v v&ahju* Izhaja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1'50 1 ^ Izdaja! Konzorcij .Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: R. Čujei Celoletna naročnina Din 35’— * Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, it. 16.790 V \§ J Uredništvo in uprava; Ljubljana, Miklošičeva S • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč) Ljubljana, 19. maja 1938 Izdaja: Konzorcij .Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: R. Čujei Uredniitvo in uprava; Ljubljana, Miklošičeva S • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K.Čeč) Naša srednja šola Iz srednjih šol se bo vsulo 500 mladih ljudi, ki bodo polagali višji tečajna izpit, na uni-verzo, v semenišča, v razne službi pri železnici, pošti itd. Iz Maribora jih pride skoraj 150, iz Ptuja in Celja kakih 80, iz Ljubljane okrog 200 in °stalo še iz Novega mesta, Kranja, Št. Vida ... Kakšnega duhovnega formata bo ta mladina? Ne govorimo zdaj o strokovni, predmetni, umski izobrazbi. Na univerzi profesorji veSkrat tožijo, da srednješolska izobrazba precej zaostaja za prejšnjo izobrazbo, ki se je Naslanjala na klasične predmete. Narobe zo-Pet tožijo ponekod ravnatelji iz starejše dobe, da naša univerza ne izoblikuje pedagoško in 'trokovno zadostno kvalificiranih profesorjev. Profesorji spet tožijo, da je njihov socialni položaj nedostojno nizek: n. pr. zgodi se, da je tridesetletni profesor oženjen in ima 1200 do 1500 din plače. Kadar mora profesor zjutraj, vstane, misliti na izvenšolske možnosti zaslužka (pri kakem društvu, inštrukcije, kruho-korsko pisanje ...), je zgubil oni elan, ki bi nioral biti v vsakem učitelju. Odiseja, tega »božanskega svinjskega pastirja«, očeta Zevsa, Nečastnega, ki vlada iz Ide«, mora profesor Vzljubiti, matematične formule morajo imeti neko čarovniško privlačnost, spisi naših velikih pisateljev morajo pred učenci oživeti v ®®ki bajni vzhičenosti... Toda vse to je mož-110 le, če je profesor do zadnjih vlakencev *voje osebnosti pri svojem predmetu! Novih j*®jig si želi, in kdo naj bere, če ne profesor? Prudi izobraženci, uradniki, inženirji, sodniki so napravili večinoma piko k sistematičnemu strokovnemu študiju, ko so diplomirali, Profesor pa bodi živi kvas za inteligenco, da °e odreveni v zgolj poklicnem delu! Toda ku-P°vati knjig se je naš profesor že dolgo od-vadil. Mesečni proračun? Kuhinja 700 din, stanarina 300 din, za obleko 300 din povpreč-^ vodarina, elektrika, tramvaj, papir, časo- pis . II. Kaj misli mladina? Nas zanima pa predvsem nravni, svetovno* •'»zorni format mladine, ki bo v jeseni stopila v novo življenje. Mnogi profesorji na STednji šoli tožijo, da ,e 'mladina neurejena, da hira na pomanjkanju spoštljivosti pred božjo in človeško avtoriteto, ®-r so imenovali Grka »asebeia«. Toda j*&od to? Od staršev? Od duha naše dobe? d druge diferenciacije slojev, ki pošiljajo zdaj ®y_oje sinove v srednjo šotlo? Manj kmečkih Makov, več pa iz krogov obrtnikov, orož-?™°yi uradnikov, učiteljev itd.? Ali so r e s .. “gi sloji že vnaprej za to določeni, da rah-laij° v svojih sinovih osnovne poteze naše °letne tradicije? Ako si ogledamo to 500 glavo mladino, se ,e bomo motili, če pravimo, da je 30 odstot-resno verna, katoliško čuteča, taka, ki e čuti vezano po božjih in cerkvenih zapo- Lcto IV — Številka 28 %*m'y's'wm vedih, taka, ki moli z ljudstvom in ki čuti sedaj s Cerkvijo in je cula nekaj o velikih idejnih borbah, kakor jih vsebujejo okrožnice pa-, pežev. To je seveda zasluga veroučitelfev, ki vršijo brez dvoma, eno najtežavnejših nailog naše dobe, nadalje zasluga kongregacij in katoliške akoije. Toda kaj je s 70 odstotki' drugih? Mlačni, nergači, neopredeljeni, na skoku tja, kjer bo bolj kazalo, previdni, tudi hladni materialisti, sokolsko popleskani, športniki, levičarji, neslovensko jugoslovansko kon-fuzni, novotarji... Tu je jedro problemal Odkod to? Ali moremo biti s tem zadovoljni ? Silovite naloge nakazuje že zdaj Bog našemu narodu in naši inteligenci! V Jugoslaviji «o in s tem je nam Bog zgodovinsko potrdil, da se bomo kot Slovenci Ohranili! V svitu najnovejše zgodovine se v jarki luči kaže, kaj bi pomenila slovenska državica (Etai-taanpom) med Karavankami in Trstom, ali kaj bi bilo z nami, če bi bil slovenski narod ostal v državnem okviru Avstrije. Zdaj smo hvala Bogu v Jugoslaviji in tu potrebujemo kar moč največje število visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki so do zadnjih globin prežeti z mislijo, da ima Jugoslavija veliko evropsko, slovansko, kulturno, krščansko poslanstvo na Balkanu. Osnove državne politike morajo biti nravne po kriterijih krščanske, ne splošno človečanske morale! Naša prometna politika ima nalogo graditi iz-nova tako rekoč ceste od Kranjske gore do Djevdjevlije. Imeti moramo svojo lastno mistiko, verO v srečno, urejeno Jugoslavijo, ki je druga od mistike rasizma, socialnih, levičarskih utopij, od totalitarnih imperializmov. Zdaj bi vsak diplomirani Slovenec, ki je prežet te mistike, imel svetlo pot v polnost Jugoslavije, ki bo taka, kakor jo bo inteligenca izoblikovala. Ali nam naša univerza da tako kvalificirane ljudi? Vsi vemo: samo dedoma. Glavni »predvzrok« tako rekoč je srednja šola; kajti na univerzo stopa srednješolec že formiran in redko kdaj spremeni svojo smer. Pa kaj je glavni vzrok te kolebajoče formacije mladine na srednji šoli? Mnogi se tolažijo, češ, saj je vedno bilo tako; majhen kader gorečnikov se je držal, drugi so bili indiferencirana masa. Drugi pravijo: mladina je zdaj bolj verna, kot poprej, samo ni konfesionalna! Kakšna radikalno zmotna tolažba! Piškava je tista vernost, ki si jo mladi čdovek sam izfrizira in ni izoblikovana sistematično po Kristusu samem! Kristus je poznal samo konfesionalno vernost! »Kdor Vas. posluša, mene posluša...« Tretji pravijo: saj je mladina v spolno-prehodni dobi vedno nekoliko revolucionarna, skeptična, drzna, pobalinsko nastrojena... Toda vse to se pravi samo problem skrivati! Na dnu vse te srednješolske problematike : . ■ -! h Gospa Sveta. Sv. Višarje. Kraljica Slovencev zbira v maju ves slovenski narod ob svojih oltarjih srn* Seznam časovnih zmot sv. očeta Pija XI. Zvest svoji dolžnosti, ki jo ima sv. oče kot vrhovni pastir Kristusove črede v smislu Pavlovega opomina Timoteju: »Oznanjuj božjo besedo, ne odnehaj, bodisi priložno ali nepri-ložno; prepričjij, prosi, svari z vso potrpežljivostjo in poukom,« je izdal seznam sodobnih zmot. Poslal ga je vsem katoliškim univerzam po svetu in se glasi: Lansko leto je sveti oče v izjavi kardinalom in prelatom rimske kurije govoril o strahotnem preganjanju katoliške Cerkve v Nemčiji. Poglavitni vzrok pa} da je sveti oče tako užaloščen, je okolnost, da se v opravičbo tega uporablja razen sramotnega obrekovanja tudi neki poguben nauk, ki ga hočejo predstavljati kot plod znanosti S tem hočejo napraviti zmedo v srcih in vernike oropati prave vere. Zaradi tega priporoča sveta kongregacija katoliškim univerzam, da zastavijo vse svoje moči, da branijo resnico in zajezijo razširjanje je tisto, česar si profesorji nikdar na glas ne povedo, ker ne morejo. Srednja šola nima od zgoraj določenega enotnega svetovnonazornega ideala, nima izrečno vzgojnih ciljev; profesorji pa so si med seboj tako oddaljeni, da dobiš med 50 profesorji kakega zavoda kvečjemu 10 res krščansko usmerjenih profesorjev, drugi se potem vrstijo skozi vse spektralne barve svetovnih nazorov. Enotne misli, enotnega ideala, enotnega hotenja, enotnega poučevanja ni! Pa so nevtralni! Da. Toda prav tu je vse gorje. V naravoslovju, zgodovini, leposlovju dijak nikdar ne dobi pozitivnega pogona k Stvarniku, zakonodajcu in stvaritelju vse smotrnosti v naravi, h Kristusu, centralni osebnosti človeške zgodovine, k Bogu, izvoru vse lepote in poezije. Molk, hladen molk o centralni ideji in osebnosti človeštva, stvarstva, zgodovine, to je izvor vse mlačnosti in konfuznosti naše mladine! take zmote. Profesorji naj uporabijo vsa sredstva, ki jih nujajo biologija, zgodovina, filozofija ter pravo, da zavračajo to lažiznan-stveno doktrino in zmote. Te zmote so: 1. Človeške rase so po svojem naravnem in nespremenljivem značaju tako med seboj različne, da je najnižje pleme od najvišjega bolj oddaljeno nego najvišja razvita živalska vrsta. 2. Treba je z vsemi sredstvi ohranjevati in negovati moč rase in čistost krvi, oziroma, zmotno je trditi, da je vse, kar služi temu cilju, že samo na sebi dovoljeno. 3. Iz krvi, ki je sedež rasnega značaja, potekajo kakor iz svojega glavnega vira vse razumske in moralne lastnosti človeka. 4. Glavni cilj vzgoje je, negovati rasni značaj in raznetiti gorečo ljubezen do lastne rase kot najvišje vrednote. 5. Vera je podrejena zakonu rase in se mu mora prilagoditi. 6. Izvor in najvišji zakon vsakega pravnega reda je rasni nagon. 7. Vsak človek eksistira samo po državi. Vse pravice, ki se človeku priznavajo, so mu samo podeljene po milosti države. Razen teh zmot bi se mogla našteti še cela vrsta drugih podobnih abotnih naukov. Sv. oče, predsednik naše svete kongregacije, je prepričan, da ne boste opustili ničesar, da ustrežete zapovedim, ki se vam v tem pismu polagajo na srce.« Pax Romana Na prošnjo pripravljalnega odbora za 17. kongres Pas Romane v Jugoslaviji so škofje Jugoslavije prevzeli pokroviteljstvo nad kongresom. škofe bo zastopal na študijskih dneh v Rogaški Slatini prevzvišeni dr. Ivan Jožef Tomažič, škof lavantinski, na zborovanju na Bledu pa prevzvišeni dr. Alojzij Stepinec, zagrebški nadškof in predsednik škofijskih konferenc ter prevzvišeni dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski Golem ftt 9. .novembra 1937 sp visele v reklamah izložbah kina nUnipn« slike, ki so vajbile na obisk filma »Pošast«. Te slike, ■ ki so pa imale na sebi znak, da so iz. filma, ki ga svet pozna pod imenom »Golem«, je opazil eden izmed akademikov-zamemjanpev, ki je bil v Branislavi prav takrat, ko so i predstave 4»e pfjpelo, .da je akpdeipike končno spravilo iz je. Židie v jugoslovanskem K predavanju gospodarstvu kan. Cardijna .Film z izrazitp židovsko tendenco pa se je lahko .mirijo ^tel paprej in v obiskovalcih ,pničeval .še 'pno ,malp ^zdripvega odpora do ži-^P^Jbui zajedalcev 'kolikor ga še imajo. Ni še dovolj, da nas Židje izkoriščajo gospodarsko s svojim kapitalom, ni še bilo dovolj,, da zastrupljajo s pornografijo moralo našega naroda, ,pi še bilo dovolj, da y«fmo, da .se družijo z vsemi, ki delajo proti našemu narodu, moral je .priti še .film »Golem«, da prikaže židovstvo v zvezi s tajnimi in vsemogočnimi silami, ki vednp zatro in unioijp vs^e nasprotnike .Žjd-v. »Golem« napireč ni fyil.samp eden. Vsikdar, kadar sp Židje v stiski, nastopi nov »Golem«, ki s sv.pjp orjaško silo stre v prah vse, ki židovstvo zatirajo. Ni je sille, ki bi ga zadržala, razen čarobna beseda velikega rabina. Prav v tem se kaže židovska slepa vera v zemskega mesija. Zaradi resnice — film je tendenčno in neresnično prikazovanje družbe v krščanskem ■srednjem veku, ki hoče z obilnim in -krutim mučenjem ter preganjanjem Židov najprej vzbuditi pri občinstvu zanje usmiljenje in naklonjenost — in v samoobrambi slovenskih in katoliških svetinj je tudi slovenska katoliška akademska mladina jasno in vsem razumljivo .pokazala svoj protest. In ko se je morala umakniti sili, je spraševala: Komu v korist naj bi bilo vrtenje filma »Golem«, ki’ se v njem poveličuje židovstvo in se mu daje videz popolne nepremagljivpsti, saj stoje za njim in njemu v pomoč tajne sile — golemi, tako da se v ljudstvu s predvajanjem filma ustvarja in množi čut narodnostne jn verske manjvrednosti? V ponedeljek, )6. maja, se je znova zbrala slovenska katoliška mladina, da dostojno, a jasno jn odločno protestira proti predvajanju »Golema«. Toda pa povsem dostojen protest so navalili usluib.enpi kjnopodjptja n# akademike in jih začeli obdelovati s pestmi. Pri tem se je eppmu, ki niti ni naš drž^vjjan, posrečilo v njegovem junaštvu, da je z močnim udar,cepi y nos strl kpst v nosu eppijm izmed slov. kat. gkadtr nukov- Ko je bil naval uslužbencev le prevelik in so akademiki zahtevali pojnoč in zaščito policije, je končno policija le posegla vmes in osvobodila akademike. G. policijski komisar je dal nato nalog, da se dvorana izprazni in da se predvajanje filma »Goleni« ustavi. Slovenska akademska mladina pa se vprašuje, kako more imeti koncesijo podjetnik, ki ima najete tuje državljane zato, da pretepajo slovenske katoliške akademike. Pridobivajte novli) naročnikovi I. Kmetijstvo. «Ni bolj žalostnega posla od obdelovanja zemlje. Če ima kakšen Zid 100 din, pa baranta, lahko vsak dan je meso, pije v.inp in stanuje ,v palači. Če pa vloži tisoče v kmetijstvo, se mora zadovoljiti s grdim kruhom in soljo, sta-,ppyftti v .siromašili kplibici in spati na gplih tleh.« (Talmud; Jelvamot 63. a). Tega se Židje dobro zavedajo in zato se neposredno ne udejstvujejo v tej gospodarski panogi. Zakaj? Ker kmet mora s trdim delom -leto za letom iztrgati svoj vsakdanji kruh iz zemlje. Tako delo, ki v veliki meri izključuje vsako špekulacijo, seve ne prija Zidom. Toda silen vpliv imajo na naše kmetijstvo posredno s trgovino, zlasti zunanjo, saj je Jugoslavija agrarna država. Samo nekaj citatov iz knjige »Jevreji u Jugoslaviji i Bugarskoj«, tki j p je spisal veliki prijatelj >Zido,v St. Ljubomir iKosier. (Ime je čisto slovansko!). »Glavni del naše izvozne trgovine upajo Židje v svojih ,ipk§b' a še večji — okoli 70% — pvoza ije ppsi;ejipo ali.ipep^.č^flpiPPvez^n na židovske trgpvce. Večipp ikojpifijijonarov ip pofiijefl- Uprava Direktorji vseh, Ži)d- vseh, Žid. Fabr. Šečera, Vel. Bečkerek 15 8 2 2 T abr. Šečera, a. d. Crvenka 10 3 2 1 I. H. S. Indust. Šečera, Osijek 13 4 2 1 Fab. Šeč. »Bačka« N.'Vrbas 15 7 2 1 Srp. Čes. Babr. Šeč. Čuprija ill <1 1 — iNajvečja je tovarna v Vel. Bečkereku, ki je imela l.il926 11,31-8,638 din čistega dobička pri delniškem kapitalu 12 milijonov. (Str. 222.) Marsikomu bo sedaj morda postalo jasno, zakaj je sladkor pri nas tako silno »poceni«, da pride na glavo vsakega prebivalca celih 5 kg letno, dočim v Madžarski 12, Franciji 23, Češki 24, Nemčiji 22, Avstriji pa samo 26 kg. j;) Alkoholna industrija. Že od nekdaj .posvečajo Židje ;pray ppspb-no ljubezen alkoholu. V srednjem -veku so ime|i vso trgovino z vinom v vseh evropskih državah. V Rusiji pa celo monopol na priprav-. ljanje ip prodajanje »vodke«, s katero so zastrupljali ruski narod. 'Kaj zato, če narod moralno in umsko propada, glavno .je, da .se pol- letoSntf letnik „Straže v viharje' se bo kmalu zaključil. Če Se niste poravnali na* ročnine, Vas vljudno prosimo, da to Se danes storite. Uprava. m so nikov za jugoslovanski izvoz in uvoz dunajski, peštanski, italijanski in nemški Židje. To dokazuje, da usmerjajo Židje našo zunanjo trgovino.« ■(Str. 185.) II. Industrij#. a) Mlinska. »Pretežna večina velikih mlinov je y rokah Zidov. Pa ni čudno! Brez sumaje pa je čudno, če povem, da so vsi veliki mlini, z malenkostnimi izjem and, v rokah inozemskih Zidov, zlasti madžarskih, ki s,o lastniki velike mlinske industrije v Vojvodini In Hrvatski« (str. 219). Malokdo pri nas bi to verjel. Zato nam Kpsier postreže s sflno interesantno statistiko v upravi največjih mlinarskih podjetij: Uprava Direktorji vseh, Žid., vseh, Žid. »Union«, parni mlin, Osijek lil 5 3 3 Narodna mlinska ind. Zagreb 8 5 3 3 Čakovečki par. mlin, Čakovec )2 7 3 2 Dom. ind. mlina, Indija 12 7 1 1 Pančev.ački p. mjip P#nčeyio 10 3 2 1 Seni, valjčni apjin Somibpr S 3 1 1 Vel. Kik. p. m. Vel. Kikkuia JO 5 2 2 Bant. valjni mlin Vel. KikintJa 9 4 2 2 Dom. mlin. ind. V- Bečkerek 8 b 2 2 Vel. izvozni iplia V. Bečkerpk J 2 1 l Bant. mlinski irjd. Vršac 8 4 2 1 Izv- mlinske ind. Vršac 10 3 2 1 »Zvijezda«, parni ml'n Brod 7 2 ? ? Baranjsk' parni mlin Darda 10 6 1 1 L os. valjčni mlin, Osijek 7 3 2 2 Hessler &Co., Bepta 0 2 3 2 Gor.-bačko Ud. Bar. Subotica 10 2 2 2 »Cereale« d. d. Zagreb U 6 1 1 Zagrebški parni mlin 6 3 3 3 b) Sladkorna. Večino delnic pivovarne v §arajevp d. d. in rokah Židje in njihov vpliv v posameznih podjetjih kaže razpredelnica: pij,o blagajne trazpih gospodov privandrovcev! In danes? z Uprava Direktorji vseh, Žid. vseh, Žid. I. F. Všetečka, a. d. Beograd 10 2 J 1 Delpiška pivovarna Sarajevo 12 3 7 6 D. tovarna likerjev, Zagreb 8 8 2 2 Bos. ipd. špirita, Brčko 6 2 2 1 Zagr. del. pivovarna 7 5 2 2 »I-nd. Zeste«, Zagreb 12 8 3 3 J. Ampn, pivovarna, Apatin 9 6 2 2 Bratje •Konigstadtler., N. $ad 3 3 11 .Ind- alkohola Zagreb 4 2 11 Tv. alkoh. M. Mayer, Zagreb 9 6 11 Stock Cogna-c Med., Požega 8 5 11 Večino delnic pivovarne Sarajevo d- d- in piyoyarae »Union« v Ljubljani imajo duaajski Židje. t(Wensch’«. »Sredozemska rasa se nagiba bolj k zunanjosti kot k notranji poglobitvi. Sredozemec Jubi barve, je radoveden, spremenljiv, potrebuje vedno pobude .in vabe; pravih odličnih ta rasa nima, ker nima stvariteljskih sil; Je pač vdana čutnosti in se nagiba k okrutno-s^* in lenobi. Čast polaga bolj v kak videz kot v realno biitnost; laž ni nečastna zanjo. Za to raso je življenje bolj igra in ljubezenska kabala; ne pozna zvestobe in ne misli na bodočnost, živi v sedanjosti; žena te rase ni •Prava lepota, ampak le igrača lepote. Šminka, |>arve so ji bolj važne kot goba za umivanje, ljubezen ni trajna, — če je nagon nasičen, iz-Suie Ljubezen. Pri severnjaku se nasprotno šele Potem začne svobodna in čista ljubezen. Juž-nJak ne pozna junaštva brez maščevalnosti: sovražnik mora biti !iepitam in okrvavljen, da sgle-^a zmago. V rreiligiji .je ijužnjak najponižnejši *&4wjj dogem, severnjaik jpa 'iS&e Boga na svoj ®ačin.« Kaj sledi iz tega? Oziroma odkod to izvi-»Sredozemska Tasa okrog sredozemskega morja je enotna — južnjaki 'polagoma predajajo v raso zamorcev. Saj so že v prazgodo- vini prihajali negroidi v južno Evropo (rasa Grimaldi). Zato imajo evropski južnjaki marsikaj skupnega z Afričani: zgovornost, imizi-kalnošt, vzhičenost, razdražljivost.« Tako in enako modrujejo »učenjaki« prof. Giisnther, Lenz, Krauss, Miihlmann v -raznih svojih delih ‘kakor Lebenspr obletne der Ras-sen, Gesellschaften Und Volker in drugod. »Osservatore Romano« dostavlja k temu poročilu v svoji 'številki z dne f30. aprila: »Neznanstvenost in pristranost takih teorij spričo zgodovine in dejanskega stanja je pač po sebi jasna, Ssaj je prav iz sredozemskih narodov vznikla ona kultura,'ki je kultura sveta. Krščanstvo pa obsoja te teorije ne samo zaradi materialističnega značaja, ampak tudi zaradi velike nevarnosti njihovih posledic. Saj uničujejo bratstvo narodov, enakovrednost njihovega dostojanstva in medsebojno spoštovanje, ki so osnova "medsebojnega sodelovanja. Saj tak rasizem ima vse druge rase za drugovrstne, kar vodi k onemu tekmovanju in nadvladanju, ki morata izpodkopati ‘ravnovesje in 'mir med narodi.« Mi kot Slovani ,pa še pristavimo: 0 Slovanih 'tu sicer ni govora, i Toda krščanstvo je znalo iz Poljakov, Čehov in Slovakov in 'južnih Slovanov ustvarjati tekom dolgih stoletij državotvorne narode: in prav katdliska poljska država je skozi stoletja preprečevala, da nista germanski protestantizem in ruski kozaški bizantinizem spremenila vse srednje in vzhodne Evrope v 'satrapije in pašalutke. ^oltažl/e naš list svojim prijateljem! $ tem nam pridobivale no ve naročnike! 2a našo univerzo Tri so možnosti, ki so prišle letos v poštev *a dosego državnih kreditov za našo univerzo: ^ fedni driavni proiačon, b) iz-*®dni državni krediti, c) investi-c 1 j s k o p o s o j i 1 o. Medtem, ko se v red-proračunu 1937/38 ni posrečilo dobiti ni-^ar (če izvzamemo povišamje dotacije za hd-r*°tehnični laboratorij za opremo v znesku <300 in ge kakšna druga man ji a povečanja) pri izrednih kreditih imeli več uspeha: * milijonov ca dograditev knjižnice, strojni in-^Utut in akademsko menzo je precejšen korak 0 izpopolnitve naše univerze in daje upanje, * ho tudi v bodoče Belgrad imeil več raz ume-/®*ija za upravičene in do sedaj popolnoma za-^marjene potrebe slovenskega vseučilišča. a gremo tudi v tem pogledu na bolje, je v v?cejšnji meri zasluga prosvetnega ministra »•^aigaraiševiča, ki je ob svojem obisku na naši r^verzi sam videl težko stanje naših institu-Pomanjkanje prostora in opreme in slišal rektorata in predstavnikov Akademske ak-*'e jasno in odločno zahtevo po izpopolnitvi ^ eučiliS£a in spremenitvi dosedanje odklonilne ^udžetske politike Belgrada proti slovenskemu |jS®u^ilišču. G. minister takrat ni mnogo ob-zato nas veseli, da smo dobili vsaj nekaj ^Jpotrebnejšega, zlasti ker smo billi navajeni s&daj samo na obljube in tolažilne besede. v . °da popolna univerza je še daleč. Nadalje-ža 1 borbo do konca je naša dolžnost, ki je niti k remutek ne smemo zanemariti. Pred vrati razpis in razdelitev investicijskega posojila zoesku 250 milijonov. ^ ^r* deležu za dravsko banovino morajo biti |j|.? levane potrebe slovenske univerze s prl-21,0 10 milijonov. Dvajset let smo čakali in to dokaj potrpežljivo. Zapostavljeni prav v vsakem oziru, pa naj bo to pri dotacijah za vseučilišče, pri štependijah in podporah za študente, ali pa kot slušatelji slovenske univerze sploh, smo pokazali pri svoji borbi, ki je bila dostoijna in vredna slovenskega katoliškega akademika, da se zavedamo, da smo sinovi in nastopajoča generacija visoko kulturnega naroda, čigar največji ponos mora biti prav popolna in znanstveno na evropski višini stoječa univerza. Vemo, da bodo pri deležu investicijskega posojila, kar ga dobi dravska banovina, prišle v poštev predvsem druge potrebe. In bo tista vsota gotovo mnogo, mnogo premajhna, da bi mogli z njo odpraviti vse kričeče pomanjkljivosti. Toda pra/v zato mora državna oblast podeliti dravski banovini njej pripadajoči delež in še vsaj 10 milijonov za potrebe univerz. Če je boinba za izredne kredite bila prvo delo letošnje poslovne dobe Akademske akcije, se začenja sedaj druga: borba ta delež V investicijskem posojilu. Tu imamo v mislih predvsem potrebne kredite za prirodoslovfte institute, opremo anatomske predavalnice, kemični institut in hidrotehnični laboratorij. Ni najvažnejše, katera od teh zahtev naj bi billa na prvem mestu — vse je enako potrebno in vse moramo dobiti. Prirodoslovni instituti. Akademiki-prirodoslovci, ki morajo po ves dan prebiti v mrzlih in temnih hodnikih, ki so prej služili zgolj prehodu, so dolgo časa potrpežljivo čakali, kdaj se bo pričela akcija za njihov institut. Sami so letos opozorili javnost na težke razmere, v katerih so prisiljeni štu- Reforma zak. prava v Španiji V nacionalistični Španiji je bil izdan zakon, po katerem je spet priznana verskemu zakonu javna Veljava in s katerim je ukinjena ločitev zakona, in sicer tako, da so vse viseče tožbe o ločitvi nične. Znano je, da so po francoski revoluciji skoraj vse moderne zakonodaje sprejete 'ločitev zakona. V Franciji in ria Madžarskem 'je to sledilo po želo žilavemu odporu ‘katolikov, 'v Nemčiji pa kdt izhod iz 'težke juridične Situacije, v kateri se je nahajal Bisihark za časa kulturnega bOja. Španija!pa'je bila V vrsti orlih držav, ki Sb poznale samo tierazvežljiiv zakon in cerkveno itt^tahcb kbt 'sadno oblast 'V zadevah sv. Zakona. V revblucibnarriem zaletu, ko je šlo zla tem, da se pbrtfšijo Vsb 'katoliške, kulturne in religiozne vrednote, ‘je padel zakon pod udarci revolucionarnega Ibesk. ‘Popolnoma jžtsrio je, da država, *ki trpli, da se preganjajb duhoVniki 'in redOVhiki, da se podirajo cenkVe, ki so po njih neumnem ‘niiierijli Storile največ ila, ne more trpeti katoliške koncepcije zakona. Ni 'bilb tem zakonodav-cem dovolj, da SO tfvedli civilni zakon in s tem 'tudi možnost za ločitev, ampak ^o hoteli tudi to, da čim bolj zrahljajo 'in oslabijo stalnost družine v skladu z zakonsko doktrino skrajnih levičarjev marksistov. Tako je prišlo v 'Španiji do reforme zakonskega prava, ki se je 'zelo približalo ruskemu vzortu. Rezultati so ‘bili zelo poučni v tem, kar ste tiče upropaščenja družine, bili so pa z državljansko vojno prekinjeni. Nacionalistična Vlada je t etati prdblemu zopet posvetila vso pažnjo. Priznala je zopet VeljaVo Verskega zakonskega prava, in sictr pro plraeterfto, ločitev pa je Ukinila. dirati in Akademska akcija je njihova stremljenja podprla. Z izselitvijo prirodoslovnih institutov iz glavnega univerzitetnega poslopja bo to precej razbremenjeno in bi mogli omenjeni prostori služiti mogoče kot lokali strokovnih društev. Anatomska predavalnica. Z 'Zneskom Okrog 506.000 dih, ki ga tudi upamo dobiti iz tega posojila, bi S6 ta predavalnica končno dogradila in Triod&rhiziržila. Omeniti je treba, da bo Akademska akcija vse storila za dosego kredita pol taftijoba diti *a izdelaVb nafirtoV ta noVo bolitSnicro S kliniko. Kemični institut. Za Zgradbo kemičnega inštituta v poliiferfi nameravanem obsegu je potrebna naknadna vsota okrog 3 milij. (2 milij., ki Ata bila odobrena lani, ležita že nad eno leto neizrabljena v podružnici drž. hipotekarne banke v Ljubija^ ni). Akademska akcija je poslala na Rektorat dopis, v katerem prosi spričo umljivega razburjenja akademske mladine, naj se končno že uredi zadeva s kemičnim institutom, ki je prodrla po časopisju že v jftvnost ih ki gotovo ne govori v prilog našim zahtevam v Belgradii. Kolikor nam je znano, se načrti Za kemični institut sedaj nahajajo in pregledujejo na tehničnem oddeilku banske Uprave, od koder se pošljejo v odobritev gradbenemu ministrstvu. Hidrotehnični institut. Zanj so načrti odobreni že več let. Ta oddelek, ki je po števili! slušateljev najmočnejši na tehniki, se je moral, odkar obstoja, boriti z največjimi težaivami. Z lastnimi sredstvi in s pomočjo zasebne pomoči si je »DruštVo za postavitev hidrotehhičnega laboratorija« postavilo na Barju provizorij, ki vsaj za silo omogoča študij hidrotehnike, Zal je prav ta provizorij, ki je dokument domače pridnosti in prizadevanj, predstavljal letos oviro, da ni bilo mogoče doseči kredita za zgradbo novega poslopja. •1 liMj 1 J 30 aprila in 1. maja je ’imela Romana medzvezno sejo v Vaduzu (v kneževini Lich-tenstein). Iz Jugoslavije se Je udeležil predsednik Pax Romane g. prof. fr Maks Wra.ber; predsednik SDZ inž. Anton Tepež ter iz Zagreba g. prof. dr. Lj. MarakOvič. Na seji so predvsem razpravljali o letošnjem zborovanju v Sloveniji. 6. številka mesečnika »Pax Romane« prinaša poleg drugega sliko noveiga predsednika P. R. g. pr.i>f. ( dr. Wrabra, "pb^led na Rog. Slatino, kjer bodo od 2i2.—26. avgusta 't 1. študijski diievi, fotografijo Brezij, kamor bodo ibOrbvalci rOmali, raz^n 'te^a še silovensko narodno gledališe ih ufšUlinsk'b'derkev. »La poroča, da je bil klin v mo^U kljtika^tih križev 'ba5 ha dan '3. maja, ‘kb 'isb Verniki V 'RLrtili, V Vsej Itailiji in ha Všeirn svetu obhajali spomih 'najdenja "Križa. Milanski iPopdlb d’Italla« je hapadel besede sv. Očeta, s katerirtii je dejal, da je Riih bil te dni preplavljen s ikriži, ki ilisb !ki%čah^ki. V Natočili fe Hild 1. (19*1. inilijdhbv sv. obhajil, 1. ‘1935. pa 30^.7 ‘diilij. Tiko Te prišlo na enega katoličana v Nemčiji 'l. 1^35. '13.96 šv. obhajil, dočim 1. l£$l. ‘te 'l'l.^4. Kanadski Škofje So začeli Veliko b^bpk-gahdo prcfti ^und-titeraturi. SViOje Verice So pozvali, naj bbjkbtirajo Siihd-Iitfer^tUrO Ib Vse časopisje, ki tak šurtd pripbrOča. Dominikanci so se pred kratkim zojpet vselili v staro angleško univeržitefno melstb Cambridge, od koder so Kili pregnani za časa reformacije na Ah^lešikem. 3. maja 1.1. je nacionalistična vlada v Španiji razveljavila odlok z dne 23. januarja '}933, po katerem je bil razpuščen jezuitski red na Španskem in vse njegovo 'premoženje zaplenjeno. Sedaj smejjo jezuitje zopet nemOtefiO delovati v nacionalni Španiji. »Havas« 'poroča iz Harbina (Mandžukuo), da je 1. maja demonstriralo proti sovjetski vladi okrog 10.000 ftusov 'bele garde. »Reuter« poroča iz Moskvte, da so odstavljeni štirje generali, 'ki so svoje dni sodili maršala Tuhačevskega. To so: Dibenko, Alkanis, Belov in Kašiiro. Angleška oblast je dala pregledati baziliko Božjega 'grobi v Jeruzalemu nekemu inženirju. Po njegovem poročilu, da preti vernikOm ne-varniost Za življenje zaradi slabega stanja cerkve, je Oblast Vernikom prepovedala obiskovanje 'cerkve Božjeiga groba, duhOvnikorfi pa obisk dovoljuje le na lastno todgovortfost. Toda stanje cerkve fe pregledala tudi tričlanska komisija strokovnjakov, ki so izjavili, da je mnenje od angleških oblasti naročenega inženirja neutemeljeno. Za prepovedjo se namreč skriva protestanski trik. Protestanti ni? majo pravice uporabljati cerkve. Šedaj so si jo hoteli pridobiti tako, da bi za popravilo cerkve mnogo prispevali. Medtem pa katoličani zatrjujejo, da cerkvi še ne grozi »neizbežno poriišenje« niti še ni njeno stanje »nevarno«. Vsa potrebna popravila pa se lahkd izvrše z rednimi prispevki vernikov za vzdrževanje božjega groba. Nadškof v Tolosi piše v letošnjem pastirskem pismu o kinu tudi: »Po božji zamisli bi moral biti kino najodličnejše sredstvo za šolanje ljudskih slojev, nenadomestljivo sredstvo za širjenje svetle resnice o človeškem življenju, za utrjevanje temeljev družinskega življenja in za napredovanje socialne pravičnosti med vsemi stanovi. A kaj je postal de jansko? Odveč je o tem govoriti podrobno.« Nadalje piše o veliki moralni škodi, saj je danes pri večini ljudi pod vplivom filmov otopel odpor proti pogubnim vplivom filma. Tako niso več niti sposobni, da bi se dvignili v odločen protest zoper napade na svetinje sv. vere. Na koncu poziva, naj se tudi kato-' ličani njegove nadškofije organizirajo in enotno nastopijo po zgledu ameriških katoličanov. »STRAŽA V VIHARJU« 114 19. maja 1938 OBISK PRI NAJMLAJŠI.* Cmerikav dam visi nad krajino. Zdaj pa zdaj zaudari semkaj čez holme strupena burja, da nam zavira kolesa, ki jih podimo po rahlo blatni cesti med romantično tibimi smrekami im bahatimi jelšami. Nad polji otožna megla, na obrazih jutranja mrkost, v srcih pritajena pesem, še nikoli do konca izpeta. Še lučaj in pred nami se razgrne kot velika latvica široka dolina. Tik nad levo rebro mežika. ponižni Miklavž s skritega Kurena, za njim ošabna Planina, niže mje Krošljev grič, pod njim pa kotanja Razor. Aleš iz Razora, zakaj si se skril prežečemu poetu? — Povsem zadaj za Smrečjem, ki skriva tajna jezera in pomladne blagojane, se belijo Sveti Trije kralji, Lavrovec in Žažar, za njim sanja bogastvo kralja na Betajnovi. Še Samotarica s Korenom in vemec se zaključi. Sredi tega kroga čemi Podlipa, pohlevna vasica, kot da so jo ljudje pozabili ali celo zavrgli. Saj bi je v tej prostranosti še ne zaznal, da se izmad nizkih Loč ne dviga holm im na njem bela cerkvica sv. Brik-cija. Ozreš se prek razorov. Saj res: Vsa dolina je prekrasen vrt; okrog nje zeleni so gozdovi, nizkih gričev travnati vrhovi — a nad njo je nebes razprostrt... Sprana cesta se za hip vzpne. Sredi klanca se ustavimo. Sonce se nam od nekod prismeje. Z Majdo se spogledava: lepo bo. Velena se z Jožetom čuti, da smo že na cilju. Rada bi še pognala naprej, kar naprej, morda v svoj svit, ki ga mi ne razumemo. Majda si že ogleduje hišo: siromašna, nizka bajta čepi tik ob cesti, skoraj se pogreza v zoreče lebe, ki poganjajo ozimimo. Dom naše najmlajše, naše Marije, ki je zapela spev tihe doline. Skozi ozka vrata vstopimo. Že včeraj sem naznanil obisk. Zato ne bo menda presenečenja. Črna kmečka kuhinja, samota, tihota. Potikamo in vstopimo. Brat nas pozdravi. Ob mizi stoji in veže knjige. Tih je. Od nekod se utrga ona, Marija. Še opazili je nismo. Glasan šumot jo hipoma zajezi, da se ne znajde v tujih obrazih in besedah. Slabotna postava, suhotna. Devetnajst let nosi, pa bi ji ne prisodil. Preprosta. Prav otročje geste spremljajo njeno vedenje, tako jo obsodijo bežni prvi pogledi. Majda jo gleda kot nekoč svojo punčko, ki se je morala od nje posloviti, ko je dorasla. Vrata se v drugo odpro. Nekdo boječe vstopi. Mati, njena mati. Plahost in sramežljivost ji odseva iz utrjenih oči. Za možem žaluje. Pred božičem «0 ji ga pokopali. Gospa Albina se za hip za-misli. Morda gleda pred sabo Cankarjevo Francko in mater, ki je zanjo nedosežna skrivnost, morda grabi za motiv novega doživetja, ki ga bo vrgla na papir. Posedemo ob veliki javorje vi mizi in zasnujemo razgovor. Marija se nasmehne; stegne se na polico pod nizkim stropom — tam je njena zakladnica — in pred nami že leže bele pole, popisane s šolsko roko, snažno in brez popravka. Marija, oprosti, v tvoj svet bi radi pogledali, kako delaš, kako gradiš, kako ustvarjaš in klešeš besedo slovenskega srca in duše. Začela je pesniti s petim letom. Samo dvo-razredno podlipsko šolo ima za sabo. Delala je zmeraj po malem, a vztrajno. Šele s časom je zvedela, da tudi drugi radi slišijo besedo zapeto in začela jo je priobčevati. Nad tristo jih je že stvorila, med temi sem videl nekatere za čuda lepe in globoke, le škoda, da teh nobene še ni v javnosti. Pomisli, dekle tako rekoč brez vsake izobrazbe, pa ti skuje klasično tvornost: sonetni venec, pesem z lepim akrostihom, vžneto, idilo, gloso. Potem pa sama pove: saj je pesnik le pesnik po tem, kar izda. In za tem ironičnim nasmekom njenih rahlo zalitih lic se skriva trpka bol: Kaj pomaga ptički pesem sestric z vrta, ko pa v sobi v tesno kletko je zaprta! {str. 22). Zaveda se svoje majhnosti, še preveč bojazljivosti se je na- vzela, a v dobro si sme šteti tudi zavest, da zmore ustvarjati, česar drugim ni dano. In ob tej duši sem spoznal, kaj je dar božji, kaj je rojen poet, — čista duša vidi čisto, jasno in, lepo kot božje oko; in potem posluša, čuti, doživlja, uživa in reče, čeprav jo malokdo sliši, redkokdaj, a vendar včasih v duše mlade droben žarek sonca — sreče se prikrade, (str. 23). A kaj bi tisto, saj vendar: vsa dolina miloglasno pesem poje, da pri srcu mi veselo in lepo je {str. 11). Zares, kdo bi si ne zaželel vsaj za trenutek stopiti v to kraljestvo tihe doline, kjer Marija poje? ... In kako je z njeno pravkar izdano zbirko? Poglavje zase. Samozaložba, saj veš. — Kaj bi sodil o delu samem? Ne vem, ker moram prej nekaj drugega omeniti, tisto s trgom. Sama mladostna vzkipe-lost je Marijo napotila do tega velikega koraka. A škoda, srce je zadelo prehitro ob kamen. Sama mora prodajati. Hodi kakor po-tovka iz kraja v kraj, čez hrib in dol, čez dm in strn. Naš vsakdanji kruh je trd. Marija ve, kaj je življenje. Pa tudi v to noč posije dan, sonce, sreča; motiv, nova misel, doživljaj, prijem in na papir se ji zlije nov spev, pesem ceste, žuborečega vira, zelenečega holma, višnjevega neba, jasnega dneva in očarljivega večera. Marija, vas nikoli ne obide misel, željna misel po nečem daljnem, po širokem in glasnem svetu, kjer teče življenje v drugo smer kot v tejle tihi dolini, ki ne sliši tistega šumota? Slabotna prsa se ji za hip dvignejo, da dajo duška težkemu vzdihu. Kakor Cankarjeva Nina iz Kralja na Betajnovi, ko zasliši tisto besedo: gledališče; še nikoli ji ni bilo dano, da bi stopila v pravljični hram. — Ah —, saj bi, pa sama ne vem... Zadržana bol ji podrhteva na obrazu, od nekod zaveje pesem o tistem daljnem, neznanem. Samo želja je to in nič več. Nekaj drugega ji da besedo: ne vem, če bi potlej mogla ustvarjati... Saj, Marija, kar prav imaš, tiha dolina je tvoja in ta je samo ena. Kar prav imaš. Pa vendar — se mi je še tisti trenutek utrnila nova, na prvi pogled povsem tuja misel: Marija bi morala v svet, v dalje, kjer spi veliko kraljestvo, kraljestvo tvorcev duha, lepote, umetnosti. Da bi potem od blizu spoznala moč in duha besede klasicizma, humanizma, renesanse in za tem še novo silo romantike, impresije, ekspresije, surreala. In tako ne samo naše obeležje: Gregorčič, Prešeren, Kette, Murn, Župančič, marveč tudi Goethe, Schiller, Heine, čar velikih tvorcev flamske, angleške, francoske duše in potem še in še, kakor govori neizprosnost časa in njegovega izraza. Zunaj sije prijazno sonce. Razgovor se je zavlekel, nihče ne ve kako. Stopimo malo ven. Fotograf nas kliče. Marija se postavi poleg drevesa, zraven nje stopi mati. Po naših gimnazijah Bliža se konec šolskega leta. Zopet bo zapustilo naše gimnazije toliko in toliko abitu-rientov, bodočih voditeljev slovenskega naroda. Ta proces, ki se leto za letom ponavlja in ki daje univerzi nov naraščaj, je za nas zelo važen, čeprav mu morda ne posvečamo dovolj pažnje. Važen je zato, ker bo slovenski narod takšen, kakršni bodo njegovi voditelji. Ti so pa takšni, kakor jih je vzgojila srednja šola, ali bolje rečeno, kakor so se sami vzgojili v osmih letih srednješolskega študija, Da šola danes ne vzgaja, ampak predstavlja le nek aparat, ki naj dijaku vlije neki minimum znanja, to vsi dijaki dobro čutimo. To čutijo dobro tudi vsi tisti, ki se bore za našo naklonjenost. Vsaka svetovno nazorna skupina skuša v svoj krog dobiti kar največ dijakov in jih po svoje vzgojiti (če je to vedno vzgoja, je vprašanje), ker ve, da šola dijaku tega, kar on v krizi značaja in duha najbolj išče, namreč prave poti, ne da, Zaradi tega je društveno življenje po gimnazijah zelo močno razvito in tudi zelo pestro. Katoliški dijaki se zbirajo v kongregacijah, kjer si oblikujejo svoj značaj in vzgajajo svojo voljo. V drugih svojih organizacijah se ne morejo udejstvovati, ker jim mrtvi zakoni to prepovedujejo. Vse delo v kongregacijah leži na veroučiteljih in nekaterih redkih profesorjih, ki se zavedajo, da niso poklicani samo zato, da vlijejo dijaku neko znanje, ampak predvsem zato, da vzgajajo. V katoliškem taboru vlada edinost, le tu in tam se kdo navdušuje za Španijo, Kocbeka, Dejanje in si pripenja za znak križ :in kladivo. Delo katoliškega dela dijaštva je plodovito na vseh področjih. Pri tem delu jih podpirajo, kot je bilo že omenjeno, redki profesorji. Merodajni činitelji, ki imajo na skrbi vzgojo mladine, pa naj se pobrigajo, da bo tudi katoliškemu dijaštvu dovoljeno, da se organizira, da ne bo zapostavljen del dijaštva na naših šolah. Druga skupina je skupina nacistov, ki so edini le tedaj, če je treba napadati katoliške dijake, njih prepričanje, blatiti vse, kar je slovensko, drugače pa so med njimi precejšnje razlike. Eni se navdušujejo za Ljotiča, drugi pa za staro JNS. Ti se lahko organizirajo, vendar razen v zabavljanju ne pokažejo prav ničesar. Dijakom se v sovraštvu do slovenstva in katolištva pridružujejo tudi nekateri »nacionalni« profesorji in jim zvesto pomagajo. Značilen in omembe vreden je primer, ki se je dogodil na neki gimnaziji v Sloveniji in ki nazorno slika njih sovraštvo do slovenstva. Dogodilo se je, da se je ravnatelj podpisoval v izkaznice FS v cirilici. Najbrž se mu slovenščina ni zdela primerna, da bi v njeni pisavi ovekovečil svoje ime. Mislim, da to dovolj kaže, kakšna je vzgoja v nacističnih vrstah in kakšna je tudi' vzgoja takih profesorjev v šoli. Tretjo skupino po naših srednjih šolah predstavljajo nezadovoljneži in levičarji, ki skušajo pripadnike svojemu nazoru pridobivati na tajen način, kot je sploh vse njih delovanje podtalno rovarenje proti vsakemu, ki ni z njimi. Vendar njih število stalno pada, deloma ker iz Moskve ne prihaja več dovolj denarja za agitacijo in sladko vince, deloma ker dijaki nočejo več nasedati njih stalno enakim frazam. To so glavne tri skupine na naših srednjih šolah, ki imajo svetovno nazorni program, ki in kaj bo z njim? Marija pa tiho poje: čisto srce — ni mu drugega treba: moja je pesem in moj je ves svet,.. Ko bi bilo res tako. Ko bi ji nihče ne zaviral poleta v daljave, višave! Marija, zdravstvuj! zahtevajo zase celega človeka. Poleg njih še več organizacij kot FS, JS, PRK, ki pa v svojem programu nimajo svetovnonazorfl® opredelitve. Temu razmerju med sveto vnonaz orni®1 skupinami primerno prihaja tudi tisk med na" še dijake. Največ prihaja na naše srednje šol® kat. tiska (Straža v viharju, Mi Mladi Borci. Naša Zvezda, Mentor itd.). Nacistično čašo* pisje prihaja v precej manjšem številu, in si' cer Naša volja, Sokolič, Naša rast, Zbor, ga ponekod precej tajno razširjajo. Levičar' skega 1551 na naših srednjih šolah skoraj ®* opaziti. Tu in tam ima kdo naročeno Slove' nijo, Sodobnost. Nekaj več naročnikov i®3 Dejianje. To bi bili glavni časopisi in revije, k* prihajajo na naše srednje šole in iz katerih črpajo dijaki svojo izobrazbo. To naj bi bil kratek pregled stanja na «*3' ših srednjih šolah. Popolnoma točen seveda n® more biti, ker nam niso na razpolago raz n® uradne statistike. Vendar da že ta povprečo3 slika srednje šole misliti dobrim vzgojitelje®1 in tistim, ki jim je kaj na tem, da bi bil abit®' rient tudi dobro vzgojen, ne samo napolnje® z znanjem. Š ola mora zopet postati vzgoj®1 zavod! Delavnost franc. katoličanov »Socialna in državljanska ženska zveza« ’ Franciji zasleduje pereča ženska vprašanj3' Kakor povsod, se je tudi tu pokazal uspeh šel3 po dolgoletnih borbah. Tako je n. pr. trajal3 šest let borba za vrnitev matere družini. Pr®3 šestimi leti, ko se je »Socialna in državljanska > zveza« zavzela za to vprašanje, marsikdo 1,1 vedel, kaj naj stori. Šele sveti oče je jasno z3' črtal v encikliki »Časti Connubii« smernice Z3 rešitev tega problema. Toda kmalu po tem so v Franciji nekated začeli pretirano hvaliti to, da se ženam odrek3 pravica do poklicnega dela, drugi pa so vid®!1 v tem nekako izgubo. Prvi so pozabili, da r žena večkrat prisiljena, da iz potrebe p®e vzame poleg naloge, ki jo ima v družini, j* kako drugo delo. Drugi pa so začeli trditi, “3 geslo »ženo k ognjišču« • zapira ženo v oz®* družinski krog in jo smatra za domačo sužnj0' »Socialna in državljanska ženska zvez3* pa ije poleg teh dveh struj kmalu naletela na hujšo oviro — na industrijske podjetnik3; ki so se začeli bati, da bi bilo treba zvišat} plače možem, da bi tako žena mogla posvet**1 svoje zmožnosti samo družini. A vendar je »Socialna in državljanska zv®' za« kmalu našla razumevanje pri krščanski® industrialcih. Tako se je lahko osnoval najpre* narodni, pozneje pa mednarodni odbor s p*0' gramom, ki ga označuje geslo »žena P11 ognjišču, sograditeljica človeškega napredk3* Kmalu so se pokazali čudoviti uspehi, k3® obeta vzpostavitev boljšega socialnega reda' Sedanje prizadevanje mednarodnega g ih3 nja pa skuša poudariti, da je treba pojmov3 delovanje žene v družini kot poklic. Gotovo r tudi, da mora biti to njeno poklicno delo družini bolj cenjeno kakor njeno poklicno d®1 v družbi. To je naša Marija, naša najmlajša. Do srca seže njena mila pesem, človek bi se zjokal, ko bi do dna spoznal njene globine. Lirični talent * Manja Brenčič, ki je napisala pesniško zbirko Spev tihe doline. Samozaložba. Podlipa pri Vrhniki 1937. Cena 4 din. Knjižico, ki se dobi pri avtorici in tudi po knjigarnah, vsem toplo priporočamo. Stanovanjska revščina v Sovjetski R°sl. Kako bogastvo vlada v Sovjetiji, kako skr vlada za »tovariše« proletarce, je najbolj r3^ vidno iz tega, kako v Rusiji primanjkuje sta**® vanj. V »Večemaji Moskvi« zadaj pri ogl3*^ beremo n. pr. da ponujajo ali najemajo Ij**®’ kvečjemu še poedine sobe. Značilno je tudi. ? se sobe ne najemajo, ampak navadno kupuje|^ Navadno se glasi oglas: Kupim sobo, ali češče: Kupim sobni kotiček. Najbolj zan*®*^ so pa tile oglasi; »Samostojen inženir naj®r, sobni kot«, ali pa: »Mlad tehnik išče sobni k ^ tiček« ali celo »Mož in Žena kupita ko* sobi«. Vsekakor zelo značilno za sovjet9*1 Rusijo.