisal pisatelj Rebula. Pozabil pa je povedati, in to bi bila tudi njegova dolžnost, če mu je res svoboda mišljenja, dela in ustvarjanja na srcu, da vsega tega, kar poznamo v svetu pod pojmom svoboda, pod komunisti ni in da je zato dolžnost vseh svobodoljubnih ljudi, da z vsemi silami delajo na tem, da se komunistično barbarstvo 20. stoletja v domovini zamenja z režimom svobode in demokracije. Pri tem pa morajo v prvi vrsti biti tisti, ki so komunizmu utirali pot do oblasti, a so se nad njim razočarali. In med temi je bil tudi Kocbek, ki .sedaj na lastni koži čuti bič, ki ga je za slovenski narod s komunisti spletal tudi sam. V zbirki Izbrana dela Dostojevskega je v Državni založbi v Ljubljani izšel roman v štirih delih Ponižani in razžaljeni. Prevedel ga je Severin Šali, u-vod pa je nap:sal dr. Bratko Kreft. Dosedanji Titov veleposlanik v Švici Franc Kos je v istem položaju prestavljen v Tokio na Japonsko. Dr. Kos je že drugi Slovenec, ki kot Titov poslanik deluje na Daljnjem vzhodu. Pri indonezijskem predsedniku dr. Sukarnu je namreč Stane Pavlič. Iz Rima je pa prestavljen v Beograd veleposlanik dr. Darko Černej. Dr. Danilo Švara je odstopil kot direktor ljubljanske opere. Za njegovega naslednika je bil določen dirigent Demetrij žebre, ki je v tej operi začel, delovati leta 1938. Po vojni je bil 4 leta direktor opere v Mariboru, leta 1953 je odšel za dirigenta v zagrebško opero, odkoder se je pred časom vrnil v Ljub-jano. Navzkrižje med načrti in stvarnostjo je pod komunisti vidno tudi v obrti. Petletni republiški perspektivni plan o vključevanju na novo zaposlenih v obrti znaša 17.000 ljudi. Po tem planu bi se moralo od leta 1957 do 30. juni a 1958 zaposliti v obrti 4132 l„udi, plan pa je bil dosežen le 60%, t. j. nanovo se je zaposli.o le 2750 ljudi. V ljubljanskem okraju se je nanovo zaposlilo 640 ljudi namesto 1600, v Celju 1034 namesto 2040, v Kranju 650 namesto 1737, v Murski Soboti 10 namesto 612. Podoben problem je pri vajencih. Po načrtu bi se jih moralo letno vključiti v obrt 3500, pa se „ih je v letu 1957 samo 33. Razen tega je bilo v enem letu razsve ljavljenih 1000 pogodb med vajenci in mojstri. Na zboru proizvajalcev jeseniške ob- SLOVENCI V BUENOS AIRES Letošnji izlet Družabne pravde v nedeljo dne 11. januarja se je izredno lepo posrečil. Ob deseti uri se je v pristanišču v Tigrah zbralo toliko članov in prijateljev Družabne pravde obeh spolov in najrazličnejših starosti, da so napolnili veliko posebno motorko, ki jo je odbor najel za to priložnost. Na otoku Hiavvatha, ki je bil tudi letos cilj izleta Družabne pravde, je motorko pričakoval g. Pirc s kakimi 30 rojaki. Pozneje se je z rednimi zvezami pripeljalo še 20 oseb, tako, da je popoldne znašalo število izletnikov 140. Takoj po prihodu glavne skupine je duhovni vodja Družabne pravde g. Jože Jurak daroval na prostem sv. mašo in po evangeliju povedal zbranim rojakom nekaj lepih misli o krščanski družini. Sv. datitev je spremljalo ljudsko, petje. Po maši se je vsa velika družina Družabne pravde s številnimi otroci razkropila po obširnem parku. Reka Capitan je bila takoj polna kopalcev, zagoreli so ognji za asado, nekateri so začeli brcati žogo, drugi so se pa v prijetni senci po dolgem času zapet lahko pogovorili o vseh stvareh s prijatelji in znanci. Tudi petja ni manjkalo, zlasti ob vračanju z motorno ladjo. Izlet se je izvršil v vzornem redu in skrbni postrežbi Pirčeve družine. Splošna želja in že skoraj sklep navzičih je bila: V februarju bomo šli zopet na izlet. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Karla Uršiča in njegove žene ge Mihaele, roj Drenšek se je v Caserosu rodila hčerka, ki je pri krstu dne 10. januarja dobila ime Silva Suzana. Botra sta bila g. Janez Globokar in ga Marija Globokar, roj Pajek. Družino g. Jožeta Vidmarja in njegove žene ge Brigite, roj. Cvetko v Berazategui je pa 10. t. m. razveselil sinček. Srečnima družinama naše čestitke. GORIŠKA IN Slovenska demokratska zveza na Goriškem izraža svojo solidarnost s koroškimi Slovenci v njihovi borbi za osnovne narodne pravice. To jim je sporočila v naslednji spomenici: “Slovenska demokratska zveza v Gorici izraža koroškim Slovencem vse priznanje ob trdnem zadržanju v boju za najosnovnejše narodne pravice na šolskem polju proti zastareli nekrščanski nestrpljivosti, ki s krivičnimi odredbami hoče kulturno uničiti slovensko narodno manjšino, ki že trinajst sto let biva na svoji zemlji. Prepričani smo, da bo pravica zmagala. To Vam voščijo vsi Slovenci v Italiji.” Za vodstvo SDZ v Gorici sta spomenico podpisala dr. Avgust Sfiligoj in dr. Anton Kacin. G. Vinko Zaletel, ki deluje v dušnem pastirstvu med koroškimi Slovenci, se je mudil na Goriškem ter je imel tako v Gorici, kakor tudi v nekaterih drugih krajih zanimiva predavanja, ki so jih pojasnjevale lepe barvne slike. V proslavo sv. Cecilije, zaščitnice glasbe, je bilo v Gorici tekmovanje mešanih cerkvenih zborov iz Rupe in Pevme, moških zborov iz števerjena in Jazbin ter Goriškega okteta Planika. Nastopili so PRIMORSKA tudi mladinski zbor iz Pevme, dekliški zbor iz, Doberdoba in goriški zbor Lojze Bratuš. V Gorici lepo deluje Slovensko katoliško akademsko društvo. Med zadnjim poslovnim letom je imelo več zanimivih predavanj. Med drugim Želja po namišljenem svetu (M. Javornik), Žiga Zois in italijanska kultura (dr. M. Kacin), Pesnik in filqzof Vladimir Solovjev (dr. S. Brajša), Vloga Goriške v slovenski kulturi (dr. A. Kacin), Združena Evropa m Slovenci (dr. M. šah), Marksizem (dr. S. Brajša). Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika Karol Brešan. Slovensko kat. prosvetno društvo iz Gorice je uprizorilo v Bazovici in na Opčinah spevoigro v dveh dejanjih Zvesto dekle. Goriški avtomobilski klub je izdal brošuro, v kateri se ing. Caccese zavzema za zgraditev avtomobilske ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana skozi Vipavsko dolino in prek Razdrtega ali preko Cola in Hrušice. Ing. Caccese navaja, da bi bila ta cesta za 40 km krajša kot je pa sedanja cesta Palmanova -Tržič - Sežana - Ljubljana. čine so ugotovili zelo slabo gospodarstvo v nekaterih občinskih podjetjih- Tako so v Lesnem servisu, kjer so bile obrtne usluge zelo slabe, povrh pa še zelo drage, odstavili direktorja in vse vodilno osebje. Pritoževali so se nad slabim gospodarstvom tudi v kinu. V Ljubljani je umrl predsto.riik Historičnega inštituta ljubljanske univerze dr. Gregor Gremcšmk. Kot jezikoslovec in zgodovinar je večino svojega življenja prebil v Sarajevu, Skoplju in Beogradu. Zato je bilo njegovo znanstveno delo prvenstveno usmerjeno na določene probleme Bosne, Dubrovnika in Srbije. Umrli so. V Ljubljani: Marija Plav-čak, roj Orenberg, Ivana Vlah, delavka v mestni vrtnariji, Anton Jakopič, vlakovodja v p., Helena Bogataj, roj. Stele, Drago Humek, ravnatelj meščanske šole v p., Ferdinand Wernig, Friderik Pirker, žel. uradnik v p. in Ana Veber, roj. Irman v Radmirju, Anton Pušnik, čevljarski mojster v Ptuju Roza Merhar iz Prigorice, Alojzij Mastnak, biv. trgovec v Cel,u, Franc Sajovic v Preski, Frančiška Roblek, roj. Peternel na Viču, Janez Jakša, upok. železarne Jesenice na Brezjah, Ana štauber, roj. Fuerst v Mariboru, Janez Mihelčič na Klancah, Ivan Hvalič v Dravljah in Andrej Arhar, upok. v Domžalah. ARGENTINI Poroka. V kapeli v Slovenski vasi v Lanusu sta stopila v .soboto dne 10. januarja 1959 pred pred oltar g. Ludvik Šmalc iz Ribnice in gdč. Slavka Mehle iz -Šmarja pri Ljubljani. Poročno mašo je imel ter mladi par tudi poročil g. Lado Lenček C. M., za priči sta pa bila: nevesti, njen brat g. Stanko Mehle, ženinu pa g, Jože Prijatelj. Med mašo in poročnim obredom je pel trio g. Božo Fink ter gospodični Marta in Neda Fink. Po poroki je bilo veselo ženitova-nje na šmalčevem domu. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo ter mu želimo veliko sreče in božjega blagoslova. LANUS Koledovanje Rojaki, ki žive v kvadri, ki ni strnjena s Slovensko vasjo, so nas za letošnje Tri kralje prijetno presenetili, čisto na tihem so priprav li umetno izdelane jaslice sv. Treh kraljev in se vadili v potrebnilr koledniškjh pesnih. Pobuda je izšla iz ljudi sam h, brez patronata kako organizacije, kar ima svojo posebno ceno. Dalje je omembe vredno, da je bila celotna ceremonija verno pripravljena po starih običajih iz okolice št. Jerneja na Dolenjskem. Ko se je na vigilijo Treh kraljev znočilo, se je pričel obhod. Pri vsaki hiši so se sicer zamudili samo najpotrebnejše, toda — vas je postala že velika in zadnja hiša je bila na vrsti šele ob pol treh zjutraj. Nato so pa naši koledniki hvalevredno prekršili s'ari običaj kolednikov. Nekdaj so namreč koledniki po izvršenem “delu” pojedli klobase in popili žganje, katerega so j‘m darovali vaščani. To pot pa so se koledniki s celotnim nabranim denarnim zneskom napodi na vikarijo in ga izročili za novo cerkev Marije Kraljice. Naj dodamo še, da so bile vrteče se jaslice pravo doživetje za naše otroke. Enemu izmed kolednikov smo omenili, da bi b:lo morda prikladno stvar tako izpeljati, da bi čudo videli vsi otroci, tudi pri tistih, družinah, kjer so zaradi pozne ure že šli k počitku, toda kolednik je bil kategoričen: “še dobro se spominjam, kako smo nekdaj doma otroci po več ur čakali, da so koledniki prišli. Običaj naj ostane, kakor je bil nekdaj!” Zelo verjetno je tedaj, da bodo koledniki zmagali in, da bodo drugo leto otrpci budni, dokler ne pridejo. SAN ISIDRO Na praznik Sv. Treh kraljev je č. g. Albin Avguštin krstil v božjepotni cerkvi Sv. Margarite de Casia blizu San Isidra sina prvorojenca g. Lojzeta Šilarja in ge Elbe Elizabere Sclari. Pri krstu je dobil ime Alojzij, botrovala sta1 pa gdč. Ivica Šilar in Rudolf Solari. Na domu staršev v kraju Boulogne se je zbralo na slovesnosti veliko starih in no-vhi naseljencev naše krvi ki žive raztreseni po Vel. Buenos Airesu. < FLORIDA . .V Floridi blizu Philipsa ob Avenidi Gral Paz je č. g. Albin Avguštin dne 7. dec. 1958 blagoslovi krasno enonadstropno hišo g. Leonu Stupici, podjetnemu sinu 1 ubljanskega trgovca. Ob tej slavnosti se je zbralo pri krioškem asa-du okoli 30 slovenskih rojakov in se nekoliko poveselilo ob novem slovenskem Mr, Franc Mihelčič — U9 letnih Tiho in skromne, kakor je on san skromen, je 22. decembra 1958 praznoval na Tirolskem 60 letnico svojega življenja dr. Franc v Mihelčič, vnet slovenski dušni pastir, velik mladinoljub in odlični slovenski znanstvenik. Jubilant se je rodil 22. dec. 1898 na Reki kot sin železničarske družine. Ljudsko in srednjo šolo je obiskoval v Ljubi ani. Maturiral je na 2. državni gimnaziji na Poljanah. Po maturi je študiral na ljubljanski univerzi filozofijo in biolog jo, bogoslovje pa pri salezijancih v Turinu. Na pobudo škofa dr. Rožmana Je na ljubljanski univerzi dokončal študije iz zoo ogije. Diplomiral „e leta 1930 doktoriral pa leta 1941. Vsa leta študija so bila izpoljena tudi z jubilantovim udejstvovanjem v raznih strokovnih šolah ter pri Katoliški akciji. Leta 1945 se je pred komunisti umaknil na Koroško. Ko je zapuščal domovino, je za sabo imel že veliko opravljeno delo, Zlasti je pomembno njegovo udejstvovanje v strokovnem šolstvu. Na Rakovniku je vodil dolgo vrsto let strokovno šolo, Leta 1934 je postal katehet tudi na obrtnih šolah na Prulah in Ledini. To službo je opravljal vse do razsula. V teh letih je tudi organiziral katoliško delavsko mladino, ki je prešla leta 1935 v Zvezo mladih katoliških delavcev. Bil je imenovan dalje za člana banovinskega odbora za strokovno šolstvo z nalogo nadzorovanja strokovnih šol (1939). Od škofije je bil določen za škofijskega asistenta Zveze mladih kat. delavcev. Znanstveno se je. začel udejstvovati že doma. Z vso vnemo je delal za zoološki 'nstitut na ljubljanski univerzi. Postal je dalje član odbora za znanstveno pu-b icistiko, bil pa tudi član znanstvenega 'nstituta, obenim pa načelnik matematično, naravoslovnega in medicinskega odseka. Po prihodu v begunstvo je nadaljeval delovanje med slovensko begunsko družino, prav tako pa tudi svoje znanstveno udejstvovanje. V begunstvu je postal član prosvetnega odbora ter je v Lienzu organiziral strokovne šole in razne tečaje. Od leta 1945 je bil zaposlen kot sodelavec tudi pri Bundesanstalt fuer alpine Landwirtschaft v Admontu na Štajerskem za raziskavanje favne in tal. Njegova strokovna usposobljenost na tem področju, je dobila priznanje izven avstrijskih meja. Že leta 1948 je bil povabljen v Madrid s prošnjo, naj bi sodeloval pri ustanoviti sekcije za biologijo tal. Povabilo je sprejel ter odšel tja za tri mesece leta 1953. Po preteku tega roka so mu Španci povabilo obnovili ter ga prosili naj bi za stalno prevzel delo v edafološkem institutu. Vsak teden ena FANTJE PO POLJ' GREDO . Fantje po polj' gredo, žvižgajo in pojo, jaz pa piščalko imam, žvižgali ne znam. Včasih je lušno b'lo, zdaj pa ni yeč tako, včasih smo vince pil', zdaj pa vodo. Včasih me rada ima, včasih pa godrnja, včasih pa, kjer me vid', prav': Le še prid'. V Madridu je bil član in znanstveni sodelavec na Consejo superior de investigaciones científicas ter sodeloval pri ra-ziskavanju favne do julija 1956. Zaradi neugodnih delovnih razmer se je vrnil v Avstrijo ter tam ustanovil lasten laboratorij za biologijo in ojkologijo favne tal. Na Tirolskem deluje tudi v dušnem pastirstvu v kraju St. Johann pri Lienzu. Jubilantovo znanstveno delo v Avstriji je obsežno. V treh letih je je obdelal favno slovenskih tal na Koroškem ter napisal več znanstvenih del. Svoja man ša znanstvena dela, zlasti razprave, je objavljal že pred vojno doma v raznih znanstvenih revijah. Po vojni pa v nemških ter španskih. Njegova večja dela so: “Ojkologija sardgradov”. To delo je bilo objavljeno leta 1957 v Nemčiji, “Favna centralne Španije”. Izšlo v Španiji, V Avstriji je pred izdajo najnovejše delo “Biologija in biocenotika Vzhodnih Tirol”. Napisal je tudi več poljudnoznanstvenih del. Tako knjigo “Zdravilne rastline”, ki so izšle najprej leta 1939 v Ljubljani, nato pa na Koroškem pri Mohorjevi, založba Svet je izdala knjigo “Nauk o življenju”. V pripravi pa ima dela “Kaj je atom”, “človek in njegovo telo”, “Zvezde in človek”, “Biologija ali nauk o življenju.” To je v glavnem slika dosedanjega jubilantovega dela. V prikazu ni obseženo vse, ker so razne študije in razprave raztresene po revijah, ki nam danes niso dostopne. Pa že iz tega prikaza je razvidno veliko delo, ki ga je dr. Mihelčič opravil tako pri organiziranju slovenske delavske mladine in njenem pravilnem usmerjanju v življenje, kakor tudi na znanstvenem polju. Ob njegovem šestdesetletnem živi jenskem jubileju mu k doslej opravljenemu delu čestitamo, z željo, naj bi mu Bog podelil še dolgo življenje v zdravju, da bi mogel svoje znanstveno delo nadaljevati ter z njim pomagati slovenskemu imenu do še večje véljave v svetu. PISMO IZ SAN FERNANDA .. Kadar pišemo iz San Fernanda imamo v mislih bližnjo okolico, katero obsega naša cerkvena občina. Slovenci 60 tu redko naseljeni. Nekateri na Tiger-skih otokih, v Tigrah, Carupi, Paeheco, Trenta Cuatro, San Femando, Victoria, Beccar, San Isidro C. in R., Acasuso, Martinez in Boulogne. Iz teh kraljev prihajajo Slovenci k slovenski maši v San Fernando in v te kraje iz San Fernanda razpošiljamo slovenski tisk in v teh krajih nagovarjamo slov. starše naj pošiljajo svoje otroke v slov. tečaj, ki delu e v kraju Victoria, a žal, bolj z neuspehom. V minulem letu 1958 so se pa Slovenci v tem kraju udejstvovali takole: Slovenska služba božja je slabo obiskana. Obisk bi bilo mogoče zboljšati z večjim osebnim stikom. K večji udeležbi bi pripomoglo tudi lepo petje. Polnočnica je pa b la lepo obiskana. Imel jo je g. Štefan Tonkli. Pred dvema letoma smo pri njej poslušali lepo petje, lansko leto je bilo slabše, letos pa že skromno. Slovence vsako leto malo bolj razgib-lje vsakoletno romanje v Lujan. Lahko rečemo, da je bila posrečena misel romanja s skupnimi avtomobili. Vsako leto imamo .štiri omnibuse, ki vozijo iz Boulogne, San Isidro, Beccarja, Victoria, San Fernando, Carupa, Pacheco in Trenta cuatro. Nabere se do 100 ljudi. To lep poslovilni večer, za kar gre zahvala lastnikoma bara Darku Cenciču in Mirku Zelinščku, dalje gospej Jožici Terčič in njeni prijateljici iz Olivosa za dobro O-rehovo potico iz gorišk h orehov. Ne smemo pozabiti našega učitelja g. Kovača, ki je za ta večer lepo pripravil o-troke. Kako ganljivo je bilo slišati Ter-čičevo Martico, ko se je v imenu slov. otrok poslovila od svojega veroučitelja, mu želela srečno pot in podarila krasen šopek. Za njo pa Liljano Jankovič, ki je po svojem govoru dala g. Dejaku lepo sliko Srca Jezusovega. Ko je vse to videl neki 10 letni slov. fantek, je rekel: “Mama, zdaj bom pa tudi jaz šel V slovensko šolo”. Ker ta otrok doma nima o-pore, še dosedaj ni mogel izpolniti svoje želje, čeprav je sinček edinček. Našo dežno cvetko-slovensko šolo, ki je po krivdi nekaterih naših mamic v vedjii nevarnosti, da usahne, je treba vedno zalivati. In to je skrb našega učitelja g. Kovača. Nezavednost in nerazumevanje nekaterih staršev ga ne zlomi. Kaže se pa potreba, da bomo morali nuditi otrokom poleg pouka tudi nekaj družabno privlačnega veselja, če jih bomo hoteli pridobiti. Tu je polje ne samo za učitelja, ampak tudi za druge, katerim je na srcu naša mladina. Ob začetku slovenskega tečaja je neki privatnik sam kupil za otroke 11 izvodov katekizma in zgodb sv. pisma. Zdaj so še samo trije izvodi. Nekaj so jih odne- viscko udeležbo dosežemo na ta način, .. . .... , „ T . , „. sh otroci, ki so bili v zavodu San Luis, da agilni možje po razseznem področju _ „JX1. „ ^ ^ obiskujejo naše ljudi. Vsako leto dela mnogo g. Marijan Terčič, v letu 1957 je imel največji uspeh g. Modrijančič iz Carupe, lansko leto je pa ta del obdelal g. Miha Meniš iz Pacheco.' Kako bo letos, Bog ve, ker so nastale težje razmere. To leto je odšel od nas č. g. Dejak. V slovenskem baru v Carupi smo imeli in so odšli v druge kraje. Vsem bi bili hvaležni, če bi vrnili posojene izvode. V oporo učitelju g. Kovaču je šolski svet, ki si je nadel skrb za vse slovenske potrebe v tem kraju. Odbor je sestavljen iz zastopnikov posameznih krajev. Dosedaj nismo imeli uspeha na o-tokih in v Martinezu. Pač pa je neki “slovenski klobuk”, ki je prejel vabilo, (Nadaljevanje na 4. strani) Kako se reče Vereda — pločnik, frente (de la casa) — pročelje, comedor — jedilnica, living-comedor — sprejemnica, placard — vzidana omara, pasillo — hodnik, heladera — hladilnik, lavarropas (máquina de lavar) — pralni stroj, sacacorchos — čepnik, calentador kuhalnik, bolsón — torba, horno — pečica; pileta de natación — plavalni bazen. Te slovenske besede so gotovo večini naših ljudi več ali manj znane,, a jih prav redkokdaj slišimo, španskih smo se že tako navadili, da so nam domače (kot “cajtenge”, “tavžent”, “žajfa” itd. Spominjam se, da so v Sloveniji na kmetih rekli, da se spakuje, če je kdo rabil n. pr. izraz steklenica namesto “flaša”. Nekaj podobnega se dogaja zdaj tudi tukaj v Argentini, vsaj včasih ima človek tak občutek. Lepo napredujemo! Žalostno je, da tako grdo pačimo svoj jezik. Kako naj potem zahtevamo od otrok, da bodo znali slovenščino, če jim ne dajemo zgleda! Žal tudi naši izobraženci niso izjema, celo taki ne, ki se imajo za velike narodnjake. Rad bi se malo pomudil pri besedi hladilnik. Včasih kdo rabi “hladilnica” in “ledenica”, a je napačno, ker imata drugačen pomen (soba, prostor za hlajenje, n. pr. v mesnici). Nekateri se hočejo postaviti s francosko tujko frižider (le frigidaire), a ne vedo je v SP (Slovenskem pravopisu) označena s križcem, torej prepovedana. Zapomnimo si, da je hladilnik edini pravi izraz za “heladera”! Skrajni čas je, da se te napake — znak hlapčevstva in lagodnosti — zavemo in začnemo bolj paziti na materinščino. Izrujmo iz nje vso špansko in tudi nemško ljuljko! Morda bo šlo od kraja bolj težko, ker smo se že razvadili, a iz lastne skušnje vem, da mi je n. pr. “podzemeljska železnica” postala čisto domača, ker jo dosledno uporabljam. Enako je tudi z drugimi besedami. Poskušajte še vi! Na svidenje! SLOVENCI PO SVETU VENEZUELA Praznovanje Miklavža in Božiča Slovenci v Venezueli smo decembra 1958 prvič praznovali Miklavža v Venezueli. Vidi se, kaj vse je mogoče napraviti, če je volja za sodelovanje. Pod vodstvom neumornega g. Rudija Kelbiča so slovenski otroci pripravili lepo igrico pisatelja Mirka Kunčiča. Prijetnega prizorčka z nastopom in rajenjem angeljč-kov, so se otroci skrbno naučili. Vse priznanje g. režiserju, ki je dobro razumel položaj, saj je imel opravka z igralci, ki so prvič stopili na odrske deske in ki jim tudi slovenščina že kar malo težko teče. Zato si je zaslužil resnično priznanje vseh. Tudi starši so pridno in velikodušno sodelovali. Saj so pošiljali otroke ob sobotah in nedeljah na vaje — nekateri celo iz krajev, ki so od Caracasa oddaljeni 160' kilometrov. Rojaki so se res žrtvovali, da je sv. Miklavž mogel obdarovati revnejše otroke. Na praznovanje Božiča smo se pa Slovenci v Caracasu pripravili z duhovno obnovo, ki je bila lepo obiskana. Prav tako so se pevci pridno vadili pod vodstvom gdč. Mulejeve, ki je prav tiste dni pred Božičem prevzela vodstvo našega petja. Prej ga je vodila ga Ili-jeva, ki se je za gojitev slovenskega petja zelo žrtvovala, saj je prihajala vsako nedeljo k popoldanski maši iz kraja Los Teques, ki je od Caracasa oddaljen okoli 30 km. Velika žrtev za skupnost, za katero se ji vsi zahvaljujemo. K polnočnici je prihitelo okrog 80 rojakov. Samo pri jaslicah je brlela medla lučka, ki je naznanjala rojstvo Kristusa, ki je Luč sveta, ko smo o polnoči vsi zapeli: “Poslušajte vsi ljudje...” Nato se je začela maša, med katero je pel delno zbor, delno pa vsi rojaki. Po polnočnici smo si vsi voščili vesele praznike in se zadovoljni razšli na svoje domove. Vse rojake, razkropljene po svetu, lepo pozdravljamo in jim želimo v novem letu veliko uspehov in sreče! G. J. AVSTRALIJA Pevski zbor Triglav, Melbourne, je dobil od TV postaje lepo priznanje za svoje delo s tem, da so ga povabili na postajo, kjer je njenim poslušalcem po širni Avstraliji zapel slovensko pesem. člani Dramatskega odseka Slov« kluba v Melbourne-u so v decembru uprizorili tridejansko komedijo od dr. J. Stolbe a “Stari grehi”. Delo je rež ral Srečko Košir. P. Bazilij, ki skrbi za dušno pastirstvo med rojaki v Melbourne-u in po državi Viktoriji, mora biti ljudem za vse na razpolago. Sam svoje delo v Melbour-neškem Vestniku podpisuje takole: “Naslov “Slovene Chaplaincy” obsega v teh dveh besedah vedno več sekcij: agencijo za službe, agencijo za stanovanja in selitev, agencijo za prvo pomoč... in celo detektivsko agencijo. Se čudno sliši, a izseljenski kaplan mora biti menda res vse. Tri dni sem pomagal detektivom slediti fantu (na srečo ni Slovenec), ki je lazil za našimi dekleti, zaposlenimi pri družinah, ter se izdajal za Društvo Slovencev v Argentini bo priredilo na pustno nedeljo dne 8. februarja 1959 VESELICO Z OBŠIRNIM SPOREDOM, ki ga bo pravočasno objavilo. PISMO IZ SAN FERNANDA (Nadaljevanje s 3. strani) privatnega detektiva in varuha novodo-šlih deklet. Nekaj jih je pošteno potegnil. Da ni imel poštenih namenov, si lahko vsak misli.” — P. Bazilij slovenska dekleta opozarja, naj ne verujejo ob prihodu vsakemu na prvi pogled. “Držite se slovenske družbe” jim naroča. “Je med nami dosti poštenih fantov, ki resnično žele spoznati dobro dekle ter z njo iti srečni bodočnosti nasproti.” Luksuzna moška iu ženska kolesa dobavljam neposredno iz tovarne. DELI UVOŽENI PLAČILNE. OLAJŠAVE PETELIN ALBIN CONDE ZEPPELIN 102 Lomas del Pal c mar Velika predpustna družabna prireditev SLOVENSKE BESEDE bo v soboto, 31. januarja t. L v običajnih prostorih v Santos Lugares, Calle Patricios Igral bo orkester M O UL I N ROUGE NOVICE IZ SLOVENIJE Izvršni svet LRS je imenoval člane novih upravnih odborov za Sklad Borisa Kidriča in Prešernov sklad. Za predsednika upravnega odbora za Kidričev sklad je imenovan podpredsednik izvr-šega odbora LRS Viktor Avbelj, za predsednika Prešernovega sklada pa član izvršnega sveta Tone Fajfar. V Monografijah k Zbranim delom slov. pesnikov in pisateljev je izšla v uredništvu Antona Ocvirka tretja knjiga študij Ivana Pri.alja kot nadaljeva-n e njegove kulturno politične in slovstvene slovenske zgodovine. Obdelano je obdobje romantičnega realizma od leta 1868-1881. Literarno zgodovinske pripombe je napisal Anton Ocvirk, poli-tično-zgodovinske pa Dušan Kermavner. V umetniškem paviljonu Cvijete Zuzo-rič na Kalemegdanu v Beogradu je bila nedavno razstava slovenske likovne u-metnosti. Oljnate slike, plastiko in grafiko je razstavilo 25 slovenskih umetnikov. Med drugim so bili na razstavi zastopani Riko Debenjak, Marij Pregelj, Anton Kos, Stane Kregar, France Mihelič, Dore Klemenčič in drugi. Predsednik društva srbskih upodabljajočih u-metnikov je v govoru naglašal, da je s to razstavo Ljubljana pokazala Beogradu kako naj bi se v bodoče take razstave prirejale. Dejal je tudi, da kulturni stiki med srbskimi in slovenskimi umetniki ne obstojajo šele od sedaj, ampak segajo daleč nazaj. Kajti že ob koncu prejšnjega stoletja je Ažbetovo slikarsko šolo v Monakovem obiskovalo več srbskih slikarjev. Tako med drugim Beta in Rista Vukanovič ter Nadežda Petrovič, poznejši najodličnejši predstavniki srbskega impresionizma. Prva slovenska umetnostna razstava v Beogradu je bila leta 1904, od tega leta naprej je pa bilo v Beogradla6A ¿7 razstav slovenske lepe umetnosti. Vinski pridelek doma je bil letos odličen. Ponekod je bilo toliko te žlahtne pijače, da zanjo niso imeli več sodov. Zlasti ne v mariborskem okraju. nametal na papir nekaj surovih napadov. Ob tej priložnosti naprošamo vse tiste rojake, ki s svojimi otroci zahajajo na obiske na Tigrske otoke, naj pazijo, da njihovi otroci ne bodo v narodnem oziru v pohujšanje otrokom na otokih, ki govore lepo slovenščino. V šolskem svetu je obljubil sodelovanje tudi č. g. Štefan Tonkli, ki bo v slovenskem tečaju poučeval tudi verouk. Iz našega slov. tečaja je bila, žal, samo ena deklica pri prvem obhajilu v družbi ostalih slovenskih otrok, in to na izrečno svojo željo. V ostalih slučajih so se starši vdali pritisku zavodov, v enem slučaju pa izjavili, da otrok ne zna slovensko moliti, kar je tudi lepo narodnostno spričevalo za take starše. Tudi Miklavž nas je 14. dec. obiskal. To pot smo razen Miklavža imeli svojo ekipo sodelavcev. Tu ima zopet zaslugo g. Kovač. Obisk je bil toliko manjši, kolikor otrok je odšlo iz zavoda San Luis, kjer se vrši pouk. Slovenski tisk v naših krajih se je številčno obdržal na isti višini kakor je bil lansko leto. Imeli smo tudi 2 smrtna primera. Dne 25 maja je umrla Cecilija Zelinšček, doma iz Kobaridskega kota. Pokopali so jo v kraju Victoria. Na Primorskem zapušča dva nečaka, dva pa živita v Carupi. Pokojnica je bila naročnica Svobodne Slovenije, Duhovnega življenja in Katoliških misijonov. V oktobru je pa umrl nagle smrti v Lujanu Melisa Čelio. Pokopali so ga v Tigrah. Bog jima daj večni mir in pokoj. Bolezen je v več družinah. Najhuje je prizadeta družina Sranjšek, v kateri je zaradi otroške paralize ohromela triletna hčerka. Sedaj hodi z bergljami. Navajam pa še to zanimivost: Neki tuk. Slovenec se je po zastopniku poročil z neko Sicilijanko. Ko je nevesta prišla sem v Argentino k možu, so napravili veliko gostijo. Čez 8 dni pa je Sicili-janka pobegnila z doma. To bi bila v glavnih obrisih slika našega delovanja v minulem letu 1958. Daj Bog, da bi bila v 1. 1959 lepša in boljša. Uredništvu in vsem Slovencem lepe pozdrave J. A. IZ TEDNA V TEDEN V Rio de Janeiro je padlo na tla štiri motorno letalo nemške letalske družbe Lufthansa. V letalu je bilo 29 potnikov ter 10 članov posadke. Rešili so se samo trije člani posadke, vsi ostali so bili mrtvi. Papež Janez XXIII je sprejel v avdienco rimsko plemstvo. Ob tej priložnosti je navajal, da on ne izhaja iz plemiške družine, ampak iz revnejših slojev. Rimske plemiče je opozarjal na potrebo, naj se lotevajo reševanja sodobnih socialnih vprašanj. Rimsko plemstvo je ob takih obiskih, ki so vsako leto običajni, ponovno napadel tudi pok. papež Pij XII, čeprav je sam izhajal iz plemenite rimske družine. Predsednik italijanske vlade in zunanji minister Amintore Fanfani se je v zadnjem času mudil na obisku v Kairu in Atenah. V obeh prestolnicah je utrdil gospodarske in kulturne stike Italije z Združeno arabsko republiko in Grčijo. Med tem, ko se je mudil v inozemstvu, se je pa položaj njegove vlade doma poslabšal. Poznavalci italijanskih razmer predvidevajo še ta mesec krizo sedanje vlade, ki jo sestavljajo krščanski demokrati in Saragatovi socialisti. Skupina v krščanski demokratski stranki s Fanfanijem nezadovoljnih poslancev je namreč vedno večja ter bodo pri prvih glasovanjih v parlamentu glasovali proti njemu. Ti poslanci očitajo Fanfaniju preveč avtoritativno nastopanje. Očitajo mu tudi, da bi rad pripravil pot za vstop v vlado tudi Nenijevim socialistom. Na ta način naj bi se v Italiji u-stvarila močna levičarska skupina. Nezadovoljni poslanci v krščanski demokratski stranki se boje, da bi na tako levičarsko skupino lahko precej vplivali komunisti in tako razkrajali protikomunistični blok. Enako trenje, kakor pri krščanskih demokratih, je sedaj tudi pri Nenijevih socialistih. V tej stranki se je namreč znova pojavilo vprašanje ali naj stranka še naprej tesno sodeluje s komunisti ali pa naj prekine trinajstletno prijateljstvo in zavezništvo. Neni sam je za prekinitev stikov s komunisti in za vstop v vlado, precej vodilnih funkcionarjev v stranki je pa še za nadaljnje sodelovanje s komunisti. V Španiji se je zgodila huda nesreča. V kraju Rivadelago v provinci Zamora so zaradi naraslih hudournikov popustili jezovi na reki Tera. Ogromne količine vode, ki so začele dreti iz višine v dolino, so dobesedno zbrisale s površine zemlje vse hiše v omenjenem naselju. Pri nesreči je izgubilo življenje 150 ljudi. Arabski kralj Ibn Saud je glavnemu tajniku ZN Hammarskjoldu ob njego-I vem zadnjem obisku v arabskih državah dejal, da bodo arabske države znova začele vojno proti judovski državi, če ta ne bo rešila vprašanja palestinskih beguncev v smislu sklepa ZN. Protikomunistični Poljaki in Litvanci nimajo več svojih veleposlanikov pri Vatikanu. To vprašanje je postalo aktualno, ko so pod prejšnjim papežem akreditirani poslaniki sedanjemu papežu predlagali poverilne listine svojih vlad. Na to slovesnost dosedanja poljski in litvanski veleposlanik nista bila več povabljena. “Osservatore Romano” je v Zvezi s tem objavil, da delikatno stališče Vatikana, ko ni več priznal poljskega in litvanskega veleposlanika pri Vatikanu, ni bila “politična, ampak tehnično legalna odločitev.” Posle dosedanjih veleposlaništev biv. poljske in litvanske emigrantske vlade bo pri Vatikanu vodil samo odpravnik poslov. Sovjetski mogotec Nikita Hruščev zvesto hodi pij Stalinovih Stopinjah teL ^e za utrditev svojega osebnega položaja v stranki in na oblasti poslužuje tudi Stalinovih metod — zloglasnih čistk. Tako napovedujejo poročila iz Moskve., da Hruščev pripravlja veliko čistko, s katero bi se rad za vselej znebil svojih nasprotnikov Kaganoviča, Molotova, Bul-ganina, Malenkova, za katerega so pred časom nekateri listi že pisali, da je izvršil samoumor, po drugi verziji ga je pa ustrelil ob zasliševanju agent tajne policije, in šepilova ter drugih. Ta sklep naj bi potrdil prihodnji 21 kongres so- ESLOVENA LIBRE Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire» Argentina IORREO GENTINO entrai B FRANQUEO PAGADO Concesión 5775 TARIFA REDUCIDA ■c Concesión N? 8824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 571282 vjetske komunistične stranke, ki se bo v kratkem začel. Zopet druga poročila na napovedujejo, da bo Molotov dobil zopet važen položaj. To je povedal podpredsednik sovjetske vlade Mikojan v USA. JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante T. E. Escribano Público Uruguay 387 40 - 1605 Buenos Aires PO ŠPORTNEM SVETU Beograjska Politika je objavila razvrstitev najboljših jugoslovanskih športnikov. Prvo mesto je prisodila Slovencu Stanku Lorgerju, enemu najboljših evropskih tekačev na 100 m z zaprekami. V finalu za nogometni pokal FLRJ je Crvena zvezda premagala Velež s 4:0 (0:0) in si tako že četrtič osvojila ta pokal. V troboju Slovenija: Hrvatska: Srbija v kegljanju so reprezentantke Slovenije prepričevalno zmagale s 2359 keglji pred hrvatskimi s 2285 in srbskimi 3 2212. Med moškimi ekipami pa je zmagala Hrvatska s 5104 keglji pred Slovenijo s 4977, Srbijo s 4885 in Bosno s 4846. V Sarajevu so bile tekme za naslov absolutnega državnega prvaka v judo. Zmagal je Slovenec Maček; Gale je zasedel 6 mesto, Macarol pa 8. Na 11. teku republike dne 29. novembra je po ljubljancih ulicah v vseh skupinah startalo 233 tekačev. Pri članih A je na progi 4500 m zmagal Štros, med B Golnar iz Rač, člani 1400 m Homan (Lj), članice A Slamkikova. Na državnem prvenstvu dvigalcev u-teži v Ljubljani je Slovenija premagala najboljše dvigalce iz Srbije in Bosne in Hercegovine. Med posamezniki je bil prvi Golarie (390 kg), Rozman (325), Karalič (315), vsi Slovenije; Boročki (315, Srbija). V peteroboju mestnih ekip iz Zagreba, Ljubljane, Beograda, Hrastnika in Jesenic v vajah na bradlji, krogih in preskoku čez konja, so zmagali Zagrebčani pred Ljubljano. Ljubljančan Miro Cerar pa je osvojil prvenstvo med posamezniki. OBVESTILA Izšla je pesniška zbirka K. V. Truhlarja “NOVA ZEMLJA”, ki jo je kot izredno izdanje založila in izdala Slovenska kulturna akcija. Cena izvodu je 30.— pesov. Dobi se v pisarni uprave na Alvarado 350, Ramos Mejia in v Dušnopa-stirski pisarni na Ramon Falcon 4158. Prva prireditev poletnega programa Slov. kult. akcije bo izlet v Lanus v nedeljo dne 1. februarja. Na sporedu je obisk prve slovenske cerkve v Argentini. Hiawatha: Od 20. januarja dalje _so dovoljeni obiski otoka samo z dovoljenjem gospodarja. Klicati Tel. 73-0615 (Sra Patricia). Z A M VA L A Vsem, ki so nam ob tragični smrti našega ljubljenega B O J A N A stali ob strani, nam ustmeno ali pismeno izrazij sočutje, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, iskrena hvala. še posebej se pa še zahvaljujemo gg. duhovnikoma za spremstvo ter g. duh. svetniku Košmerlju za njegov v srce segajoči govor. Globoko užaloščeni ROMAN, DANILA, roj. RUTAR in ZLATA BAT ter ostalo sorodstvo Brez slovenskega tiska bomo v tujini propadli tako versko kot narodno. Udeležimo se zato vsi brez izjeme TRADICIONALNE DRUŽABNE PRIREDITVE / ' ki jo prireja naša vodilna versko-prosvetna revija DUHOVNO ŽIVLJENJE Prireditev bo 25. januarja 1959 na Pristavi v Prosimo dobitkov za s-ečolov, peciva, hitrega plačanja naroč.iine in prispevkov POKAŽIMO, DA CENIMO SVOJ VERSKI TISK! Zato v nedeljo 25. januarja napolnimo Pristavo do zadnjega kotička! Morona. za list "Oznanilo".