PROLETAREC JE DELAVSKI LIS T ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetno Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS . EDUCATIONAL BUREAU Staaovujski bloki v kliki pri Ljubljani, kjer ao ie pred vojno ■fradtll veliko novih itanovanj, Uko modernih kot so ameriiki "apartment house«". a to raallko, da ao Um obdani < vrtovi Roinika In drevoredi. Igra zapadnih sil s Trstom, da zmaga reakcija v Italiji Pogodbe in obljubo državnikov le zato, da jih lahko zavržejo. — Jugoslavija jim bila potrebna do konca vojne — sedaj jo imajo za sovražnico Ko je ameriška diplomacija med vojno zmešetarila, da se je Italija odpovedala zavezništvu s Hitlerjem in je novi režim Mussolinija aretiral, je bilo v tem listu rečeno, da ne bo dolgo, ko se bo z Italijo ravnalo kot da je bila ona »ves čas naša zaveznica, Jugoslavija pa ves čas naša sovražnica. Kaj so bile tajne obljube? Romanja Rooseveltovega zaupnika Taylorja k papežu, pose-ti newyorškega nadškofa Spell-mana med vojno v Rim in v Madrid in drugi manevri ameriške diplomacije, da se Italijo odtegne od Hitlerje — vse to se ni vršilo kar tjavendan temveč premišljeno. Kralju in tistim fsšistčm, so bili pripravljeni izdati duče-ja in Hitlerja ter se obrniti na zavezniško stran, so Morali kaj obljubiti; drugače ne bi počeli kot so. Kaša bojazeii, da so ji obljubili ohraniti Trst in Julijsko krajino, je bila upravičena. /To je bilo razvidno takoj čim so se pričela pogajanja med zavezniki glede mirovne pogodbe z Italijo. To, da ji ob času odsfevitve Mussolinija kolonij niso obljubili, je bilo tudi jasno. Kajti po njih je stremela Velika Britanija. Italija naj bi si torej obdržala le Julijsko krajino in dobila bi DodakaneŠke otoke. In pai zelo milo mirovno pogodbo. Tako bi se tudi zgodilo, če bi Sovjetska unija angloameriški politiki popustila. Toda se je rajše odločno postavila v bran jugoslovanskih zahtev, i Dolgotrajna pogajanja Prerekanja na konferenci v Parizu glede pogodbe z Italijo so se vlekla z dneva v dan, iz tedna v teden. Ameriška delegacija glede Trsta ni pa ni hotela odnehati. Angleži so ji pridno sekundirali, kakor znfferom. Francoski minister vnanjih zadev takrat še ni bil toliko omrežen kot je sedaj in ne toliko odvisen od Zed. držav, ker še ni bilo dajatev in ne Marshallove-ga plana, Vrh tega so bili one dni tudi komunisti zastopani v francoski vladi. Jugoslovanski zastopniki so #na konferenci Američanom in Angležem dokazovali s statistikami, da je zemlja, ki jo hočejo spet izročiti Italiji, slovenska, in da Tgrt po vseh prirodnih zakonih svojega zaledja spada Jugo-slsviji. Ker Američani in Angleži svoje volje niso mogli usiliti, to se odločili pustiti'Sloveniji neks j več takozvane Julijske krajine kot pa so prvbtno namer a-vali, glede Trsta pa so rekli, da ako se njihovega prvotnega predloga ne sprejme, namreč, dn naj ostane Italiji, Jugoalavi-•• ja ga tudi ne bo dobila, pač pa, ako ne gre drugače, naj postane š svojo okolico svobodno mesto pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Tako so koncem konca pogodbo glede Italije le skrpucali skupaj. Odobrili so jo parlamenti vseh prizadetih'držav in bila je registrirsnš v orgsnizaciji Združenih narodov. V Washingtonu se "premislili človek bi mislil, da je bilo tem tržaško vprašanje rešeno, čeprav tako, da ni nikogar zadovoljilo. Toda kakor so se Zed. države "premislile" glede razdelitve Palestine, prav tako so dne 20. marca dramatično oznanile, da so se skupno z Anglijo in Francijo %tpremislile" tudi glede Svobodnega tržaškega ozemlja. Vlade teh treh dežel so imele glede bodočnosti Trsta minule tedne tajna pogajanja in se ze-dinile predlagati Sovj. uniji in organizaciji Z. N., naj se ga vrne Italiji, "ker pod sedanjo pogodbo je stanje mesta nevzdržno." Resničen namen tega predlo-bii volUcem v Italiji pokazati, da le na Zed. državp se Italija lahko najvpč zanese, ne samo za podpore temveč tudi da jo bo ameriška sil^a ščitila bodisi pred "vnanjim" kot "notranjim" sovražnikom. Kampanjski "triki" Poteza ameriške vlade s predlogom, da se Trst vrne Italiji, oje imela temeljni namen podpreti konservativne stranke in nacionalistično dijaštvo, ki je bilo seveda takoj na ulicah ter vzklikalo Ameriki in klicalo eviva Trstu, ki po volji washington-ske vlade spet pride pod Italijo. Ce res pride, to je kajpada še veliko vprašanje. Amerika ne bi mogla razdajati drugim niti svojih fnest, ker bi ljudstvo vladi tega ne dovolilo, in prav tako ne more dajati mest, ki niti njena niso. < Italijanski komunisti, ki tvorijo drugo najjačjo stranko v državi, so glede tržaškega vprašanja od vsega začetka propagirali sporazum med Italijo in Jugoslavijo, namesto da se druge države utikajo zraven. Nacionalisti so njihov nasvet obsojali, češ, nobenih' pogajanj z nikomur — Trst je naš! Pa se oglasijo iz Washingtona in pravijo, seveda, res spada vam! Potrudili se bomo, da ga dobite nazaj. Med tem je bila kampanja proti ljudskemu bloku (komunisti, socialisti in dve drugi strsn-ki) že v teku. "Komunisti so po-(Nadaljevanje na 5. strani.) Križ-kražem slepomišenje zvezne vlade doma in v tujih deželah Vfada Zed. držav /e bila v organizaciji Združenih narodov prva, ki je predlagala razdelitev Palestine v židovsko in arabsko državo. Udje so se zadovoljili, Arabci pa so zapretili, da s* bodo uprli z oboroženo silo. In Zed. državam so namignili, da bodo ob oljna polja v Saudi Arabiji, ki so najbogatejša na svefu. Vseeno, Z. N. so ameriški predlog za razdelitev sprejeli, posebno ker se je tudi Sovj. unija toplo zavzela zanj. Sedaj pa, ko Angleži iz Palestine odidejo, in ko bi bilo treba razdelitev izvršiti, s silo seveda, je prišel pred varnostni svet Z. N. ameriški delegat Austin in naznanil, da se je njegova vlada odločila predlog, četudi je že bil sprejet, umakniti. Gromiko so je čudil, češ, kako more dežela, ki se je za razdelkov najbolj zavzemala, napraviti tak umik, in s tem silovit udarec na prestidž Združenih narodov. lidjo v Ameriki - naravno, so no lo razočarani temveč tudi potrti. Arabci so zadovoljni, toda ne pa hvaležni, kot je razvidno iz listov v Kairu. Eden izmed njih piše: "Ameriški imperialism umaknili svoj načrt vsled strahu pred Arabci." In rabinec Silver Iz Clevelanda, eden najbolj znanih Židov v tej deželi, ter Henry Wallace pa sta v svojih govorih, vsaki na drugem kraju, rekla, da jo Trumanova vlada s tem znova pokazala, da ji je več za materijalne kot za človeške vrednote. Tako gre Truman iz enega fiaska v dru-gega. Smešno je tudi, kako Trumanovi ljudje stiku jejo za komunisti. Dne 18. marca jo prišla iz Pariza z letalom v Now York Itene Joliot-Curie, veščakinja fizike, ki je vsled svojih zaslug na tem polju bila deležna No-blove nagrade. Cim je stopila iz letala na tla, so jo prijeli imigracijski uradniki ter jo odvedli na Elis Island, da izvedo, ka i je njeno prepričanje in kakšne so njene politične aktivnosti. Som je prišla govoriti na shode za zbiranje prispevkov v pomoč španskim republikancem v begunstvu. Skupina v tej deželi, ki jo je povabila, jo v justičnem departmentu označena za Ko so *> končno izpustiti, je reportoijem rekla, da ni komuhistka, a Hj*n iti of je. fn da j socialist/ca, sedaj po ni v npbeni št je, da ima tudi naša dežela nekak Na vprašanje glede varnosti sovjetskega napad* jo rekla, da na kak ndpad sblrjetske hroze na led. države še misliti ni. hrene je hČi pokojne Marie Curie, iz- umiteljke radiuma. Zaradi neuspehov ameriške politike v Grčiji je bilo grški in turški vladi nakazanih nadaljnih $275,000,-000 v "vojno pomoč", Kitajski pa v enak namen in za ekonomsko pomoč nadaljnih $I& bilijonov dolarjev. "Strah" pred Rusijo je v Washingtonu res velik. Ampak upokojeni admiral Wil bil ameriški ambasador v Moskvi, je v predavanju v San Diequ dne 17. marca dejal, da nam ne proti * strani Rusije nobšna vojna nevarnost, ker ona še dot-go ne bo dovolj motna za take poskuse. On Rusijo pozna, v militarizmu jo veščak, vrh toga ima hladno glavo, tal, da ni hladnih glav tudi v zvezni vladil Milwaukee ima spet priloinost dobiti socialista za župana Za župansko nominacijo v Milwaukee ju se je potegovalo 15. kandidatov, med njimi sedanji socialistični vodja v tem mestu Frank P. Zeidler, in pa bivši župan Daniel W. Hoan. Hoan je kmalu po znanem razkolu v soc. stranki slednjo pustil in se par let pozneje vrnil v politiko ter kandidiral v razne urade, med njimi tudi za wis-consinskega governerja, na listi demokratske strarike. štel se je za . "Rooseveltovega... newdeal-ovca". * Frank P Zeidler je star šele 35 let, a že se mu je v volilnih bojih posrečilo, da je prodrl v šolski odbor. Po stroki je zem-ljemerec. Ko se je lotil socialističnih aktivnosti, je bila stranka v Milwaukee ju do kraja de-moralizirana. Ubili so jo, kakor drugje, znani frakcijski boji, ki so se razplamteli med krizo, nato razkol, in pa sklep milwauške soc. organizacije za zVezo s pro-gresivci. Zeidler in njegovi pristaši a® morali torej pričeti tako rekoč od kraja, a so dobili pod njegovim vodstvom .veliko zaupanja tudi med old timerji. Zeidler je brat Carla F. Zeidlerja, ki je izpodrinil Ho«na iz županske službe. Carl Zeidler je šel nato v vojno mornarico in je med pogrešanimi. On ni bil socialist in brat Frank je v oni kampanji agitiral proti., njemu . in., za Hoana. V Milwaukee ju so županske volitve,, "nestrankarske".Vsi kandidati za župansko nominacijo gredo na primarnih volit vah na eno listo, in tista dva, Id dobita največ glasov, gresta na končne volitve (vrše se v aprilu). , frank P) Zcidlnii« debil pri KOMENTARJI teeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee Zbira in presoja urednik Župan Kennedy je v volilni Predsednik Truman je na ne- kampanjl unijam v Chicagu ob- kem irskem banketu v New ljubljal, da bo njihovo članstvo Yorku na dan sv. Patricka v v stavkah ščiteno, ako se bo po- svojem govoru dejal, da bi Wal-stavno ravnalo. Chicago namreč laceove podpore in podpore 4nje-slovi v stavkah za "policijsko govih komunistov' ne hotel pod mesto". Vsi prejšnji župani so nobenim pogojem, ker je rajše rajše pomagali s pomočjo poli- poražen, kot pa da bi zanj agi-cije družbam stavke razbiti kot tirali taki ljudje. Truman je s pa ščititi stavkarje pred kompa- tem postal sila oseben, kar se za nijskimi gorilami. Ko so zastav predsednika posebno na največ-kali v tem mestu minuli teden ji irski praznik nikakor ni spo-delavci v klavnicah, je prišlo dobilo. Prvič, Wallace ga ne bo pred vhode 2,500 policajev — podpiral in ne njegovi "komuni-ena četrtina čikaške policijske sti" — to je jasno. Trumanov sile. Bilo jih je več kakor pike- namen torej je pred vsem bil oz-tov. In nobenega nereda. načiti vsakega, ki deluje v novem progresivnem gibanju za "komunista". Zares smo daleč prišli, ko niti predsednik sam nima proti socialnim potresom in socialnim gibanjem drugh argumentov kot da jih označi za "širjenje ruskega komunizma". V predelu Ckicaga, kjer so klavnice, so tudi veliki 'slumsi". V njih je mnogo človeških iz-vržkov in pokvarjencev. Par tednov pred stavko so se razne socialne organizacije svojen\u aldermanu pritožile radi nezakonitosti, ki se uganjajo v tem Henry Wallace je v radiu dne delu mesta. Ženske se zvečer 18. marca dejal, da je pred enim boje priti domov ali Se iz hiše letom označil predsednika Tru-pokazati na cesto — vedno v mana za človeka, ki stori več za strahu pred posilstvom in pred širjenje komunizma kot kdor-tatovi, ki jim pulijo ročne torbi- koli drugi. In je ugotovil, da se ce. Ljudje so apelirali — dajte ni motil, kajti v tem ga je ne-v ta kraj ponoči več policajev, davni Trumanov govor pred "Bomo, kadar dobimo več mo- kongresom znova uveril. Admi-štva," je odgovarjala policijska nistracija v Washingtonu sraa-oblast. Toda proti piketom pa tra, da se nezadovoljstvo ter \ jih je bilo takoj na mestu cela armadk. Čikaški župan Kennelly je član direktorija velike mesne družbe Wilson & Co. V uniji klavniških delavcev so rekli, da je morda to vzrok, čemu je imel v hipu na razpolago 2,50Q policajev proti stavkarjem, n(ma pa jih, da bi zasledovali zločince po Chicagu In jih polovili. Zupan je. na te očitke pojasnil, da i Jt^l^l -All' 'J^l" 1 lf\ tn dodala i raster" ž be izstopil pred par mesec! — torej nekako v Čajfa, ko sd je delavstvo vsled odbitih zahteir za M, *M» .lilerwnn lok. Si ^ J^^/^vojo t klonjenost svoji kompaniji, to je primarnih volitvah IS., 0\arca 49.735 glasov,1 njegov najbližji) •u c < na Flasafcg 92*tS3j Daniel H. Hoan ki je bil župan 24 lei, 2UIS, ln Artiklu' s. Ehrman 21,M0. Dru-ti kandidati so dobili manjša števila. Odločilne volitve v aprilu se bodo torej vršile med Zeidler-jem in Rcussom. stremljenje ljudi po višjih idealih in po socialni pravičnosti more zatreti z izjavami unijskih voditeljev, da niso komunisti, ali z odtiskavanjem prstov in z vprašalnimi polarni, v katerih moraš dokazati, da si zvest državljan, ne pa pristaš prekucu-ških organizacij iri strank. Takih metod so se posluževali tudi drugi že davno —- mnogi še celo hujših — pa kaj je zaleglo! sp kronana glave, pa- je Iz ^J^^jdlMe tlačanstvo, padlo je fev- datatvo in pada Kapitalizem po svetu. Nobena Trumanova doktrina in vse ameriške milijarde ne bi mpgle ustaviti tega procesa. „lk • t , H' "Rdečkarji ponujajo žito." drugo vprašanje. ?! I "(Nadaljevanje na 4,'strani.) Pridelovanje bom- Predsednik Truman ' » * o "uničenih demokracijah" Predsednik Truman je dejal v svojem govoru v kongresu, da je Sovj. unija uničila demokracijo v vzhodni Evropi. Kako bi Rusija mogla uničiti demokracijo v deželah, v katerih je še nikdar nI bilo? Isto vprašujejo levičarski elementi v angleški delavski stranki, ker ne odobravajo histerične propagande a-meriških reakcionarjev. Wbshingt illiam H. Standley, ki jO baža V Sovj. zvezi >skvi, je V predavanju V ( Pridelovanje bombaža v Sovjetski zvezi se je sedaj rfaliri-lo mnogp bolj na spver kakor v kateri koli drugi državi, Sovjetski znanstveniki so vžgojili posebno vrsto zgodnjega bombaža za Ukrajinain za Kubansko dolino, kjer se prideluje na nama-kanih zemljiščih. , , V Indiji je povprečen pridelek bombaža 300 funtov na hektar, v nekaterih kolhozih v Ukrajini in Kubanski dolini pa pridelajo tudi 2000 do 2500 funtov na hektar. Pred vojno so nasadi te vrste bombaža obsegali pol milijona hektarjev. Dežele, ki jih ima Truman v mislih za "uničene demokracije", so bile prej fevdalne, ljud* stvo pa tlačanilo in bilo je bree pravic. Masa je bila le za garanje, gospoda je uživala. Tako je bilo na Madžarskem, Poljskem, v Gsliciji, v Romuniji ln v Jugoslaviji. Nič boljše v Bolgariji. Sedaj so v teh državah privilegiji ob vse. Tuji kapitalisti so v njih ob rudnike, oljna polja in ob tovarne. In cerkev je ob svoja ogromna veleposestva. To ie tisto, radi česar te zgražajo ameriški politiki, ki služijo monopolom rajše in z veste j še kot pa ljudstvo, ki jih* Je izvolilo. Zlorabljanje stavk za navijanje cen je zločin V Chicagu in v klavnicah drugod so delavci po dolgih neuspešnih pogajanjih zastavkali, ker družbe niso hotele zahtevam qiti napol ugoditi. Ti delavci so organizirani v uniji CIO. Ob enem so družbe javnosti sporočile, da Imaja svežega mesa v zalogah najmanj sa par tednov. Kar je v tikaških klavnicah članov mesarske unije AFL, so ostali na delu. Ob enem so čikaške klavniške družbe izjavile, da ako se hočejo stavkarjt vrniti, so jim prejšnja mesta odprta in policija bo skrbela, da bodo ščfteni pred piketl. Kar hočemo tu poudariti je pred vsem to, da tlm je stavka nastala, se mesni nrckupci ta- koj dvignili cene, in mesarji na drobno, posebno v nekaterih krajih, vse ped pretvezo, da se to "morsli storiti" radi stavke. To je njihov bluf. Kajti meso, ki se ga podražili, jih na stane NITI PENIJA VEČ kot pred stavke. Gospodinje »a čudijo, čemu bi morale že prvi dan stavka plačati toliko več, mnoge pa so se zgražale — nad stav-karjl... Tak Je naš "free enterprise". Pograbi iz žepov in is ženskih torbic kolikor moreš. Ca ti vsa-me brezvestni prekupec in sa njim prodajalec na drobno, ja to legalno. Ako ti vzsme denar Iz žepa, al| ako ti iztrga is rok torbice tst, je to nepostavno. Vendar pa so že prve dni stavke mesarskih delavcev nagrabili mesarski prekupcl in prodajalci na drobno več ljudskega denarja kot pa ga ukradejo žeparji in pulilci ženskih terbic skozi desetletja. AH se oblast kaj briga, da bi se takemu izžemanju storilo konec, ali se ga saj omejevalo? Kaj še, ker to bi vendar bilo preti zakonom našega "svobodnega" gospodarskega sistema! 2e v Komentarjih v tej številki ja povedano, da je čikaški župan poatavll pred vhode tukajšnjih klavnic dva tiso* pat sto policajev, in dasi ni bilo nobenega nereda, ke ostali Um cel dan, prišli naslednji dan in spet tretji. Odbor unije je protestiral, a policajev je pred vhodi še vedno več kakor piketov — najmanj pe dva ali trije policaji na enega pikata. Cemu so tam? Da pasijo na "rad in mir" In d* bi v slučaju potrebe "protektirali privatno svojlno". La navadnih ljudi nihče ne "protektira", in ne gospodinj, kadar saskrbljeno štejejo tvoje dolarje, kvodre In cente in premišljujejo, kako kupiti to in ono, da bo vslic draginji še vendar sadosti hrane sa družino. Tsk je profitarski sistem — in kaj hočemo, ljudje sami ob vsakih volitvah glasujejo sanj! % Nekaj o naših stvareh Zastopniki društev in klubov Prosvetne matice v Waukeganu in North Chicagu so že dolgo na delu za aranžiranje velike koncertne prireditve, ki bo v nedeljo 9. maja popoldne v Slovenskem narodnem domu v Waukeganu na Deseti cesti. Vabilu na sodelovanje so se odzvali ŠTIRJE pevski zbori. Od develandske "Zarje" pride trio. Iz Chicago pride molki zbor "France Prešeren", iz Milwaukeeja zbor "Naprej", in nastopil bo kajpada waukeganski pevski zlMr. Glavni govornik bo Joško Oven. Prireditelji pričakujejo Iz Waukegana-North Chicago in iz sosednih naselbin tega okrožja nad tisoč udeležencev, čas, v katerem se prireditev vrši, je za izlete kakor nalašč. Kar je posebno razveseljivo — vsi zbori pridejo na svoje stroške« Pevcem in pevkam, kakor tudi vsem drugim, ki pridejo v nedeljo 9. maja v Slov. narodni dom v Waukeganu, prireditelji zagotavljajo gostoljuben sprejem in dobro postrežbo. John Goršek st. iz Springfielda piše v tej številki is svojih spominov. Dne 5. marca je stopil v svoje osemdeseto leto. čestitke! John je še vedno star bojevnik, namreč mlad bojevnik tudi na starost« V delavskem gibanju deluje-že od rane mladosti. Michael R. Kumer iz Universale, Pa., polemizira v tej številki, da je za socialiste napačno delovati v gibanju Henrya A. Wallacea, ker ne 6n ne gibanje, ki stoji za n)im, ne propagira socializma, oziroma socialne demokracije« Komentar je tik za njegovim dopisom, oboje na 4. strani. Ne pozabimo na stiske, v katerih je Proletarec! Italijanski list La Parola v New Yorku, nekoč glasilo italijanske socialistične federacije, ki je izhajal v enaki obliki kot Proletarec, je bil zmanjšan na eno stran, a cena mu je še vedno $3 na leto. Zmanjšanje je izvršil pod ekonomskim pritiskom—a za eno stran ljudje tudi ne bodo plačevali tolikšno vsoto. Poskrbimo, da Proletarca ne bo treba zmcfflfšati, ne prenehati z njim — in v namenu, da to izvršimo, moramo tudi vsi pomagati* « PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO, lsdaja Jugoslovanska Dolarska Tiskovna Dtoftht, Chisago, UL GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. <* Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v na tem uradu najpoaaejo da pon-deljka popoldne za priobtitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor................................................Prank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: • United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $3.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 28*4. PO ENEM LETU TRUMANOVE DOKTRINE Kongres je bil nagloma obveščen, naj se dna 17. marca pripravi na skupno sejo poslanske in senatne zbornica,, kajti predsednik Truman pride s posebno poslanico. Nikomur razen njegovim najožjim svetovalcem ni bilo znano, kaj bo sporočil in priporočal. Morda takojšnjp vojno z Rusijo? Ali morda kak ultimatum — češ, Moskva, stori to in ono — ali pa te bo konec! Ali bo morda predlagal kakšno akcijo glede "nesrečne" če-hoslovaške?" n ,. Ali pritisk na Jugoslavijo glede njenega "umešavanja" v Grčijo in anglo-amerišfko' Upravo Svobodnega tržaškega ozemlja? Ali jo bo morda posVaril, naj se drži proč od volilna Vampanje v Italiji? Morda bo predlagal takojšnjo vojno zvezo z novoustanovljenim zapadnim blokom in Zed. državami? Po vsem svetu je šel glas, da ima predsednik Truman nekaj izredno važnega povedati — da bodo njegove besede pomenile preokret v zgodovini. Ugibali so ameriški časnikarji, kaj naj bi to bilo, ugibali poslanci obeh strank, napeto čakali v Parizu, v Londonu in v Rimu — in tako dočakali napovedani dan. Truman je vstopil s svojim spremstvom v zbornico dramatično in bil pozdravljen kot se spodobi izkazati spoštovanje predsedniku republikfL an ; , J. t Njegov gevor je bil kratek —* niti 15 minut časa ga nI vzelo. In ko je končal, SS V v fTsr i ♦ \. Ob ^ * K* s J&& jj ^ \ M j H ^ l Z* •'■ .m1 5 BEG IZ ČEHOSLOVASKE H, ko so ljudje lahko živali kar od svojih pridelkov in od svojo In jih nikali ne be veš eeaaj, teeae ako naii atiategl taaaujojo i so bodo morali preostali preživljati aa nekdanje starodavno prk vih besedah bodifi m** V ^ ve glavne točke' so bile: kar zmoremo — in zmoremo veliko, 4a a. Z nobeno deželo se ne sme več rCehfcHovašk^ /j q l sc se združile v obrambno zvezo. In v tej svqjo ekof^omi^o silo in * magale tera i orej vse to pa Storiti ustavimo: zgoditi; Za zvezi vojno smo že __ # \ iv i ^ ObljubU je braniti Italijo, ako bo potrebno, njj samo pred možnim .vnanjim.napadorfc ampak fHtfl.ored njčno "notranjo manjšino'^ ako« b so bili kmalu vidni. k«jti število no. Priporočala je dalje organi-unij v severnih dvajset državah ziranje črnskih delavcev. ki so se je v enem letu (1863*64) po-' bili, po cjyilni'vojru^osyfyjojcni. višajo od 80 do 270. Naglic te-' Na žalost je ta Narodna delav-mu pa je vzelo -pffaccj čas* pr^'&i zv.efca ktenlla tia pota zadan je organizirano^ delavstvo | drti^ništva ter tako ifcgubfla z predstavljalo več kot majhen delavstva domačo obrti svat a atomski- primitivna načina. premogarji in drugi so se odločno borili proti znižanju plač. Stavke železničarjev so sprem ljali izgredi, uboji, proglašen je izjemnega stanja in intervencija federalnih in državnih čet. V Pennsylvauiji so nekateri premogarji vsled obupnih razmer priatopili k tajnemu društvu na-zvanem "Molly Mageires", ki je bilo tajno ir*ko gibanje Uvajanja terorja proti delodajalcem, ter proti novim naseljencem, ki so jih ti upoaljevali Depresija pa se je bližala svojemu koncu kljub vsemu z žalostnim rezultatom demoralizi-ranega stanja delavskih unij in unijski vodje so pričeli delati načrte za politično akcijo. Pro-speriteta se je vrnila in delavski voditelji, videč kako koristna je hi^a org^nizacjjq za business in industrijo, so pričali jačaU'svoja lastne delovne organizacije. Henry Wallace je obdolžil ameriškega ambasadorja v Pragi, Laurence Steinhardta, da je on povzročil vladno krizo v Če-no*lovaški. Steinhardt je to odločno zanikal. Toda Wallace je nato citiral Stainhardtovo izjavo, v kateri je izrazil UPANJE, da sa bo tudi Čehoalo vaška MOGLA udeležiti Marshallovega plana. Wallace nato poudarja, da ie Marshallov plan za pomoč EDINO ONIM državam, ki iz svojih vlad izlo&jo komuniste. Tako ao morali komunisti is koalicijske vlade v Rimu, v Bruslju in v Parizu. In v Rimu s komunisti vred tudi socialistični ministri. Ako bi Cahoalovaška hotela v Marshallov načrt skupne kooperacije, bi torej morala izločiti iz vlade in iz drugih važnih mesi levičarje ter izročiti vse mandate češkim desničarskim strankam. To je bilo v procesu — nedvomno z vednostjo ameriških agentov na Češkem ter njihnih zaveznikov med takozvanimi narodnimi socialist^ med desničarskimi socialdemokrati in slovaškimi ter češkimi klerikalci. jajo v Zed. v državah vidika svoj prvotni hamen tiajhen daleč spletnega vezanja strčkovnegp uriiohj; kar je bilo ti^di vzrok, da jc ^ . ... „ . 11872 Izginila t delavskega pozo* * kmalu doseglo višino predkriz vojne je prinesla „|oo dok*, Istočasno.pa se je ras > probleme za or-> . . v - . . sijala pranja tekma., 4 skem gibanju. Le malo bivšiH delavskih organiziranih mastnih, skupin je ostalo pri življenju, a na njihovo mesto so stopile nove centra4 ne delauskd^urgenizaoQe in nove krajeatorunijer Okrog 18 narod-po-'f nih tinH \e biio ša vodno S vih in vzpostavljenih je* bilo devet no* leta vih." dantitve se"je večalo in Common Council. Doba civilne s seboj še druge , ________H ganizirano delavstvo. Zvezni; lega časa je število organi kongres je uvedel 1. 1864 zakon branih delavcev naraslo n* 300 po katerem so smeli kontrak-' tisoč članov — že šest let kas-torji ali delodajalci dobivati de Pa se je to število skrčilo lovno moč od zunaj,— tako se je na borih 5<> °<>0 radi ekonomske^ t .i drugih depresije, ki je sledila paniki 1. skega hranilnega III dovažalo v Ameriko iz dežel ceneno delovno silo — de-11873 Depresija je preprečila us-lavce, ki so bili pri volji delati P^h prizadevanj strnjenja de-daljše ure kot pa domačini, lovnih sil velikih strokovnih (Omenjeni zakon je bil sicer u»*j. Pojavili so se tudi ljuti m-kmalu ukinjen, ali ohranila se dustrialni boji, ki so karakten-je navada uvažanja cenene de- zirali borbo ameriškega umoniz-lovne sile skozi dobo dvajset let ma za priznanje in obstoj. Ta in to je prineslo tej deželi velik dob« j« zabeležila nekaj: velikih naval naseljencev iz Evrope.) i »tavk in izprtij. Izdelovalci ci-število delavstva pa se Je tudi gar, tekstilni delavci, železarji, prevzela na Grškem njeno vlogo, ker je sama ni zmogla. Ker ni uspeha, je temu kriva kajpada Rusija s svojo agreaijo. In vendar ruskih čet ni na Grškem, ne jugoslovanskih, albanskih in bolgarskih, pač pa je tam še na tisoče angleških vojakov in koliko je naših — to vedo le poučeni krogi v Washingtonu. Celo mnogi konservativni ameriški listi so Trumanov govor tolmačili za priznanje poloma njegove doktrine, bodisi v Evropi, predvsem v Grčiji in na Kitajskem. Vendar pa bo vlada, z odobritvijo kongresa seveda, nadaljevala po tej vnanji politiki. Mnogi v kongresu so skeptični. Pravijo, čemu pomagati tem deželam, ko pa bodo končno vseeno padle v "komunistično žrelo"! Socialisti v Franciji izgubljajo, daai imajo tudi oni sličen program za socializacijo kot komunisti. Ker pa ao slednji odločnejši, so si dobili večino industrialnega proletariat a pod svoje okrilje. Z vzpodbudo Amerike — da bo Franciji stala na strani pred komunistično nevarnostjo, je pričel premier Robert Schuman uvajati proti levičarjem "ostre naredbe". Odslavlja jih iz uradov po ameriškem načinu. Preti v slučaju neredov z vojaško ailo. Vendar pe ja\aa buržvazna Francija v bojazni pred njimi in želi, da bi le kaj kmalu prišel miklavž Marshall ter Francijo ekonomsko ozdravil. Potem ne bo več nezadovoljstva in komunizma bo konec samo ob sebi. , V odgovor na Trumanov govor je Wallace dejal, da predsednik (Truman) nima pojma in ne smisla razumeti, da ljudstva Evropa in Azija glada jo na življenje z novega vidika. Truman ne razume, da je zemljiška reforma v Italiji nujna in tiaoči in tiaoči dninarjev, ki delajo za posedujoče, zahtevajo, da mora postati zemlja njihova. Pod češkoslovaško predvojno vlado je bilo nekaj zemljiške reforme sicer izvršene, toda veleposeatva ao še vzlic temu ostala. Sedanja vlada je izjavila, da je velepoaaatev tam konec in enako tudi privatne induatrija. Wallace mani, da ima nova vlada ljudstvo na svoji atrani baš radi tega njegovega novega gledanja na gospodarski razvoj in svoje potrebe. lato velja za Kitajsko. In tega razvoja ni in ne bo mogoče ustaviti a splošno obvezno vojaško službo v Zed. državah, ne z graditvijo zapadnega bloka, ne a pretnjami in ne z atomskimi bombami. , • Namesto oboroževanja Je alternativa itporaaum v svetovni mir in pa priznanje, da je doba privilegijev, monopolov in kar-telov v privatni posesti pri kraju. protestiral, a predlog, da se pritožbo čilenskega delegata vzame v pretres, je bil v varnostnem svetu T. N. sprejet z devetimi proti dvema glasovoma. Proti sta glasovala samo sovjetski in ukrajinski delegat. V čilenski obtožbi je navedeno, da priče iz Češke trdijo, da je bij puč v Pragi delo agentov sovj alake vlade, da so Jan Ma-saryka umorili komunisti in da je predsednik Beneš njihov jetnik. Dalje, da je v deželi zavladal strašen teror. Vea čas tega oripr^vljanja je bila ze vsak slučaj ob čeaki severni naejlj)ri-oravljena za invazijo na čfeško »ovjetska armada. Gromiko je ta trditve označil za budalosti in kleve|e proti Sovjetski uniji. Udrihal je ob tej oriliki po "korump^anem" ameriškem časopisju in po vojnih hujskačih, ki jih je v tej deželi tudi na najvišjih mestih. (Mislil je pri tem bržkone tudi Truma-na in druge tiste člane njegpve administracije in vojnega štaba, ki pripravljajo po njegovem mnenju napad na Sovjetsko unijo ter njene zaveznice.) { Republiko Cile je označil za lutko, ki se obrača kakor ji narekujejo tuji interesi. Ob enem je zapre-til, da bodo reakcionarjl s to Levičarjem ta proces ni bil skrit, pa so ga zatrli. Sedaj zapadni svet plaka "nad pogaženo Čehoslovaško", dočim oni,, ki so .... . .. kovali zaroto za svoj desničarski ^ puč in za pridružen je k zapad nemu bloku, bežq iz dežele, namreč kdor le more. Pobegnil je pravnik J ar os lav Drabek. ki je bil pro6ekutor proti naciju Karlu Franku, Hitlerjevemu "protektorju" Češke in Moravske. Vsled svojih intrig proti levičarjem in za zapad je vedel, da so zanj dnevi na Češkem šteti pa je dobil zavetje v ameriški coni Nemčije. Pobegnil je tudi Vladimir Krajina, bivši generalni tajnik češke narodne socialistične stranke, slovaški klerikalni vodja Fedor Hodja, Voj ta Beneš in v$č drugih. » "» -»i m Voj ta fctrieš )e brat predsednika Eduarda Beneša. Vojta se Je vM 11 na Češko Jto1 prvi svetovni vojni. PWt je žiVeJl v raz- ojm. rrer je zivej.v — - . m ^ l v v niti krajih Zečf.' držav, Hkj,y; tewJiap^4al>. delegati, KoJumbi- narodov, ako ne odnehajo v £vo-j}h intrigah in hujskanjih. , Resni ljudje dvomijo, da ima Čile sploh kake dokaze. In ako jih ima, ali so bile ameriške in angleške intrige v Čehoslovaški kaj- manjše? Morda celo večje, kajti drugače ne bi skušali iz Češke pobegniti vsi tisti, ki se čutijo krivim. Tendenca vseh teh potez je, da se z živčno vojno proti sovjetskem bloku nadaljuje v čimveč-jih in vedno ostrejših oblikah, tako da se vse dežele izven sovjetskega bloka pritegne v ta-kqzvaru zapadni blok, vedri pod ameriškim vodstvom ih se zanaša na ameriške dolarje ter čaju 'potrebe na ameriško , j^rppjika £o v njegovi otjram-bi pred cilensko qbtoznip^ po- U spe hi Jugoslovan- posojilnega društva Chicago, III. — Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo je do konca lanskega leta naraslo že na $2,300,000 aktive, kar je najvišja vsota v zgodovini te ustanove. P1ačal6 je na vloge zopet po 3% obresti, kar je tudi v te vrste zavodih najvišja obrestna mera in veliko višja kot v bankah. ' • • ' Kot vsako leto so pregledali poslovne knjige in račune državni nadzorniki in javni računski izvedenci, poleg njih pa tudi društveni nadzorni odbor. Vloge so zavarovane od vladne ustanove (Federal Insurance) do $5000 vsaka. Občni zbor Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva se je vršil 28. febrauraja v Slov. delavskem centru ob večji udeležbi kot še kdaj prej. Sedanji odborniki, kot je bilo v Proletarcu deloma že poroča-no, so, Joško Oven, predsednik; Anton Trojar, podpredsednik; Donald J. Lotrich, tajnik; Jacob Zupan, blagajnik; ostali direktorji: John Alic, Jr., Frank Gro-ser, Charles Pogorelec, Frank Zaitz in Louis Zorko. V nadzornem odboru so Lawrence Pichman, John Potokar in Anton Udovich. Pravni svetnik društva ja odvetnik Samuel H. Rosenthal. Urad društva Je v njegovih lastnih prostorih, 2610 S. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. (Društvo sprejema vloge tudi iz drugih krajev.) Aeroplanski promet zmanjšan Na čikaško vzletališče ja pri-šlo, ali pa odšlo z njega v letalih meseca februairja 133,965 potnikov, ali 12 odstotkov manj kot v januarju letos in 8 odstotkov manj kot januarja lansko leto. V Chicaguj kjer je 1*1 akthfci.y. češki socialistični federaciji. Pozna ga tudi mnogo tistih čika-ških Slovencev, ki udele- žavali rasnih, socialističnih' shodov in drugih priredb, ali pa kl so se shajali v bivši GUeerjevl restavraciji na 26. cesti. Skozi zadnje poldrugo |eto je Vojta Beneš ostro nastopal proti druženju soc.-dem. stranke s komunisti in ostro kritiziral Zdenka Ferlingerja radi njegovega druženja s komunisti. Kampanja proti Ferlingerju je bila tolikšna, da so ga drugi voditelji izrinili iz vodstva, a je na pritisk članstva dobil svoje mesto nazaj. On je tudi član vlade. Komunisti so Voj tu Benešu očitali, da je "agent ameriškega imperializma", ki si ga ja isbral za "izdajalsko delo" vsled njegovega poznanja razmer v Ameriki in pa ker je postal reakcionaren na starost. Dejstvo je, kot smo v Proletarcu že poudarili, da so ameriški krogi poskušali iztrgati Čehoslovaško iz vzhodnega bloka in jo pritegniti v svojega, pa če to naša vlada prizna ali ne. In da so pri tem imeli pomoč mno-fcih vodilnih Cehov konservativne in zapadne šole, ter klerikalne Slovake, o tem ni nobenega dvoma. Vsled spremembe v čehoslovaški vladi so odstopili čehoslovaški poslaniki v raznih državah, med njimi v Zed. državah in v Kanadi. Ob službe bi bili vseeno, ^ker so pomagali na en ali drug način takozvani Trumanovi doktrini. Ob službo je tudi bivši načelnik čehoslovaško delegacije pri Združenih narodih dr. Papa nek. Nekaj časa je trdil, da nove vlade v Pragi ne priznava, zato bo ostal pravo-močni član svoje države v Z. N še v nadalje in ob enem ja obtožil Sovj. unijo krivim pogaženja demokracije v čehoslovaški Tajnik Z. N. Trygve Lie ga je opozoril, da ga za predstavnika njegovo države ne more več priznati, kar je ne zastopa. Torej se lahko njegovo pritožbo vzama na znanje, a razpravljati o nji no more. Ubežni in odstopil češki diplomati so se nato posvetovali s rasnimi nasDrotniki Sovletske unije in rezultst tega je, de je Papanakovo pritožbo proti Rusiji legalno predložil zastopnik Južnoameriške republike "ČH* Sovjetski delegat Gromiko je tem napaaan aeiegau. i\aiun j*. Kitajske In ^ruc V Barter oUstefltfatt ^avi:^^ bil poset pred varnostnim" sVfetom Ž? ff? isredno Wlik irrdfc so na-padaicewf'fca 'Gt^iriike ter Sovj. ditfjo navzoči "burno plbskali Kaj ne bi — ko pa so bfli t6 ve-člhom* pristaši Trumanove vna-nje politike iti njegove dt>ktfrine. Medtem se preobrat na čeho-slovaškem naglo razvija po pfaecih socializacije in s treb-ljenjem pristašev starega reda iz odgovornih služb, neglede na razprave v varnostnem svetu Z. N. v Lake Succcss pri New Yorku. Penzij veteranom ne bo konca Od kar so se v tej deželi vršile tafcozvane indijanske v^jne, je minilo že dolgo časa. A vendar je na vojaški listi zvezne vlede iz onih dni še vedno 750 veteranov, ki prejemajo penzi-jo, in pa 2,100 vdov, ki so upravičene do pokojnine. Povprečna starost teh veteranov iz indijanskih vojen je 85 let. Ljubezen je globoka kako* morje. Čim več daje, tem več premore.—Shakespeare. ---— Tole mi ne gre V glav o? Kako to, da imamo lahko nič koliko milijard za militarizem In za salčito privilegijev po svete/j*'kitajskem, v Grčiji itd.), nimamo pa jih za rešitev stanovanjskega problema in za )av-tie zdravstvo, to ml oikakar ne gre v rIbvo! j VLADIMIR NAZOR t NOVELE NERO (Nadaljevanje.) — Kaj je s tem psom? — je govorila moja mati. Molčal sem in čutil, da sem nekaj kriv. Kadar se mi je pa v duši zjasnilo, je postal Nero zopet kakršen je bil prej. Dozdevalo se mi je celo, da ima slajše in bolj pametne oči, lepšo dlako, tista bela proga, ki se mu vleče od gobca proti tilniku in se zvezdnato širi med ušesi, pa da je nekam širša in svetlejša. Zopet je postajal kakršen je bil nekoč, toda mojemu očesu le ni mogla ostati skrita sprememba; nekaj tistega mojega, kar sem v jezi stresel preden j ali nanj, je Ostalo še vedno v tej živali in samo čakalo, da se mi čelo zopet pooblači, da zopet bruhne iz nje. Bili so trenutki, ko sem skoraj sovražil psa, ki me je tako spominjal nečesa, česar me je bilo sedaj samega sram. Kadar me je prijelo, nisem več hotel imeti zraven sebe tc priče. Podil sem ga iz sobe, branil sem mu, da bi me spremljal na sprehodih. Ko sem se pa pozneje — čeprav sem bil že čisto miren — vrnil v jedilnico, je ležal s po-vešeno glavo ob nogah moje matere in gledal vame s pogledom, ki je pričal, da vse ve in da je sedaj vzel vse nase, samo da bi bilo meni laže. Takrat se je v meni nekaj zganilo, čepel sem pri njem, gladil po hrbtu, z nohtom sem ga čohal po vratu in pod gobčkom tako dolgo, da sem ga razveselil. — Samo pri kosilu te vidim, sin; toda po njem vedno vem/ kakšne volje si,—je dejala mati. To mi je bilo včasiji vleč, več* krat pa me je jezilo. ' Najbolj pa me je razdražilo tisti dan, ko sem ocllei i* mestec*. Tedaj sem bil bolj zagrenjen in jezen kakor kdaj kou prej. Kar sem skrival v samoti svoje sobe, je Nero nosil in razkazoval naokrog. Moja žalost An moja jeza kipita in bučita v njem. Zavidal sem mu, da jima more trgati uzde in pustiti, da se razdivjata, dokler se zopet ne u tolaži ta in omagata, sam pa moram stiskati in vezati, okovano in zvezano pa se potem še bolj bolestno sprošča in repenči. čemu se vtika ta neumna žival v moje stvari? Le zakaj me še bolj draži s svojim nemirom? In čeprav je to, kar buči v meni, nekaj živalskega — zakaj me spominja tega prav sedaj? ... Nero je prihajal k meni in se mi dobrikal, a v njegovem skoraj človeškem pogledu je bilo toliko očitanja, da je moja jeza samo naraščala. Urejal sem ročno prtljago, željan, da se vsaj za nekaj dni re- šim hiše in tega mesteca. 2e se mi je zdelo, da se v meni nekaj mehča, da se sami od sebe raz-vozljavajo neki trdi vozli. Čutil sem, da mi bo laže, samo da se bom spustil po klancu nizdol. Hitro! Hitro! Zdaj je Nero sladko cvilil pred mojimi nogami. 2e je slutil, da nekam odhajam. — Marš! Oblekel sem suknjo, dal čepico na glavo; pograbil sem torbo. Stopil sem proti vratom. Pes je zalajal. Skočil je in se z jezikom dotaknil moje roke. Postavil se je zraven mene, da bi skupaj odšla. Sunil sem ga z nogo in ga porinil v sobo, zaloputnil sem vrata in odšel. Tako je bilo. Čez kakih deset dni sem se vrnil v mestece pomirjen in skoraj veder. Vse sem našel na svojem mestu 4n kakor obsijano s sijem, ki sem ga sam nosil v sebi. Toda Nera ni bilo več. Pravijo, da je stekel. 'Da, da/ Vse tisto nosi v sebi, česar sem se jaz znebil. Ta, ki teka po jesenskem gozdu, izgnan iz mesta, ni Nero; vse ono umazano, živalsko, kar je odpadlo iz mene, laja zdaj skozi njegovo žrelo. Dobri, pametni pes se muči in trpi zaradi mene. Zopet ga slišim. In v njegovem lajanju spoznavam lastno jezo. Vedno je bila skrita in zadušena v notranjosti, zdaj pa divja v tej deževni noči. Izlajati se hoče. t .jNero ni stekel. Tudi poginil ni. To je prav on. Noče niti !v mesto, niti do te; hiše, dokler se vse zlo, ki ga jf od mene sprejel, ne unese in brez djha za vedno ne oipatye. j j, Zdaj razumem, kako je 9 tw zadevo. In vem* j moram »tonu. , ,3.sti linici. Mogoče se je Nero zatekel tja. Saj sva tudi lani poleti skupaj ležala v njej na hrastovem listju, ki ga ženske grabijo v gozdu in spravljajo tja, da bi jim čez zimo služilo za nastilj kravam. Da, sedaj vem, kaj in kako je. Nero se je spremenil v puščavnika. Čez dan je v tistem toplem skrivališču, ponoči pa hodi okoli in laja. K sebi me kliče, v tisto samoto. In prav ima. Sam sredi gozda, v majhni, suhi kolibici! Polega na listju, ko zunaj dežuje! Ali se mi ni o tem že večkrat sanjalo? Iščem tisto kolibo. Našel sem jo. Zlezel sem vanjo. Legel v listje. 2e dolgo ni bilo nikogar tukaj. O psu niti sledu. Dolgo ležim in nič ne mislim. Zopet se me loteva eno tistih razpoloženj, ko se mi zdi, da se v meni vse razvezuje in sprošča, da bi se laže prelilo v ono, kar me obdaja. Toda tokrat me ne vsesavajo vase, ne pomladna okolica, polna barv in dehtenja, ne zahrbt-« na duša jesenskega gozda, ne ognjeni vzdih poletnega poldneva. In kar se sedaj trga iz mene, se vrača zopet vame. Vrača se, toda od sonca ni obsijfcno, od zraka ni osveženo, z vedrostjo ni prepojeno, ni okopano v tem, kar mi je doslej v vseh takih trenutkih dajalo novo moč. Neka siva procesija se vleče iz mene, tava po megli okrog in se spet vrača vame še bolj črna kakor prej. Mučim se; in vedno teže mi je. Nekaj je, česar se ne morem spomniti. Neka sedlina, kalna in blatna, na dnu mene samega. Neka velika, sluzasta, toda močna roka, ki me drži v svoji pesti. Nekaj, kar bi moral iztresti iž sebe A. In čutim potrebo, da bi našel posodo, kamor bi vse to izlil. Nero? Nero! 'M Čim se mi je dragi dan popoldne1 zazdelo, ds dež ponehava, sem odšel v gozd. Ko sem stopil vanj, sem se začudil, da se je tako spremenil. Vsa drevesa so gola; trava in odpadlo listje trohni po tleh, nikjer nič drugega ko bohotni lišaji in mah po drevesnih deblih, po povalja nem parobku, po razmočenih skalah. Debla so se sedaj nekam odmaknila drugo od drugega, pa je vendar bolj ozko in tesno v gozdu, ker je vse zastrla megls, ko tančics se je spustila pred vsako odprtino, ovila s sivo prejo veje in vejice. Tišina pa je popolna; celo debele kaplje vode, ki padajo zviška na tla, pokrita z listjem in drob-njadjo, so neme. Sedaj sem tudi sam sprevidel, da pes ne bi mogel nekaj dni živeti sam v njem. Za kolibico vem v bližnji do- pristopajte k a a a • • o o o a e e • a a • a a e a a • a a : t. slovenski narodni podporni jedn0ti * USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TUBA IA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Naročnin« aa U N aa lata; M N Cook Ce* lt.it ta (isvssadH Chieaga) la pel lata; $t.tt ss tstrt lata; sa Chicago fta leta; 94.71 ss pel letaija Inosomstvo $11. Naslov M list In ta|niifvo » 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS •»»i t" v i In Nero se oglaša, c k Daleč nekje slišim lajanje. Pognal sem se iz kolibe. Stekel sem v tisto smer. Takoj mi je bilo lažje. & Skoraj vidim, kako se kosmi najtanjše megle trgajo iz moje notranjosti in se drobijo v tisti mrakotnosti. Nekaj se toči iz mene, prav kakor iz debel in vej teh premočenih dreves. Cela jata pošasti zapušča gnezdo, zgrajeno v moji notranjosti, in se izgublja v tej sivini. čutim, da vsa ta megla ni — kakor pravijo ljudje — zgoščena vodna para, ampak nekaj drugega. Iz mene prihaja in iz vseh teh debel in grmov, ki trpe sedaj kakor jaz. — Nero! Ne vidim ga in ne slišim ga, toda vem, da je nekje blizu. Se to vem, da takole moje srečanje z njim ne bo takšno, kakor so bila dosedanja. Tokrat, nisva v gozdu, da bi se po njem sprehajala. Pa tudi gozd ni več — gozd. Ko me bo zagledal, me ne bo pozdravil z veselim lajanjem, skakanjem in mahanjem z repom. Skočil bo name, da odtrga nekaj od mene, da nekaj izdere. Sele sedaj vem, kdo je in kaj je. Nič več ne bom spuščal vanj samo drobcev iz svoje notranjosti, ampak vse svoje življenje bom vrgel preden j, da ga raztrga in raznese. — Nero! (Dalje prihodnjič.) Cehi prevajajo Cankarja Koncem decembra je izšel v češčini prevod Cankarjevega "Mojega življenja** in v Bratislavi na Slovaškem ps prevod Cankarjeve knjige "Na klancu**. V češčino je bilo prevedenih tudi* že prej mnogo drugih Cankarjevih del. NE ČAKAJTE, do prejmete drugi oli tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. Stem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost OTELl SMO ,SE Z RAZBITE LADJE, in sedaj pride vrsta nate. Rešitve ni. Povej nam torej, predno te pojemo, kaj je tvoja poelednja želja: "To, da bi rad bil pokopan na svoji domači zemlji.** John Goršek st. piše Springfield, III. — Danes ko pišem ta dopis je 15. marca, in na ta dan je podpisani pred 79 leti zagledal luč sveta. Sicer pa za posameznega človeka ni važno, kateri dan v letu se rodi, važnkpa so zanj dnevi drugih dogodkov, kateri nastanejo od časa do časa v tej ali v oni deželi. Dobro mi je še v spominu dan 15. marca leta 1896, ko smo v Zagorju ob Savi premogarji in drugi delavci praznovali ali obhajali 50-letnico odprave tla-čanstva, katerega je bilo uradno konec 15. marca leta 1848. Torej je leto6 na dan 15. marca poteklo 100 let od kar je bila odpravljena ta krivica, katero je prenašalo slovensko ljudstvp v oni dobi. Spominjam se trenutka, ko smo bili premogarji in drugi delavci razvrščeni v pohodu, je prišla takratna avstrijska žandarmerija z nasajenimi bajoneti proti nam s poveljem, da se moramo takoj raziti, kar smo na večkratni poziv žandarmerij-skega poveljnika tudi storili. Shod, kateri je bil v ta namen sklican, je bil od okrajne oblasti prepovedan in razpuščen. Starejši ljudje so nam mlajšim vedeli veliko povedati o tlačan-stvu in krivici, katero so tiste čase izvajali veliki posestniki nad revnim ljudstvom. Mogoče je, da je kateremu čitatelju tega lista še v spominu ogromni grad Gamberk, kateri stoji v bližini zagorja ob Savi, in ta je živo pričal o dogodkih, kateri so se doghjali ali vršili ob času tla-čanstva. Nekoliko nižje pod gradom je bil prostor ali zakop, kjer so ob času nekega napada na grad bili zavarovani turški tolovaji. Seveda, gospdda v gradu je bila na varnem za ogromnim . in mogočnim zidom, nasprotno pa je bilo drugo ljudstvo izpostavljeno mučenju in trpljenju turških razbojnikov. Vse to je nam v dokaz, da je slovensko ljudstvo mnogo prestalo v preteklosti, to je, revni sloji. Vsled tega je neupravičeno od slehernega ali od kogar koli se spotikati ali kaj očitati nad preuredbo, katera je nastala po zadnji vojni v Sloveniji in njenih sosednih deželah. Vse karkoli čitamo iz listov o naši rojstni domovini je nam dokaz, da slovensko ljudstvo dela s ponosom za boljšo bodočnost in za boljše razmere slovenskega naroda, kot pa so bile v davni preteklosti tn tudi poznsjs. John Gorlok st. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN snd SURGEON Sit4 WIST Stth STRUT Tal. Crawford ttlt OmC* HOURS: I SO te 4 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) I:S0 to t:St P. M. (Except Wad., Sat and Sun.) ttlt So. Ridfoway Ave. rford S44t Tal. Crswfi V ae * A — call «700 En pevski zbor prenehal, drugi je ustanovljen Detroit, Mich. — Kot je bilo na kratko omenjeno v urednikovih noticah na prvi strani v prejšnji številki, je socialistični pevski zbor "Svoboda", ki je bil odsek kluba it. 114 JSZ, prenehal. V resnici aktiven ni bil že več let radi vzrokov, ki jih bom tu pojasnit Pevski zbor "Svoboda'f je bil ustanovljen v krogu omenjenega kluba dne 10. attja«19l7 in nato posloval kot klubov pevški odsek. . 1 Tiste čase Je bi\6 v Detroitu mnogo mladih fantov (Slovencev), ki so bili polni življenja.,, ter imeli veselje dO petja in dramatike. Od ustanoviteljev ni bilo pri zboru nobenega več Že nad deset let razen podpisanega. Razšli so se v razne kraje, nekaj pa jih je pomrlo. Vedno pa smo pridobili kake nove pevske moči, boglisi moške ali ženske in tako smo zbor vzdrževali dalje. Največ smq pridobili pri "Svobodi" ko je pokojni Jolui Ber-lisg prišel v Detroit. On je n^to vodil pevski zbor, nas učil, pripravljal pesmi, spevoigre, operete in muziko. Veliko glasbenih stvari je on preuredil za naš zbor in komponiral. Tako smo skozi več let lahko prirejali koncerte, vprizarjali igre in operete. Imeli smo vsako leto po eno dobro prireditev, včasi po dve in to vedno z uspehom ter v zadovoljstvo udeležencev. » Razume se, da ako ne bi imeli tako dobrega in požrtvovalnega voditelja, bi "Svoboda** ne'žive-la tako dolgo. . . Ko se je pričela druga svetovna vojna in je bila pritegnjena tudi ta dežele vanjo, smo morali z aktivnostmi zbora prenehati. Vedno pa smo imeli upanje, da bomo po vojni spet pričeli z vajami in prirejali koncerte. A roka usode je nam načrte prekrižala. Ravno na tisti dan, ko je bilo sklenjeno premirje, je naš dobri pevovodja John Berlisg dokončal svoje življenje. Vsem nam je bilo hudo zanj. Skozi vrsto let je nam veliko pomagala tudi vešča pianistks Josephine Stular (sedaj omože-na Culkar), in nas tudi poduče-vala. Kakor tudi mnogo drugih. Pred par leti smo se začeli zopet truditi za obnovitev zbora, a ni bilo pravega uspeha. Nekateri so priporočali, da je potrebno pevski zbor reorganizirati v neodvisno samostojno društvo, ako hočemo uspeti. Tako smo nedavno sklenili s poskusi za obnovitev "Svobode" prenehati in ustanovili nov pevski zbor in začeli • pevskimi va- jami. Potrebujemo pa še več pevskih moči. V Detroitu je še mnogo pevcev in pevk, bodisi iz mlajše kot iz starejše generacije, ki so sposobni za petje ali za igre. Apeliram na vse te v Detroitu in okolici, da se nam pridružijo in pomagajo. Vsak je dobro došel, in tako bomo imeli Slovenci v Detroitu saj eno kulturno društvo. Sedaj nameravamo postaviti v Detroitu nov Slovenski narodni dom z veliko dvorano in odrom. Ako pa ne bomo imeli nobene kulturne organizacije, ne vem čemu bi sploh rabili oder! Ko f.o pišem še ni bilo točno določeno, na kateri datum se bodo vršile redne pevske vaje. Rečeno je bilo, da jih bomo imeli vsak petek večer v Slovenskem narodnem domu, naslov 17149 John R. Od preostale blagajne "Svobode*' je dobilo novo pevsko društvo $50 za prvo pomoč in vse note, pesmarice ter klavir. Drugi ostanek blagajne pa je bil določen Proletarcu v podporo, ker jo potrebuje v boju za obstanek posebno sedaj, ko ga toži kaplan Gabrovšek zaeno z dvema drugima listoma. Trideset let sem deloval pri "Svobodi", a mi ni žal, četudi se mora človek včasi malo ali pa precej žrtvovati, a pri vsem tem je tudi užitek. Torej apeliram na vas še enkrat, pristopite, da ne bd izumrla naša pesem! Rudolph Potochnik, večletni tajnik bivše "Svobode". tu in o združenju tukajšnjih zadrug. Dalje izvolitev predsednika in tajnika za tukajšnji distrikt in pa nominiranje šestih članov v direktorij Cooperative Trading, Inc. Trije izmed teh šestih nominirancev bodo izvoljeni v direktorij omenjene skupne zadruge na splošni seji članstva dne 17. aprila. Združenje tukajšnjih zadrug je bilo izvršeno 1. januarja. Prihodnji Vseslovan-ski kongres bo v Chicagu Ameriški vseslovenski kongres se bo vršil letos v Chicagu dne. 24., 25. in 26. septembra, torej pet tednov pred predsedniškimi volitvami. Vršil se bo, kot dosedaj aranžirano, v hotelu Stevens, ki je največji na svetu in ima velike dvorane ter vse druge ugodnosti za konvencije. je prekletatvo od Boga. Znanje jo porot, ki to po-v nebesa. — Shakespeare. Letna seja zadruge North Chicago, 111. — V soboto 27. marca se bo v Slov. nar. domu vršila letna seja zadruge "North Chicago Consumers Cooperative. Prične se točno ob 7:30 zvečer. Na dnevnem redu bodo poročila o poslovanju v minulem le- Dobra novica k velikonočnim praznikom To velikonoč, ki bo v nedeljo 28. marca, bo na razpolago mnogo raznovrstnih cvetlic. Cvetličarji pravijo, da imajo na razpolago rož vsake sorte barve in pa novovrstne nageljne, garde-nije in kamelije. In na razpolago so spet poplemenjene orhidi-je (orchids), ki jih je bilo prej težko dobiti. Eksekutivni tajnik zveze cvetličarjev, Hubert Wolfe, pravi, da boste dobili letos rože ceneje kot prej in bo jih na izbirq. Lilije sedaj dobite v Ameriki vzgojene dočim so jih prej import irali iz Formoze. In sadi se čezdalje več tulip in drugih rož. Vse to je vesela vest za one, ki praznujejo velikonoč na svoj tradicionalen način — z rožami. FLOWER PUCES ME LOWER! ~ \ > •» 1 <« ri »' » t • ;t 1 , ORDER nr Fits Wmm NOW! VELIKANOC St. MARCA Samo cveUice lahko rečejo "srečna velikanoč". Vaš cvetličar vam bo na uslugo z nasveU kako razveseli U na velikonoč z rožami * vašo družino * vaše sorodnike * bolnike In drage, ki ne morejo s * vašo earkev r \ 1 \ Jpi J* ___ ------------iSjs \ KAJ** MA*1 iN »Cl \ \ sa tvoU '1 de*** ooaaooooaoaoaooooooooooooo j BARETIHCIC ft SON I POGREBNI ZAVOD Tal 20-Stt - 414 Broad Str*«« JOHNSTOWN. PA. i '*>»«* «______l \ ____________________ -----sru** VSSKOU kam {'(< ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tal. MICHIGAN Ills 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL FROLETAKEC SB TISKA PBI NAS KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) Komu? Zapadni Evropi! Tako je bilo poročano iz Washingtona 16. marca. In so tam ugotovili, da nedvomno "v politične namene". Menijo, da Rusiji manjka žita ctlo.za prehrano svojega prebivalstva, zato morajo tam gladovati, da ima sovjetska vlada žita za izvoz v svrho svojih političnih manevrov. Toda čemu pa se naši vladi tako mudi izvažati žito, mesnine, obleko in obutve v hali jo n. pr.? In to zastonj! Mar iz človekoljubnih namenov? Ne, ampak volitve v italijanski državni zbor se bližajo! Mrs. Roosevelt je nedavno v svoji regularni koloni ostro grajala radio komentatorja Drew Pearsona in Walterja Winchel-la, ker sta predprošlo nedeljo kričala za takojšen napad na Sovjetsko unijo. Oba govorita po radio omrežju širom dežele. In oba je v vojni histeriji zapustila pamet. Ne prvemu ne drugemu ne bo treba v bitke, ako se takim hujskačem res posreči zanetiti nov svetovni vojni požar. Mrs. Roosevelt pravi, da so taka ščuvanja nevarna — nevarna ljudem tu in drugod, ker oni v vojnah trpe, ljudje padajo, hiše se jim rušijo nad glavami — vse gre v ni?. Ameriški radio gobezdači se niso ne iz prve ne iz druge svetovne vojne ničesar naučili. Nič jim ni za statistike o ubitih milijonih ljudi — o milijonih pohabljencev, o sirotah in vdovah, o brezdomcih — oni se gnjavijo le s komunizmom in se derejo na vse grlo, da naj Amerika takoj udari s svojimi atomskimi bombami. In Pearson je "po Skrivnih potih" izvedel, da ima naše vojno poveljitvO neko skrivno sredstvo, ki ri. pr. t/krajino lahko opustoši toliko, da ne bo v nji skozi pet let ničesar več raslo... Ljudje te magarce poslušajo, nato pa naslednji dan v delavnicah in v uradih pripovedujejo, kaj so culi, in da bi bilo res dobro, ako začnemo* napad sedaj, ko imamo samo ie mi atomske bombe. Nič ne pomislijo na svoje sinove in hčere, nič nase, nič na svoje bližnje v tujih deželah in ne na Kristove nauke, ki ga časte ob nedeljah in posebno na velikonoč. Le poglejte te bojeviteže prihodnjo nedeljo... Kdo. plačuje radio komentatorje? Ali hujskajo na svojo roko, ali po navodilih onih, od katerih so najeti? Vsi znani radio kričači so najeti od velikih korporacij in monopolskih družb; od petrolejskega kar tel a, od avtnih, tobačnih, mesnih, lekarniških, veleklobučarskih in sploh raznih drugih magnatov, ki kontrolirajo Ameriko in njena bogastva. H. V. Kaltenborn, Pearson, Winchell, Heater in cela armada drugih je, ki ljudem trobijo na uho kapitalisttično politiko in ob enem hvalijo razne svoje maže, ki so boljše in učinkovitejše kot vse druge na svetu — sploh neprekosljive. Ljudje to robo kupujejo in ob enem s tem plačujejo omenjene ter druge zavajalce, ki jim mešajo pamet in praznijo žepe. Amerika je svobodni dežela. Za sedaj saj lahko še pišeš po svoji volji. Ampak kaj ti pomaga, ko pa je velet isk posest peščice časniških magnatov! Njihov tisk maso zavaja, ker je to v koriSt vladajočemu sloju. In kaj pa radio? Ako radiokomen-tatorji, najeti od magnatov, hujskajo in lažejo, čemu ne gre kdo in jim odgovori? Le poskusi! 2e lansko jesen je bilo odslovi jenih kakih šest stalnih komentatorjev, češ, da se avdijenca ne zanima zanje in zato jim radio ne more dobiti "sponsorjev". V resnici so bili odslovljeni zato. ker so govorili po svoji vesti, ne tako kot so "sponsorj i" ter radio korporacije želele! Včasi da ta ali ona radio družba komu čas zastonj — kakih 10 do 15 minut. N. pr. Normanu Thomasu, in to na vzhodu okrog U. ure, ko je večina ljudi že v postelji. In še tedaj marsikaka radio postaja istega omrežja rajše porabi tudi tisti čas z navijanjem plošč kot pa da bi napravila stik s postajo, s katere Thomas bere svoj govor.. Ko je hotel Wallace odgovoriti na Trun>anov govor v Irska je bila v vojni nevtralna, kar je Roosevelta in Churchilla zelo jezilo. Baze v nji bi posebno prav prišle ameriškim letalcem. Toda de Valera, ki je bil do nedavna glavar Irske, je vztrajal pri nevtralnosti, česar se je Hitler zelo radoval. Dne 17. marca so v Washingtonu na sestanku bivših in nekaterih sedanjih kongresnikov državnega tajnika Marshalla vprašali, čemu naj bo tudi Irska deležna pomoči njegovega plana, ko vendar v vojni ni bilo v nji ničesar porušenega in ni imela od nje nikake škode. Avtor plana se je začudil — češ, da mu ni o tem nič znanega. Gotovo flje Irsko vključila v njegov načrt posebna komisija, ki se bavi s podrobnostmi. Irska bo dobila iz dajatev Marshallovega plana $278,-800,000, toda le kot "posojilo", ki ga ji bo treba s časom vrniti. Ali ni to čudno? Jugoslavija, ki se je v vojni borila do kraja in so ji okupatorji napravili ogromno škode, pa ne dobi iz Amerike niti svojega zlata nazaj! Louis Budenz je dobil posnemovalec tudi pri londonskem Daily Workerju. Izstopil je no-vinski urednik Douglas > Hyde. Za vzrok je navedel, da ga so- kongresu, mu je dala čas ABC vjetska-vnanja politika vedno na vzhodu od 10.45 do 11. zve- ^IJ vznemirja in posebno kar čer. Zelo slab čas, ali je bolje kot nič. Vojni hujskači pa imajo v radiu na razpolago najboljše ure in dneve. Dokler bodo lasto-vali radio-omrežja in časopisje monopoli — bo pri nas svoboda govora in tiska le na papirju. Kongresnik Reed < republikanec iz New Yorka) zahteva ustanovitev posebnega tribunala za obravnavo proti "ameriškim vojnim zločincem". Dejal je, da so nekateri izmed njih že mrtvi, je pa še precej živih. Kdo so ti*nik«m«,s* |e< pokazat«-*«* na kriminalci? Vsi oni, ki so nas "pahftili v vojVib". Vsled tega ie, torej Roosevelt že med "mrtvimi kriminalci**, med živimi pa je še sedanji državni tajnik Mar* shall (pod Rooseveltom je bil šef vrhovnega vojnega štaba) in je že mnogo drugih, ki zaslužijo strogo kazen, je dejal kongresnik Reed. Njegovo mnenje očividno je, da ako bi bili pustili Hitlerja, Mussolinija in Hiro-hita pri miru, bi sedaj ne imeli "komunistične nevarnosti" pred se je dogodilo s Čehoslovaško. In kot njegov sovrstnik Budenz, tako je tudi Douglas Hyde postal "profesor" v katoliškem zavodu. Po milosti božji se mu je namreč posvetilo v glavi, "da komunizem ni zdravilo za razboleni svet". And that's that. Komunisti torej niso edini mojstri, ki znajo koga izmed svojih potak-niti v druge njim nasprotne u-stanove. Pri obema glavnima angleškima feovhunistiMis*'dnev> rtake stvari beioMffra «, , > 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 22, ILL. dekret za prepoved komunistične stranke, ustaviti vse poši-ljatve "vojnih strojev" sovjetski uniji in njenim satelitkam in utrditi Z. N. Naivni Stassen! Saj vse to kar on zahteva, je že v teku. . * * Ex-kcalj Mihael iz Romunije je bil v ameriških višjih krogih sprejet kot da je Še vedno "veličanstvo". Posebno dame v "society" ga imajo rade. Je zal fant, je samski in nekega dne bo spet kralj, ako natepemo Rusijo ter "osvobodimo" Romunijo, ji vrnemo "pogaženo njeno demokracijo" (sic) in njenega kralja ter njegovo žlahto, angleškim in ameriških oljnim magnatom pa romunske petrolejske vrelce. Za stari red to ne bi bilo slabo. Ampak bo Mihael lahko sanjal 0 njemu kar tukaj arti pa v An-gliji. Ubežni sorodniki ruskega carja so bili tu nekaj let jako čislani, kot sedanji ubežni dvorjani. Častili so jih v Psrizu in v 'New Yorku. Nekateri so vedrili v Beogradu. V Parizu so imeli izbranega že novega carja. Trdno so bili prepričani, da ker zavezniki sovjetske vlade niso hoteli priznati — Amerika jo je priznala šele leta 1933 pod Rooseveltom — jim je bilo jasno, da se triumfalno vrnejo v Petro-grad. Ker so se končno naveličali čakati in za "society" v New Yorku in v Washingtonu niso bili več privlačnost, so si poiskali delo—večinoma v boljših restavracijah in ženske pri modistkah. Mihaelu in bratrancu Petru morda zgodovina ruske ubežne aristokracije ni znana, a jo bosta s časoma na sebi izkusila. Dobro zanju je, ker sta mlada — delo bosta lahko dobila, če jima bodo kdaj sredstva pošla. Kongresnik Mund iz North Dakote ima v zbornici predlogo, ki določa registriranje pri -ju-stičnem departmentu vseh komunističnih "frontnih" organizacij ip niibnih odbornikov; d*J 1 Je VBehiičUmdv komunističrfe stranke, neglede pod kqkiip ime- nom deluje; in vseh, ki delujejo proti ameriškemu ekonomskemu sistemu (zoper free enterprise!. • Registraciji bi bile po njegovem načrtu podvržene tudi vse one skupine in organizacije, ki so pod vplivom svetovnega komunističnega gibanja. Ako bi kongres kaj takega sprejel, bi se morala registrirati tudi Norman Thomas in Maynard C. Krueger, ker tudi ona dva sta zoper "free, enterprise" in za spremenitev sistema ameriške vlade, čeprav le z glasovnico. (Krueger je sicer nekoč govoril tudi o jačjih sredstvih.) In isto-tako bi bili podvrženi taki registraciji člani socialistične in eselpistične stranke, člani IWW Itd. In bržkone tudi odborniki SNPJ, ker njene resolucije tudi določajo glasilu pisati za boljši socialni red v tej deželi kot pa ga more dati "free enterprise". Zanimivo zares, kakšne ljudi pošiljajo volilci v kongres. M. R♦ Kumer odgo- " vor/o na kritiko V Proletarcu z dne 18. .feb. odgovarja Frank Zatiz na moj članek, ki le bil objavljen v Prosveti dne 11, feb. Njegov komentar je zanimiv. Predno odgovorim nanj, smatram za potrebno omeniti, da Frank Zaitz piše o tretji stranki veliko bolj navdušeno kot pa govori. Na seji gl. odbora, v govoru proti resolucig ji, ki je določala popolno indor-siranje Wallacea in tretje stranke v Prosveti, in za svoj proti-predlog, je poudarjal, da se ne bo dal "blufati" s tretjimi stranicami te vrste, ampak da nima druge alternative kot jo podpirati. <" Iz pravičnosti do naših či-tateljev smatram za važno, da se ne smemo "blufati" s te vrste tretja ,$tr*nke. i [ V Prosveti sem dejal, "da naj bo naš program in cilj socialna demokracija tudi v bodoče." To pemeni v bistvu, da naj v Prosveti nadaljujemo s agitacijo za socialno demokracija ' Brat Zaitz pravi, da "nesreča je, ker tisti v New Yorku, ki se označujejo za "social demokrate", bodo glasovali za Trumana, ki gotovo ni social demokrat. Seveda, Truman ni social-de-mokra t in mi mu ne smemo dati podpore. Kar se mene tiče, jaz ga gotovo ne bom podpiral. To, da se zdi newyorskim socialnim demokratom potrebno podpirati Trumana, ni še noben dober vzrok čemu naj mi smatramo za potrebno podpirati z navdušenjem Wallacea, ki tudi ni socialdemokrat. Če hočejo newyorški social-demokrati kompromitirati idejo socialne demokracije, to ni noben dober razlog, čemu naj jo mi kompromitiramo s podpiranjem Wallacea. Brat Zaitz pravi, "da je Wallace za demokracijo"; da, "on govori proti pejanju sovraštva"; da je "za gospodarski sistem izobilja za vse in. za svetovni mir"; in Če torej si "za mir, toleranco in za graditev blagostanja, potem je pametnejše delati za socialno demokracijo v tem gibanju kot pa iskati kako drugo alternativo, ker je za napredne delavce druge ni." Amen. Prosim, brat Zaitz, in čitatelji Proletarca, nikar se ne varaj -mo! Kar je gori iz njegovih komentarjev citirano je politična propaganda. Nikar si ne pripo-vedujmo, da je Wallace nekaj kar še nikoli ni bIL Ne še s tako domišljijo se ne more reči, da je on socialist. Niti ni bil kdaj prej. Wallace je za reformiranje kapitalizma. On sam je kapitalist, kakor je bil Roosevelt. In slednjega ni indorsirala ne Pro-sveta. in ne Proletarec, ker je bil (Roosevelt) za kapitalizem. Je torej kaj vzroka, da bi bil Wallace kaj drugega, ko trdno verjame v kapitalistični sistem?* Kot socialist brat Zaitz ve, ali pa je nekoč verjel, da so stvari kot mir, toleranca in javna blar ginja nezdružljive s kapitalizmom. On ve, ali pa je enkrat verjel, da se more te stvari doseči le skozi demokratični socializem. 41u> \ ta Še vedno veru- je v kapitalizem? Le bodimo odkriti: ena stvar je biti z jezikom proti grdobijam, ki so telo in duša kapitalizma, in povsem druga stvar jih koregirati dokler ie kdo takih zvest kapitalističnim idejam. Pod kapitalizmom nikakor ne moreš imeti miru, tolerance in ne ljudske blaginje. Brat Donald J. Lotrich je dejal na seji gl. odbora v debati o omenjenih predlogih, da tudi če bi bil Wallace izvoljen za predsednika, in bi Wall Street hotel zanetiti novo vojno, bi Wallace ne mogel ničesar storiti za njeno preprečenje. Vojna je posledica kapitalizma in njegove požrešnosti po profitih. Mir pa je izvedljiv le v demokratičnem socializmu, v katerem ni dobičkov; splošno dobro za vse je njegov temeljni cilj in program. In kaj je problem? Enostavno to, da tisti socialdemokrati, ki podpirajo Wallacea, smatrajo, da ni druge politične organizacije, ki bi ustrezala njihovim željam. Zato smatrajo za potrebno nabijati po bobnih za, tretjo stranko, Wallacea in njun free enterprise. Pri tem upajo, da jim bo to na kak čudežen način prineslo socialno demokracijo. To je skrajno fantastično! Socialna demokracija bo dosežena s pomočjo izobrazbe in ne skozi kapitalistično stranko. Delati na prvo imenovani način je dolg, naporen proces, a je edino zdrav in pravilen način. Tudi brez politične organizacije je ideja demokratičnega socializma zdrava ideja. In še vedno imamo Prosveto in Proletarca, v katerima jo lahko izražamo. Zato bom še urgiral, da naj fcrosveta in Proletarec nadaljujeta v svoji tradicionalni agitaciji za socialno demokrat cijo, ne pa se kompromitirati «§i> slučaj nostno priložnostjo in "t oportunističnim podpiranjem liberalnih kandidatov. 1 Michael R. Kusaer. m t- i r I Ako bi bilo Wallaceij zgolj za sluibo. bi ga.reakqjjp deipokraW *ke stranke ,ne zpvrglp, Jeirpeč ty W se PPdlftec sedaj predsednik. Tyda on je ost«l radikalen oe^dcalovpc še tufli fa je Roosevelt ia popustil. In Truman bi ga ne bil v;rgel \z kabineta, če bi držal jezik, ,za qobmi namesto d* je ostro nastopil sproti tedanjemu državnemu tajniku Byrnesu, ki je v Parizu vadi j al z ameriško demokracijo v korist obramba mednarodnega kapitalizma. Ko je Wallace sklenil dati demokratski stranki slovo, ni imsl — in njegova borba je za — demokracijo), toleranco, za svetovni mir, za vzajemnost med narodi in ljudsko blaginjo. Torej za vse to v kar veruje brat Kumer. Kar novo gibanje sedaj res potrebuje je še večjo organizacijo in pri tem lahko Michael R. Kumer znatno pomaga. Ako ne bo šlo vse tako kakor bi mi radi, je treba pomniti, da to ni prvi ne zadnji poskus. Borba za pravice, za ljudsko srečo, proti krivicam in za mir je dolga in bo trajala dokler si ljudstva ne pribore resnično civilizacija Tudi moderno delavsko in socialistično gibanje ni Me od včeraj. Slo je skozi borbe in zmote, se izgubljalo po ovinkih, padalo in si znova pomagalo na- vzgor. Tako si je priborilo zmago tu nekaj tam nekaj in sedaj je ljudski preporod že toliko močan, da se ga boje vsi, ki hočejo obvarovati status qua F. Z. Grižljaj Soseda Globočnik in Visočnik sta se zmerom zajedala. Bila sta velika nasprotnika. Zlasti hud je znal biti Visočnik. Imela sta v predmestju mali hišici in vrt okoli njih. pa sta po malem tudi kmetovala. Zopet sta se sprla; bilo j? ie strašno. In zgodilo se je, da je Globočnik nekega poznega jesenskega jutra, ko se še ni bilo niti dobro zasvitalo, odprl vrata in stopil na široki prag svoje hiše. Gorje! Kakor bi stopil bos na steklo je odmaknil nogo in zapazil np pragu mnogo, mnogo črevesne nesnage. Globočnik je idivJal; ~To je bjl, edino Visočnik. Nihče drug mi ne bi storil k^ podobnep " Penil se je od jeze ln Horil sklep dirjal ie k »voWod-vetniku, ki jet^boznal svojega PrTam je papravii Šifbk uvod in Z Potem stvarno zaključil: "Najprej sem hotel reč državnemu tožilcu na ferce položiti, potem tem' 'mislil kakbrbi bilo, ko bi dal zadevo policiji v roke, a nazadnje sem se spomnil, da bo to zopet ža vas dober grižljaj.- In prišel sem .. Pa1 ni izgovoril. Odvetnik ga je treščil ven. nje tja« sem še trdno svojega prepričanja), potem kako se jih more družiti s Wallacejem, ki veru- zacije. Idej se brez organizacije — brez kake sile — nikdar ne uveljavi, pa če so še tako dobre! Moraš se zanje boriti ln sovražnik te bo skušal ugonobiti predno zmagaš, ali pa ti demorallzirati organizacijo. t i Do prve svetovne vojne so se socialdemokrati v marsikateri evropski deželi dobro držali. Od početka svojega gibanja, pa do pomehkuženja v buržvaziji, so storili za delavstvo, za ljudske svobodščine in delavski razred ogromno dobrega. Ampak takrat so ae borili — če je bilo treba, so tvegali življenja in nešteti so bili ubiti, pomrli v zaporih, ali pa bili uničeni v njih telesno in duševno. Njihovo časopisje je bilo zatirano, shodi razbijani, organizacije marsikje razpušče-ne. Polom nemške socialne demokracije pp prvi svetovni vojni je bil udarec za vse socialistično gibanje stare šole. Seveda, dol-ži se lahko krivde za njen polom zmagovite takratne zaveznike (Francijo in Anglijo), ki sta pozneje rajše popuščale Hitlerju in Musoliniju, zato ker se je kapitalizem teh dveh dežel (Anglije in Francije ter enako Amerike) bal levičarskih zmag kjerkoli. Lahko dolžimo krivim poloma nemAke socialne demokracije po prvi svetovni vojni tudi komuniste, k^jti zgodilo se je kot je Hitler prerokoval — glave obojih so se kotalile po pesku ... Hitler je dobil oblast po krivdi delavske nesloge in po zaslugi kapitalizma. Današnje social-demokratske stranke v večini zapadnih dežel pa sedaj kar odkrito sodelujejo s kapitalističnimi strankami — rama ob rami — zato da s skupnimi močmi in s Trumanovo doktrino, z ameriško bojno silo ter ameriškimi milijardami "u-stavijo plaz komunizma po sv^> tu". Boje se volit** v Italiji in t nji se je dobil social-demokrat ni zacij o PC A. Ta mi* je s pomočjo sodelavcev organizirala shode in polagoma se je začelo to gibanje kristalizirati, posebno ko je Wallace izjavil, da o njegovem povratku V demokratsko stranko, ali o njegovem umiku iz novega gibanja, ni govora. Prej smo bili mnogi v dvomu, kajti večkrat je le pretil, da bo postal kandidat za predsednika samostojno, ako se demokratska stranka "ne Izpreobrne iz vojne v mirovno stranko". Meseca februarja in marca je postalo jasno, da Wallace ne more drugam kot naprej s svojim bojem LAMA PRIJATELJSTVA -IZ TRSTA V AMERIKO Hočete sprejeti ladjo? Dajte, no, sprejeti jo! Nanjo naložimo robo, ki jo nič ne rabimo: vse ameriške vojake, Churcillove vse soldate, četnikov nebroj, ustaše, in slovenske "demokrate", policajev brez števila in jtrdelo šovinistov, nekaj slavnih špekulantov, in $e par kapitalistov. Ladjp tako srčno radi pošljemo v Ameriko, a zahvalo nepozabno vam za to obljubljamo! "Ljudski tednik", Trst. (Kdor utegne, naj gornje prevede in pošlje Drew Pearsonu.) Mv v. s«n KAJ LAHKO STOKI VSAKDO IZMED NAS » ' . V KORIST 'proletarca"? • Pridobivajmo ma NOVUI naročnikov • Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče • AfiUraJmo med dragimi naročniki, da store isto • Prispevajmo* v PROLETARCEV tiskovni sklad In prtporofajmo to tadi dragim • Naročajte slovenske In angleške knjige \ Is PROLSTAJttBVK knjigarne • Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tleti, ki tega ie nleo storili • Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem kraja in enako PROLETARCA. Vsakdo naj stori sa nai list kolikor more, pa bomo vse težave imagovalil VILJEM KUNST: JUGOSLAVIJA SE ZAVZELA POSTATI MODERNA INDUSTRIALS DRŽAVA (Nadaljevanje.) darskega sistema, katerega zna- Jugoslavija je pred vojno po čilnosti *> neprestane gospodar- industriji spadala med najbolj ®ke krize, posledice pa zavoje-zaostale države v Evropi. Leta 1939 je proizvajala na prebival ca 389 kg premoga, s čimer smo bili pred Romunijo in Bolgarijo, 6 kg železa, tako da je bila Jugoslavija z Romunijo na zadnjem mestu; 15 kg jekla, to je na zadnjem mestu, za nami je bila samo Romunija s 13 kg; 71 kWh električne energije, pri čemer je bila za nami samo Bolgarija z 42 kWh; 0,06 kg nafte, bili smo na zadnjem mestu; 42,5 kg cementa; za nami sta bili samo Madžarska s 26 in Češka z 18 kg. Tako je bilo z našo industrijo. Nič bolje pa ni bilo s kmetijstvom. Tudi tu smo zavzeli zadnje mesto, ki ni bilo vredno zavidanja. Značilno za naše kme-tijatvo je zaostalo, primitivno obdelovanje zemlje in nizek donos na ha. Povprečni donos na ha je bil 11,3 metrskih stotov pšenice; za nami je bila samo Romunija z 9,1; 61 mtc krompirja, bili smo na zadnjem mestu v Evropi; 180 mtc sladkorne pese; za nami je bila samo Romunija z 21 mtc. Delež industrijskih in hranilnih rastlin na njivah je znašal . Bili smo na zadnjem mestu. Poraba umetnih gnojil na ha površine 0,3 kg. Bili smo na zadnjem mestu. valne vojne in vse strahote, ki so s tem v zvezi. V borbi za napredek iščemo zaveznike in pomočnike. Zavezniki v tej borbi so nam delovni ljudje demokratičnih dežel in delovno ljudstvo vsega sveta, pomočniki pa so stroji in znanosti. Oglejmo si to v nekaterih primerih. V sivi pradavnim se je človek prehranjeval na ta način, da je stikal po gozdovih za plodovi in sadeži, nabiral male živali in ubijal divjačino. Pozneje je nekatere živali udomačil, zar čel je tudi obdelovati zemlja Prvo poljedelsko orodje je bila palica, s katero je ril v zemljo. Is palice se je razvila lopata, iz nje motika in drugo poljedelsko arodje in končno plug. Plug je bil spočetka lesen — mnogi leseni plugi, ki se še dandanes uporabljajo v nekaterih predalih naše države, zgovorno pričajo o tehnični zaostalosti dežele. Plug je vlekel v začetku človek sam, pozneje je vpregel vola, bivola, kravo ali konja. Z izumitvijo železa se je plug znatno izpopolnil, vlekla ga je pa še vedno počasna, draga žival Danes orjemo s stroji. Traktor zorje mnogo več kot konj ia mnogo hitreje, pa tudi mnogo bolje in ceneje. Ce hočemo torej ob čim manjšem trudu in čim V HRVATSKEM .ZAGORJU je rojstni kraj Kumrovec tela TIU vlade ma Slika prikasaje Tita, ko je Ml tam Seja kluba št. J JSZ Igra zapadnih sil s bo v petek 26. marca Trstom, da zmaga Chicago. III. — PrihodnjPpe- r^aLej:a v Ij^Mj tek zvečer bo v SDC redna seja | reoKC'/a v "u"|» kluba št. 1 JSZ. Na nji bomo razpravljali med drugim tudi o prvomajski prireditvi in o raznih drugih nujnih stvrfreh. Na tej seji poda svoje prvo poročila naš novi tajnik Louis Zorko. Na vse člane in članice apeliramo, da se te seje gotovo udeleže. Po končanem dnevnem redu bo razprava o nedavnem Tru-manovem govoru v kongresu in o njegovi doktrini ter o njegovem poskusu, da se Trst z okolico vrne Italiji. — Torej pridite v petek 26. marca v SDC vsi! P. O. Anton Colarii preminul Cleveland, O. — Dne J3. mar *nan. Ponesrežbe v Chicagu V letu 1947 se je v Chicagu ca je preminul dobro znani Anton Colarjč v starosti 58 let. Po poklicu je bil sobni papirar in član barvarske unije , društva "Novi Dom" št. 7 SDZ in mnogo let član kluba št 27 JSZ. Pogreb, kl je bil civilen, se je vršil v sredo 16. marca na mestno pokopališče East Cleveland. Njegovo priljubljenost msd lju postelje gih vzrokov. Največ ponesrečencev je bilo starih preko 65 let. Opeklina, eksplozije in požari na domovih so zahtevali - - . i > 102 žrtve. 46 oseb je umrlo več« prej pa mu je zapela Zar- ^ £tnjpov ki ^ ^ vuli lz Klub it. 27 JSZ je namert. I OZ , 1 $10 v *'enlce nls° oile zaznamovane, vcnca na gro prispeva ^ nezadostno zaznamovane, tiskovni sklad Proletarca in1S r enako je v tak namen namesto smrtno ponesrečilo 1,772 ljudi, ali 62 več kot leto prej. Vsega skupaj je lani umrlo v Chicagu 39,174 ljudi, ali eder na vsakih 22 vsled smrtne po-nesrečbe. V domovih se jih je smrtno ponesrečilo 426, bodisi vsled padca po stopnicah, z lest/e, vs- srcj5=ra«=jx Easttas avtov, ki ga je spremljala na poslednji poti, in množica vencev, ki jih je bilo dva avta. Na grobu v zadnje slovo sta govorila podpisani ia Janko N. Rogelj, Dohodki Sovjetske zveze Sovjetska unija je imela v le-u 1947 nad 385 milijard rubljev dohodkov. Po uradnem sovjetskem kurzu sc dobi okfog oet rubljev za cn ameriški dolar. Dohodki so presegli stroške, kot tudi leto prej <1946), da bi pod vplivom naoio- ji \rbVror tik nalističnega navdušenjazmaga potrebovalo v'letu tisoč traktorjev več kfckor jih imamo danes, če naj kmetje dobro obdelajo zemljo.J V letu 1951. bomo morali imeti več kot dvakrat toliko traktorskih plugov, kakor jih imamo danes, nad 90,000 več sejalnih strojev, nad 2500 strojev za' žetev, okrog 8000 strojev za vezanje snopov več, okrog 220 kombajnov več, okrog 7000 kosilnih strojev več, okrog 7000 mlatilnic več, okrog 14,000 trierjev, okrog 70,000 sla-moreznic več itd." Za prehrano pa ne potrebujemo le strojev, s katerimi obdelujemo zemljo, temveč tudi stroje za predelavo hrano. Potrebni so nam mlini, v njih zopet stroji. Kdo nam jih bo izdelal? Naša industrija. Potrebne so nam tovarne za izdelovanje sladkorja, konzerv, potrebni so nam kuhinjski stroji, potrebna nam je posoda, vse to izdelujemo s stroji. (Dalje prihodnjič). Ljudje božji, ljubite se, kajti kdo za zlodja bi vas siccr imel po človeku, da nočemo gospo-1 rad!—Voltaire. Ali že imate Ameriški družinski koledar 1948 Ako še ne, in če je vam nerodno iti aa pošte, si ga lahke naročita po COD, to je, da ga plačate poštarja kadar vam ga dostavi na dom. Izpolnite sledeči kupon, izrešite ga ln ga dajte v kuverta na naš naslov: , . • PROLETAREC, 2301 S. Lawndsle Ave., Chicago 23, III. Cenjeni: Prosim pošljite mi Ameriški družinski koledar 1948 jn vsoto bom plačal poštarju ko ga prejmem. Razumem, da me bo to stalo $1.71 za COD stroške.. Poštnino pa plačate vi. (Opomba —Za vsak dolar, poslan po COD, Je treba plačati pošti 15c in za M. O. 6c.) Polljite ml koledar na sledeči naslov: IME ......................-.............«....................................... NASLOV ...........................-............................................- ,a\t)* • 1 » Wc »,v\ i # x pRtAVA ...........—..........................................—............-......— • < w . W Jv 11 k J< Jc • WtilVU wU I 'J S. . .... s 1 * ' ! Ke?r se je delovno ljudstvo V atari domovinUzrekfo, da jik ne »• de Gasperijeva klerikalna ter bo več podpiralo. s6 prišU ^cm druge konservativne stranke z in se hočejo po vsi sili obesiti na 1 nJ<> vr«d- Tod* do 18. aprila bo genjev ni samo pomagal ino Pokojnik zapušča žalujočo ^ ^eljTc^, 4ToUok ^"j/umr^ zemcem' da so se seznanili s slo- h«'Kin e"° sestr° ter lo vsled opeklin ali pa v poža- vec.mi rusk.nu p.satelj. temveč več drugih sorodnikov. .. r Je tudi sam močno vplival na Bil je zaveden delavec in po- ' francoske, slovanske, angleške, magal v korist napredka povsod. Na t eslah Je padca — skandinavske in nemške pisate-Časten mu spomin, družini pa °«Jv?f po*"«", izgubilo življenje lje y iiteraturo je prinesel Tur- naše sožalje. John Krebel. 138 l)udl .v P?ž®nh. 1a Javn^ genjev humanistični realizem in krajih je izgubilo življenje 38 umetniško dovršenost. Avtori- oseb, 81 jih je po nesreči uto- teta Turgenjeva je stala visoko nilo, 58 pa je bilo ubitih na že- tudi pri njeg0vih slavnih sodo-iezniških križiščih. bnikih: Flobertu, bratih Gon- V avtnih nezgodah je bilo u- courtih, Zolaju, A. Daudetu, bitih 508 oseb, med njimi veči- Maupassantu.—Daudet in Mau-noma take, ki so bile povožene, passant sta se učila pri njem kot znamenitem mojstru besede. (O. u.—Angleški dopis bo v prihodnji številki.) Z Math. Klarichem izgubili dobrega podpornika V Detroitu je 4. marca preminul v bolnišnici Math Klarich, star 63 let. Zapušča ženo, tri sinove, hčer in sestro, v starem kraju pa brata in dve sestri. Naročnik Proletarca je bil od 1. 1927 in bil podpornik vseh naprednih ustanov. Pogrešali ga bomo. Družini naše sožalje, pokojnika pa bomo ohranili v častnem spominu. Pri delu ie izgubilo življenje 66 George Sand se je nekoč obrnil oseb v starosti med 45. in 64. na Turgenjeva z besedami: "U-letom. Ostale smrtne ponesreč čiteij mi vsi moramo iti skozi be se nanašajo na razne drug? slučaje. . Vprašanje in odgovor vašo šolo." Vpliv Turgenjeva na glavne zastopnike literature zapada^ in Amerike je bil zelo velik. Ta Viktor Hugo je po izidu neke liv se jc za6e, že dolgo pred svoje knjige hotel izvedeti, kako njegovo smrtj0 in nadaljeval se je kai s prodajo. Poslal je založ- je tudi njegovi smrti z enako niku aarto, na katero je napisal ^ vge do nalih dni samo vprašaj. Založnik ni hotel zaostati za pisateljem. Odgovoril mu je prav tako s karto, kjer je bilo napisano: "!" u\ »i TTT7T T Louis Adamič jc avtor mno-|a laft. — gih knjig. Naročite si Jih iz Pro^ [ letarčeve knjigarne. Želite najboljši Anglcško-slo-venski besednjak4? Ali pa An-gleško-slovensko berilo? Pišite po eno ali drugo knjigo v knjigarno Proletarca. Prva stane $5, druga $2.. Avtor obeh. je dr. Kern, naše hrbte. Ali ker jim ne gre ^o sreči, nas hočejo v to kar s silo primorati. Zato nam ne pre- volilcem mogoče še marsikaj pojasniti, pred vsem trik glede Trsta. V Moskvi so to storili dan ostaja drugega kot da se brani- P<> objavi ameriškega, angleske-mo. V svrho, da dobimo potreb- £a in francoskega predloga. Rana sredstva, prirejamo tudi ra- dio Moskva je tolmačil, da se je zne priredbe. Dne 14. marca se hotelo zadati udarec komunisti-jc vršila ena takih priredb, ki *ni stranki v Italiji, pa magari je prav lepo uspela. Druga se bo če ie s svojim odlokom glede vršila v nedeljo 4. aprila v av-T^a zapadna trojica pogazila ditoriju Slov. narodnega doma načelo, da se pogodb ne sme kr-na St. Clair Ave. pod avspicijo siti. Ako kdo predlaga spre-podružnice SANSa št. 39. Pri- membo, ali revidiranje, mora čne se ob 4. pop. Dramsko dru- P™* *ak predlog pred vse tiste štvo "Ivan Cankar" vprizori v v,ade, ki so pogodbo pomagale režiji Josipa Skuka igro "Za-! sestavljati A namesto tega so drega" v treh dejanjih. Kdor je «padne sile sovjetsko vlado še ni videl, in tudi tisti, ki ste jo že, pridite pogledati, kajti smeha bo dovolj za vse. Za nameček nastopi tudi zbor "Zarja" ki bo zapel nekaj lepih pesmi. Po končanem sporedu pa spet ignorirale, kakor so jo prezrle, ko sta se šle Anglija in Francija pokloniti v drugi polovici leta 1938 v Monakovo Hitlerju ter mu prepustile Čehoslo-vaško — najprvo le rob okrog bo prosta zabava in ples. Okrep- nato Pa si Je Y80 čil bo v izobilju, kot je že navada na naših priredbah. V nedeljo 25. aprila ob 4. popoldne pa priredi v ravno tej dvorani pevski zbor "Zarja" svoj pomladanski koncert in predvajana bo opereta "Srce in denar". Tudi ob tej priliki boste imeli par ur prijetnega užitka. Več o pripravah za ta koncert boste slišali pozneje. Tudi "Zarja" se je odločila, da bo dala del svojega preostanka v sklad za obrambo svobodnega tiska. Ravno tako se trudijo druge ustanove, da gmotno pomagajo v našem obrambnem boju, v katerega so nas spravili tisti, ki nas bi radi spravili pod peto in nam gospodarili kot se je delalo v fevdalni dobi. Ali tisti časi so minuli in upajmo, da se več ne vrnejo. Zato apeliramo na vse zavedna Slovence in Slovenke, da podpirajo to naše gibanje naprej, da bomo še svobodno dihali dokler živimo in da bodo uživali svobodo tudi naši potomci Za odbor, J.K. Delo v rovih stane veliko življenj Leta 1947 je bilo pri delu ubitih 1,165 premogarjev in 63,000 poškodovanih, mnogi izmed njih trajno. Ampak monopolski tisk piše le o premogarskih stavkah in dobrem zaslužku, ne pa o njihovih žrtvah, in v kakšnih naseljih žive. | , Tajna diplomacija, ki se bohoti v glavnih mestih zapadnih sil, se ne igra samo z bodočnostjo Trsta in Italije, temveč s svetovnim mirom. Kajti ne sme si domišljati, da morajo drugi podpisati vse, kar jim bo predloženo. Spolne bolezni med vojaki ponehale Iz urada vojnega oddelka v Washingtonu poročajo, da so se slučaji spolnih bolezni med ameriškimi vojaki znižali lani 40 odstotkov. To pomeni, da res nismo več v vojni-- --**--1.-----m i,!, f II ■■In li . ■_p LAt'/.« fr•iringnovifl llfCrrlC tOflllVIlVr—1/flOICV of rxm, Uut and grmn quilted *Uin comforttr with non-dip back, removable warming šfieet, double 6si tim, $4f.l5.* Inflacija v Franciji Časopisi v Franciji so stali j pred vojno pol franka izvod. Se-| daj so po pet frankov v obsegu ene strani. Lastniki pa zahtevajo od vlade, da naj jim jih dovoli podražiti nadaljna dva franka izvod, ker lezejo bolj in bolj v izgubo. de bolj kakor časopisi pa so se podražila v Franciji živila. Vlada skuša draginjo zajeziti, in želi si dobiti dolarjev, zato ti sedaj dajo že tri sto frankov za dolar. Kadar ee spemnlte svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.6.1, lanski fl.SO. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo »svršJmo mi. | Me«trk Avtom«tic Blanket—H igh quality fabric available in eoft paetel ekaSm of rem, Hue, green or cedar, double bed §im, $39.65. • IKOLI V ŽIVLJENJU še nisem videl kaj sličnega kot so nova električna odevala za čimudobnejšo spanje. V moji starosti je toplota skozi vso noč velikega pomena. MoJa električna odeja mi drži temperaturo vedno na pravilni višini... Ni mi treba vstajati po dodatna pokrivala, ali vstajati, da odvišne odložim. Imam ugodno spanje vsako noč." Električne odeje dajo v spanju nov kom-fort vsakemu Članu družine. Neglede kako se v sobi menja temperatura, električna odeja se avtomatično regulira ko vi spite. Vse kar treba je, da naravnate svtomaUčno *kontrolo in nato lahko perfektno spite vso noč. > Lahko uporabljivo. Enostavno "odprite'' stikalo odeje in zjutraj gs "zaprite". Okno si lahko odprete na stežaj če želite, pod električno odejo vam bo toplo kljub temperaturi v sobi. Ako spustite toploto v odejo par minut predno se vležete, boste legli na prijetno tople rjuhe. Ta električna odevala in ugodniki se dobe V mnogih prijetnih barvah ... v harmonizi-ranje vaših dekorativnih načrtov. Je lahko ravnati z njimi.. »prsti ln čistiti Jih Je lahko kot staromodne odeje. In vrh tega je treba imeti samo eno dAe}no pokrivalo namesto tri ali Štiri, kl vam. Jih bi "bilo treba spravljat v poletju. Modema pot za komfort v spanju je lahka kot obrniti električni stik. Oglasite se pri vašem prodajalcu, ali pa pridite v najbližji Edison store danes... in oglejte si ta nova električna pokrivala in ugodja. r«tarml Si Ti« a' — --- p'on.vri vod t>y U»J»rwri'f«ri Infcorafo"«« Ime. mimo COMMONWEALTH £DfS| }iiton<~ 1.3*1' ij 6* ... ; i t 11U f....—yg.ii) , ..................... i i ■ ci. ft.o? As most of you are probably already aware the progressive institutions among the Americans of Slovene descent have1 recently become the target of an attack on the part of reactionary clerical elements, with the evident purpose of destroying them with one mighty blow. The immediate target of this attack are our progressive publl-caUons. This, in a nutshell, is the meaning of« several lawsuits filed by a certain gentleman who was director general of the Slovene Cooperative Union and one of the leaders of the major political party in pre-war Yugoslavia, and who is now an assistant pastor of the St. Vitus parish in Cleveland. Me name is Rev. Francis Oabrovsek. The first lawsuit filed against the Cleveland Slovene daily Enakopravnost asked for $200,000 damages. It was followed by two further lawsuit*, against the Prosveta, official organ of the SNPJ, and the Proletarec, Chicago Slovene weekly, demanding damages in the sum of $500,000 from eaeh. The above mentioned three progressive Slovene papers are being sued by the one-Ume big shot from Slovenia for the enormous sum of one million and two hundred thousand dollars, claiming that he has been libeled in articles published by them in reference! to his financial activities on the other side of the ocean. It should be added that the data on which those articles were! based have been reveled and published in the Slovene press in Europe since the end of World War n. The sum demanded by Rev Oabrovsek from the three! progressive Slovene papers is of course ridiculous. They simply hsven'1 got that kind of money. What then, is the purpose of thesel law suits? ' The snswer is very simple. The people who undertook this method of attack against the progress!vr papers fully understand that the defense in such lawsuits ls an expensive proposition, and that the mere filing of these lawsuits could bring about their financial ruin. Under these circumstances they would lose even if they won the legal battle in the courts. ' That1 certainly would be true if these publications were left to themselves and their own financial resources. Thus the objective of those who wish to put them out of the way would be speedily and effectively accomplished. There is just one point which was overlooked by the gentry that concocted this ambitious scheme In their zeal they forgot that these progressive publications have been built on the goodwUl of the people who support theto and that these people feel that those who wish to destroy them are actually attacking something that is very close to their hearts. i f i « . That's why a National Committee for Free Press was organized immediately upon the filing of the Jawsuit against the Enakopravnost which in a few months received donations in the sum of $6,000 for defense in coffrt. Following the filing of lawsuits against the Prosveta and the Proletarec, the executive committee of the SANS (Slovene American National Council), at its meeting in Chicago on January 17, 1048, went on record for the undertaking of an intensive campaign and fixed a quota of $50,000 for the defense of the three publications. As sons and daughters of progressive American Slovenes, we have no doubt that you fully understand the significance of the principal issue involved. Therefore, we trust that you will contribute generously Into the fund which is needed ln order to repelJ the attack which menaces the existence not only of the three papers but of the entire progressive movement among Americans of Slovene descent. t All contributions should be sent to the treasurer of the National Committee for Free Press, John Poflock, 24465 Lakelsnd Boulevard, Euclid 23, Ohio. FRANK CESEN. President. JOSEPHINE TRATNIK, Secretary. JOHN POLLOCK, Treasurer. The Atom Bombers Sputter Ever since the atom bomb was perfected, a number of people have been impatient to use K. They don't seem to care how slight the provocation or how grave the consequences. They are like an irresponsible boy with a new air rifle shooting out street lights and windows. Up to recently, talk of using the atomic bomb has been confined to Russia. By some perverted method of reasoning, the atom bomb is supposed to blow away the clouds of suspicion between the United States and Russia and promote confidence and cooperation. < Last month the recknessness of such talk reached new heights. .A former governor of Pennsylvania testified before a congressional committee urging that we drop the atomic bomb on all nations who refused to cooperate with us in our plans for atomic control. / He would have us embark on a world-wide orgy of assault on every nation who disagreed with us. • Such remarks by anyone are dangerous enough, but when the former governor of one of our largest states makes such a proposal and when a congressional committee listens to it, the effect on American prestige throughout the world can be devastating. In Europe the Russians are accusing us of being imperialists, seeking to impose our rule on the rest of the world. The testimony of the ex-governor adds weight to the Russian charges and spreads fear and distrust of our intentions. The former, {governor q^, Pennsylvania should have been off&ially rebuked for his testimony. The world should have been told that his advice, waa being discarded, as mischievous and irrational, T, ^rihf • , nnui l * Probably the ex-governor believes piat Russia is a threat to pur form 9* government and individual freedom. The only way ha sees to tpeet that threat is by undeclared war —like Pearl Harbor. . f tim If tbe exrgovemar knpws anything at all about modern warfare, he, must know that another war would destroy on* form of gover^me^^. com^letftly. It would also (Jestroy all other forms-of government if not, civilization itself. A tottering world, enfeebled hy two world wars in a generation, could not survive a third. The atoinic bombs dropped on Japan were firecrackers compared to new weapons since per- f Once those agencies of annihilation are released, civilization staggers back into the dark ages. , The security of this country rests on peace. So does that of Russia and every other ftation of the world. Those who would preserve our government and our freedom must preserve peace. If we lose that, we lose everything. — The International Teamster.. Rent Boards Loaded With Foes of Control If President Truman had appointed four active trade unionists to the new five-man National Labor Relations Board, the daily newspapers and the radio, commentators would have, raised a hue and cry from one end of the land to the other. The Machinist has exposed the action of some governors who are packing the rent control boards with real estate brokers, landlords, their attorneys and business friends—all men who stand to gain financially If rent controls can be killed. Yet there' is no protest in the daily newspapers, and no mention of this action by the radio commentators.—The Machinist. A Capable Director "Well, old boy," said the guest to his host, who had just moved into a new home. "How do you find it here?" "Upstairs. First door to the left." Blind Love By VAN H. BSHELMAN She knows her groceries, I guess. She knows her onions, I confess; She knows more than I can ex- I know you couldn't realise How much she knows, she is so wise- On any theme she can advise, She knows the things that I do not (And that Is saying quite a lot); When she speaks, all I say ls, "What?" I only wish that I could tell All the things she does ao well, But I am just a plain dumbbell. She is as wise as she can be, But there's one thing she cannot And that la—why she married met U.S. Will Make A Little Rubber But British and Dutch, Get "Four-Fifths of Loaf" During tfce war. Uncle Sam spent $700 million to build "synthetic" rubber plant* Since the war. British and Dutch owners of "natural" rubber plantations in the Far East have been working desperately behind the scenes in Washington, to restore their old monopoly by getting the American plants torn down or closed. RecenUy, however, the House Armed Services Committee unanimously approved a bill which at least partly disappoints the British and Dutch interests. The bill was sponsored by Congressman Paul W. Shafer (Rep, Mich ). It would require the government to keep and "maintain in operating condition" enough of the plants to produce 675,000 tons of rubber annually. However, only 225,000 tons of synthetic rubbe^,would have to be actually produced each year. That ia only about one-fifth of the rubber which the United States consumed in 1947. r The other four-fifths would have to ocme from the East Indies and that would fatten the bank accounts of British and Dutch flnan ciers. Four-fifths of a loaf is better than no bread! Congressional Committee Favors Monopolies When Congressman Walter C. Ploeser was narked chairman of the important House Small Business Subcommittee we predicted that future probes by this commit-ee would ignore the giant monopolies which have rapidly been putting small and medium-sized industry out of business, and instead io a hatchfct job upon the com->e'itors of these monopolies that ire inimical to all free enterprise. Thus fyir, Ploeser and his committee haye exceeded our direst expectations in investigaUon of that arch foe of private enterprise (?), the cooperative movement, particularly of the grocery store located in a public housing project at Greenbriar, Md., which Ploeaer blew up into a government-backed monopoly personally blessed toy Eleanor Roosevelt. We hope that the voters who sent Ploeser back to Congress are "proud*' of their Don Quixote who sees Reds behind every cooperative windmill, but who is blissfully unaware of the rampant ramifications of the giant combinations of capital in steel, oil, chemicals, foods, machinery, textiles, newsprint. building materials, aluiai-num. automotive equipment, and the like, which brought about the greatest ptice inflation in our history, with the worst yet to come Ploeser and his reactionary colleagues have done everything possible to compound the living costs of the American people. —St. Louis Labor Tribune. it Doesn't Moke Sense Fat Profits If "Joe" Pew. Pennsylvania Republican boss, kicks about conditions in this country, he is ungrateful. His Sun Oil Company revealed that its profits roee from $14,726,- •ft* to,}*7 1 For the same Me »years, Dan River Falls, a large textile firm, reports a profit increase ftom $77,- 349.000 to $92,260,000. The Kimberly-Clark paper company boosted tts profits frown $+,*' ,b00 in 1946 tb $6,932,000 feast yeAr.'* i!M"r «:'* (.p-* t »t»%i c<» Newspaper* financial pages are firfl of sučh profit inert«**. . \ l■■ -|>i Billions and Billions H' Perhaps billions make you disfty. Well, try these: , n>i. ; , . In one y e a r Americans spent $8,700,000,000 on liquor, $2,500,-000,000 on charity. In one year they spent $6,000,-000,000 on the races, $2,500,000,-000 on education. Such figures don't tell the whole story, but they are a useful reminder. $7,000 for Usad Ford Big bargain! Second-hand Ford car marked down from $10,000 to only $7,000. Other American used cars similarly reduced—in England —because of the gasoline shortage there. No "ted" Leadership So-called "non-Communist" affidavits have been filed by 143 International unions and nearly 3,000 locals, the National Labor Relations Board reported. What the Experts Predict Almost without exception, the expert economists in Washington and New York, refuse to take too seriously the recent turmoil in the stock market and the collapse fit wheat prices. This is the way they see it: wheat was priced too high, out of all reason, because speculators were playing with it Food generally is priced too high. But, food prices are not going to come down very much for many months. The cost of living will continue to go up, probably until late In the summer. Then there may be a leveling off, but not a depression. Yes. the experts say we probably will have between four and five million unemployed by next Christmas. This, some of the big business economists say, ls desirable as a brake on the unions. Business will continue good, with prices high, for a long, long time, even though there is much unemployment. Home building, still far behind schedule, and the Marshall Plan, which will, it Is hoped, save Europe from the communists, will keep a measure of prosperity. Well, that's the way the economists see the future. Our booby prizes this week go to the House Un-American Activities Committee and to the State Department in recognition of undistinguished service performed under the guise of national security, or something. We can't find a better term than "disgraceful smearing" to characterize the Committee's activities in the case of Dr. Edward U, Condon, director of the Bureau of Standards. The word "stupid" seems to fit the action of those in the State Department who opposed sending Newspaper Guild President Harry Martin to Geneva for the UN Freedom of Information Conference. We don't know whether Dr. Condon is guilty or innocent of the charge that he's a "weak link" in pur atomic security chain. Our complaint is that the Committee attempted to try the "case" in the headlines without providing the full and impartial hearing requested by Dr- Condon. Martin received "thumbs down" from the State Department because the old Dies Committee listed him as a founder of the Southern Conference for Human Welfare. Martin has never attended a meeting of the Conference, although many of the country's distinguished citizens have. ^ And we doff our hats to the White House because k overruled the State Dept. in the Martin case —The CIO News. Gives Government a Block Eye When we read things like this it seems a wonder that our government is as good as it is. Four men, known to be "AI" Capone gangsters, were sent to, prison for 10 years, for "extortion " They also were indicted on mail fraud charges. Maury Hughes, Texas lawyer and old,friend of Attorney. General Tom Clarke "Was paid $15,000 for getting the mail fraud indictment "dismissed" by the Justice Department, which Clarlf, heads. That cleared the way for the four gangsters to get out of prison, on "paroles." Paul Dillon, a Chicago attorney, once active in Truman's campaign for the Senate, was paid $10,000 for getting the United States Parole Board to set them free. A House committee summons Clark to explain. He admits he appointed the three members of the Parole Board, but insists he has no control over their actions. A member of the board says it handled 11,000 parole applications last year. Most of those involved were hardened criminals, yet the average time consumed on each case was "about one minute." * '* When the toughest of criminals are handled in this, is it surprising that your morning paper is Wl*4;wit)i shocking crimes, generally committed, by ex-convicts?—La T -rjrr rrr: Wages Lag New evidence that wages of building trades workers can't be blamed for the staggering rise In prices of homes was cited by the Labor Department. Since 1999. it aaid, wage rates in construction rose only 52 per cent, while living costs mounted by 67 per cent and prices of building materials shot ua 109 per cent. Nothing gives such a blow to friendship as detecting another In an untruth.—Haslett. ll-<.-»}}juH bi .jjji.a, ijl;jpoi w jpc —^-ht— rr*—< «•'•■ v t' ' " • ARI LtfttQX A real estate man tald.Congress ttfe ojher day,t^t^MM? ing shortage is a figment ol the imagination. For the same money tttU could dream yourself a castle JiiR :pc>wt*Ks j* ? i>*ui.u; ojjArpt feffftffrspoi tov lt9Uifi Mfou*X Alcoholism 1n< the :artpy iexwaly flbout at.quartfKcjswmmon ys the high command- Veterans will readily is?»ttfti*tP, recalling that the problem drinker is the man who drinks alone. i " * M ne endless debate: over an anti-lyoching bi}l has sprung up again in the16anate - Everybody admits it's illegal, why paps a law against it? * * * A survey made in Detroit shows that 80 per cent of delinquent bovs come from comfortable middle-class homes. The Silver-Spoon kids get in trouble while the Dead End Kids are making movies.