Leto U V Poltnfn« plaEaoa v {otovinl V Ljubljani, v petek, dne 20. avgusta 1937 Stev. 189 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-9* — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Ounaj 24.79? U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Prejemki državnih uslužbencev Vprašanje prejemkov državnih uslužbencev ne zanima samo onih, ki so neposredno prizadeti, ampak vse naše gospodarstvo. To ie tudi razumljivo, saj prihaja številni uradniški stan za vse gospodarstvo v poštev kot odjemalec, za vse nas pa je vprašanje uradniških plač važno, ker smo vsi davkoplačevalci. V državnih financah so osebni izdatki velevažen faktor, ki zahteva velik del državnih izdatkov. Tako so znašali vsi državni izdatki v letu 1935-1936 po zaključnih računih 8.896.6 milijonov, od česar je odpadlo na osebne izdatke 4.239.3 milijonov, na materialne izdatke pa 4.657.3 milijonov din. Prejemki državnih uslužbencev so doživeli posebno v letih krize mnogo izprememb in je •bila poslednja večja izprememba v smeri znižanja izvršena leta 1935. Od tedaj pa so se razmere v našem gospodarstvu, pa tudi v samih državnih financah bistveno izpremenile in te izpremenjene razmere vedno bolj nujno nalagajo tudi izpremembe v izboljšanju prejemkov državnih uslužbencev. Danes se nahaja naše gospodarstvo po tretji dobri letini v drugačnem položaju kot je bilo leta 1935, ko smo še na vseh koncih in krajih čutili posledice krize. Mnoga vprašanja so medtem dobila svojo rešitev, mnogo pa je še nerešenih vprašanj in med njimi gotovo ni v zadnji vrsti naše splošno uradniško vprašanje. Vprašanje pa ni tako enostavno, saj moramo reči, da se vleče kot rdeča nit v naši državni upravi že od leta 1918 sem. Ni sedaj in na tem mestu naša naloga razpravljati o drugih uradniških in tislužbenskih vprašanjih. Zdi se nam pa potrebno ogledati si predvsem gospodarsko in socialno plat vprašanja plač. Od leta 1935 dalje so se, kot smo že dejali, razmere v državnih financah v mnogočem ustalile. Čeprav je še nebroj nekritih potreb, vendar se v splošnem opaža, da dotekajo državni dohodki v obilni meri v državno blagajno. Res je tudi, da bo še nekaj časa, preteklo, preden bomo pokrili vse one številne luknje, ki so nastale v letih krize in si nabrali nekaj masti za slaba leta. Toda v interesu boljšega fukcio-niranja državnega aparata je, da se misli na ureditev uslu/benskih prejemkov. Današnji položaj državnih financ se je v mnogočem tako popravil, da bi se lahko izvedle one nujno potrebne korekture v plačah iz socialnih ozirov. Saj izkazuje že državni zaključni račun za 1935-1936 znaten presežek, podobno ga bo izkazoval za 1936-1937 in po dosedanjih podatkih sodeč, bo to trajalo še v tekočem proračunskem letu in če Bog da. tudi v naslednjem. Drug važen faktor, ki govori za izboljšanje prejemkov, je ta, da se nahajamo že nekaj časa v dobi naraščajočih cen za skoro vse predmete. Predvsem so cene kmetijskih pridelkov višje kot so bile na primer v letih krize. Tudi cene industrijskih izdelkov po vsem svetu na-naščajo. Za presojo kupne moči prihajajo predvsem v poštev podatki o cenah na drobno, na katerih vpoštevanje so navezani konzumenti — državni uslužbenci. Po podatkih Narodne banke, je indeks cen na drobno znašal junija meseca v zadnjih letih v glavnih mestih (podlaga so cene v letu 1930, vzete kot 100): Belgrad Zagreb Ljubljana junij 1934 83.2 78.7 79.9 junij 1935 79.4 78.8 83.9 junij 1936 "8.5 79.6 87.2 junij 1937 85.6 82.5 86.2 Ta indeks kaže tudi različnost razvoja cen na drobno v vsej državi. Od leta 1930 dalje so se cene na drobno najbolj zmanjšale v Zagrebu, najmanj pa v Ljubljani. Dokazuje pa, da so na splošno cene od leta 1935 dalje znatno narasle. Še bolj natančno sliko za dokaz našim trditvam bi dobili, če bi bil slično .ses-tavljen indeks življenjskih stroškov. Tega vsaj delno posnamemo iz zagrebške revije »Indekse. Po računih te revije, je znašal indeks življenjskih stroškov za posameznega delavca (čc vzamemo cene leta 1914 kot 100) decembra leta 1930 1.642 za delavsko družino 4 članov pa 1.579; decembra leta je znašal indeks za samskega delavca I 129, za družino 1.011, decembra 1935 je narastel prvi indeks na 1.148, drugi pa na 1.107. Od tedaj naprej so se življenjski stroški še dvignili ter so do konca marca 1937 narasli za samskega delavca 1.187. za delavsko družino pa 1.146 Od decembra 1935 pa do marca letos se je prvi indeks povečal za 39 točk, drugi pa za istotoliko. Indeks žjvljenjskih stroškov v zlatu je narastel od decembra 1935 do marca 1937 od 80 na 83. odnosno od 77 na 80. To nam dokazuje statistično merjeno dvig cen. katere mara plačevati državni uradnik ob svojih tako skrčenih prejemkih. Toda kako naj se izvede izboljšanje usltiž-benskih prejemkov? Mislimo, da tn linearna pot ni na mestu. Če se plače linearno zvišajo, je to sicer administrativno najlažje, toda s tem se še bolj potencirajo nekatere slabe in socialno krivične posledice dosedanjih znižanj. Zaradi tega je potrebno, da se izvede takšna nova regulacija plač državnih uslužbencev, ki bo omilila predvsem dosedanje trdote, ki so se nedvomno izkazale. Predvsem pa moramo gledati na to, da bodo prišli do izboljšanih prejemkov <>ni, ki imajo družine, pa tudi oni, ki so na tem, da si ustanove lastno ognjišče. To je danes zahteva, ki se uveljavlja po vsem svetu in ni treba navajati primerov za to. Državna uprava je na svojem področju poklicana dati vzgled vsemu gospodarstvu in vsem drugim podjetnikom. Če smo vpoštevanje takih razlogov doslej zanemarili, je zadnji čas, da popravimo, če drugega ne, vsaj najhujše krivice in trdote. Zaradi tega je potrebno, da se pri izboljšanju, ki je nujno potrebno, vpoštevajo VBi navedeni razlogi in izvede izboljšanje v takem smislu, da bo socialno pravično. Seveda je vprašanje zvišanja prejemkov zelo težavna stvar. Predvsem se tu kosajointe-resi višje birokracije z manjšim uredništvom in ostalimi uslužbenci. Toda vpoštevati je treba, da vsa državna uprava sloni kot vse drug« n« malih ljudeh in če je ta podlaga dobra, potrm ne bo treba toliko priganjačev in kontrolorjev, Portugalska prekinila odnošaje s Češkoslovaško Prepir zaradi dobav orožja, ki ni bilo pravočasno dostavljeno Naročeno orožje je bilo baje poslano v rdečo Španijo Lizbona. 19. avgusta. AA. (DNB) Portugalska vlada je izdala uradno poročilo o prekinitvi diplomatskega razmerja s Češkoslovaško. Češkoslovaškemu poslaniku v Lizboni g. Fliederju je vlada sporočila, da ima zapustiti Portugalsko. Portugalsko sporočilo je zelo obširno in obsega več tiskanih strani. V njem se nahajajo razlogi za ta korak portugalske vlade. Portugalska vlada je za izvedbo svojega oboroževalnega programa naročila večjo količino strojnic na Češkoslovaškem, in sicer pri tovarni »Československa Zhrojovkac, ki ee sme smatrati za državno podjetje. Ko je bila kupna pogodba takorekoč že dokončno sklenjena, je praška vlada na lepem sporočila, da naročila ne more izvesti glede na dogovor o nevmešavanju v špansko državljansko vojno. Portugalska vlada, pravi dalje sporočilo, je bila zaradi takega postopka silno presenečena in ie izjavila, da tega vzroka nikakor ne more vzeti na znanje, ker je tudi Portugalska sama članica odbora za nevmešavanje. Za tem češkoslovaškim izgovorom, pravi dalje sporočilo, se opaža vpliv in pritisk drugih držav, ki jim je do tega. da onemogočijo oborožitev Portugalske. Dalje pravi sporočilo, da je Češkoslovaška segla po zavlačevalni taktiki in da je prišlo d« protislovnih izjav zunanjega ministra dr. Krofte in predsednika češkoslovaške republike. Obe izjavi sta si bili edini le v tem. da gre za splošno prepoved izvoza orožja. Naposled so na češkoslovaški strani izjavili, da je iskati vzrokov te prepovedi v potrebi po oborožitvi Češkoslovaške same. Toda Portugalska nima volje, da bi preurejala svoj oboroževalni program zaradi pritiska drugih držav. Portugalska je vse storila, kar je bilo v njenih močeh, da ohrani prijateljsko razmerje s Češkoslovaško, toda njen narodni ponos ji ne dovoljifje, da bi še dalje gledala zavlačevaino taktiko, ki bije v obraz, vsem mednarodnim običajem, in je zato na svoje največje obžalovanje prisiljena izvajati posledice iz takšnega zadržanja. Praga, 19. avgusta. AA. (Havas) Prekinitev diplomatskega razmerja med Portugalsko in Češkoslovaško je praško vlado zelo presenetila. Toda vlada je ohranila svoj običajni mir. Češkoslovaškemu poslaniku v Lizboni je poslala navodila, da naj ostane na svojem mestu vse dotlej, dokler mu ne bo portugalska vlada delala sitnosti. Uradno poročilo praške vlade Izšlo je uradnej poročilo, da se je portugalska vlada zadnje čase pogajala z neko t/nvarno za dobavo orožja. Zelo preobložena tovarna pa ni mogla dobaviti zaželjeni tip in je ponudila neki drugi tip. Toda portugalska vlada je trdovratno vztrajala pri tipu, ki ga je prvotno zahtevala, in je 18. avgusta odpoklieala svojega praškega poslanika. Poročilo ugotavlja, da ni ne v preteklosti, ne v sedanjosti bilo nikakega političnega ne diplomatskega nesoglasja ined Češkoslovaško in Portugalsko. (ČTK) Naziranje na Dunaju Dunaj, 19. avgusta. Iz krogov, ki so blizu tukajšnjemu portugalskemu poslaništvu, se poroča, da zadeva, zaradi katera je prišlo do prekinitve diplomatskih odnošajev med Češkoslovaško in Portugalsko, ni tako nedolžna, kot jo prikazujejo v Pragi. Tamkajšnjemu poslaništvu niso znane podrobnosti. Vedo .samo to, da so češkoslovaške tovarne orožje in material, ki je bil naročen že zdavnaj, odpremile v drugo državo, ki je nasprotnik Portugalske. Trdi se. da je vse orožje, ki je bilo namenjeno, da gre skoti Portugalsko v nacio- nalistično Španijo, bilo poslano v rdečo Španijo. Zaradi nenavadnega trgovskega običaja češkoslovaških tovarn je bila portugalska vlada prisiljena prekiniti diplomatske odnošaje. Pariško mnenje Pariz, 19. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih priznavajo, da je vpliv neke tretje sile na Portugalsko znan že vsemu svetu ter bi bilo odveč opozarjati na to dejstvo. Portugalska sodeluje aktivno v vseh fazah španske tragedije. Zaradi tega ni nič čudnega, če je neka država na Češkoslovaško pritisnila, da enostavno izigra Portugalsko, ki je hotela naročeno orožje zopet poslati nacionalistični Španiji. Kaj pravijo Angleži Gibraltar, 19. avgusta. »United I'ress< poroča, da je do diplomatske prekinitve odnošajev med Češkoslovaško in Portugalsko prišlo zaradi tega, ker so češkoslovaške orožarne najprej dobavile vojni material vladi v Valenciji, potem pa so bile zaradi kitajskih naročil tako zaposlene, da naročil« za Portugalsko sploh ne prihaja več v poštev. Portugalska vztraja še vedno na stališču, da ji inora Češkoslovaška dati prednost, ker je ona prva naročila vojni material in ga tudi že plačala. ... in oba poslanika Dunaj, 19. avgusta. Portugalski poslanik .lose da Co6ta Carnero, ki je bil akreditiran pri češkoslovaški in avstrijski vladi, se je preselil na Dunaj, kjer bo čakal nadaljnji razvoj položaja in na nova navodila vlade. Češkoslovaški poslanik v Lizboni Flieder bo ostal do nadaljnjega na svojem položaju. Bitka v Šangaja je trajala vso noč z veliko srditostjo Oba nasprotnika zbirata vedno večje čete Šangaj, 19. avgusta, b Bitka okrog Šangaja, Honkeja in Putonga je trajala vso noč z nepopisnimi strahotami. Povsod so slabotne japonske oddelke podpirale japonske bojne ladje, radi česar so uničene neprecenljive vrednosti domačega in inozemskega premoženja. V Honkeju so krvave borbe na nož trajale več ur in so se morali Japonci pred veliko premočjo kitajskih sil umakniti. Okrog ene ponoči so Kitajci v divjem naskoku prodrli velo do obale reke Huanghu. Tam pa jih je obsul ogenj z, japonskih ladij in kar ni obležalo mrtvega na tleh je zbežalo. Ko se je pričelo daniti, so japonski bombniki zasipali najvažnejše kitajske položaje z zračnimi torpedi, ki so povzročili pravi strah in grozo med kitajskimi vojaki. Kljub temu, da so drobci homh pobili mnogo kitajskih vojakov, so ti zdržali na sto-jih postojankah in poplavili vse odprtine, ki so jih povzročile bombe na posameznih odsekih Trdijo, da so Japonci uspešno izkrcali čete, ki so takoj pričele z, veliko ofenzivo pri Liafu. Na reki Jangce zapadno od izliva Huanghua so Japonci prav tako izkrcali nekaj oddelkov. Kitajci so storili vse, da preprečijo japonske manevre, vendar pa se jim to ni posrečilo. Prizadejali pa so Japoncem velike izgube. Ni znano, koliko japonskih vojakov se je izkrcalo, trdijo pa, da se v bližini nahajajo že tri japonske divizije. Vsi Japonci se niso mogli izkrcati, ker so Kitajci poslali proti njim velike rezerve, ki so silno ogrožale nadaljnje izkrcavanje. Računajo, da razpolagajo Kitajci okrog Šangaja z okrog 300.000 vojaki. Japonci 90 ponoči obmetavali z bombami mednarodno koncesijo ter zadeli v francoskem delu nekaj hiš, ki so pričele goreti. Ogenj so gasilci s pomočjo vojaštva pogasili. Ob devetih se je zopet pričela bitka za Šangaj z novimi strahotami. Šangaj, 19. avgusta, b. »United Press< poroča, da mu je japondski |>omorski ataše v Šangaju izjavil, da se je Kitajcem zares posrečilo prodreti vse do Vard ulice v Japonska koncesiji, vendar pa so jih Japonci oh 16 vrgli nazaj. Na obeh straneh je veliko žrtev. Istemu dopisniku je izjavil župan Nangaja, Juji. da nameravajo Kitajci sedaj obkoliti okraj Jangcepu ter obkoliti popolnoma Japonce, ki se nahajajo v področju Capeja. Zaradi tega se tudi pričakuje savzetje Honkeja. Mestni župan je priznal, da so bile izgubo na obeh straneh zelo velike, vendar pa so izgubili Kitajci mnogo več mož. To je pripisati dejstvu, da so Kitajci neprestano napadali in so prodirali proti Japonskim položajem tudi tedaj, ko so jih kosile Japonske strojnice. ki samo podražujejo aparat, tako da sc včasih človek boji, da pride na 1 delavca v najširšem pomenu besede kar kakšnih 10 nadzornikov, kontrolorjev in raznih višjih organov. Zato je treba smotrenega dela in sodelovanja vseli inte-resiranih faktorjev da ne bodo prevladovali samo pogledi na dela birokracije, ki iz razumljivih razlogov nima onoga razumevanja /n ves stan kot eelntn. pg ne toliko socialnega duha, du bi izvedel reformo tislužbenskih plač v pravičnem krščanskem duhu! Dopisnik Hearstovega tiska poroča, da se iz gibanja in zbiranja kitajskih in japonskih čet lahko vidi, da bo pred šangajem prišlo do odločilne bitke. Na povelje nankinške vlade ho v roku 24 ur zbranih 300.000 rednih vojakov pred šangajein. Tudi Japonci delajo velike vojno priprave in ne- 7J ZIKANVEI vefS HAN6-TCHŽ0U. POUT0UNG iteChino/se flrsenal de . igngnan La Motte Pi-quet< in druge francoske vojne ladje so zasidrane ob francoskem pristanišču. Dalje proč so zasidrano tri angleške vojne ladje, blizu njih pa je še ameriška križarka »Aiigustaf. Putung je bil sicer zelo razsvetljen ponoči, sedaj pa ga osvetljujejo samo reflektorji z japonskih vojnih ladij in številni požari v Putungu. Največ bomb na ta del mesta je izstrelila japonska admiralska ladja >I)ju-mo<. Ves čas pa se jasno sliši grmenje japonskih topov. Pred boji za Nankav Peking, 19. avgusta, b. V tek« včerajšnjega dne so bile odpravljene velike kolone pehote, da okrepijo čete, ki se borijo na hrihu pri Nankav. Japonci so sklenili izvesti tukaj odločilno ofenzivo in hočejo za vsako ceno rešiti železniško progo in tunel, ki vodi skozi Hankavski hrih, kajti Japonci nujno potrebujejo to področje za razvoj nadaljnjih operacij. Japonci zanikajo vesti o velikih kitajskih zmagah pri Nankav, priznavajo pa. da ho imeli po zadnjih borbah velikanske izgube. Dcj- ! Nadaljevanje na 2. strani Šest načelnikov gen. štaba zbranih v Carigradu Značilna napitnica generala Nediča Cariflrad, 19. avgusta. AA. Anatolska agencija poroča: Načelnik generalnega štaba maršal Fevži Čakmak je priredil snoči na ladji »Islmirt, s katero se vojaške delegacije prijateljskih držav peljejo v Tekirdag, slavnostno večerjo tujim gostom na čast. Pod korec večerje je maršal imel govor, v katerem je želel dobrodošlico uglednim zastopnikom armad zavezniških in prijateljskih držav: Pozdravljam v osebi generala Ksada Ulaha prijateljsko afgansko vojsko; v generalu Papagu zavezniško grško vojsko, v generalu Rizi Kuli-kerimu prijateljsko iransko vojsko, v generalu Huseinu Fevziju prijateljsko iraško vojsko. v generalu Sikizuju zavezniško romunsko vojsko in v generalu Nediču zavezniško jugoslovansko vojsko. Prav tako pozdravljam ostale vojske držav, zastopanih po svojih vojaških odposlancih. Dvignem čašo na zdravje vam vsem in pijem v srečo in blaginjo vaših držav. Na zdravico je odgovoril načelnik jugoslovanskega generalnega štaba general Ljubomir Ne-dič. kot po činu najvišji med tuiimi vojaškimi zastopniki (leneral Nedič je izvajal med drugim: Načelniki generalnih štabov Afganistana, Gr- čije, Iraka, Irana in Romunije, so mi izkazati veliko čast, ko so me pooblastili, da se v imenu vas vseh zahvalim vaši ekscelenci, tako v našem osebnem imenu, kakor v imenu naših armad in naših držav. Navzočnost načelnikov generalnih štabov šestih držav, združenih s Turčijo z neomajnim prijateljstvom, je najboljši dokaz pomena in uglednega položaju, ki si ga je nova Turčija znala pridobiti po zaslugi .svoje miroljubne politike, ki je rodila že toliko lepih sadov v tem delu sveta, izredno važnem, ker tvori zvezo med dvema celinama Srečni smo, da bomo pri manevrih mogli videti pri delu odlično turško armado in da jo bomo mogli občudovati. To prijateljsko in zavezniško armado, ki po svobodnosti svojega ustroja in po svojem požrtvovalnem duhu predstavlja eno izmed najboljših vojsk na svetu in ki je hkratu važen činitelj za ohranitev miru. Tem našim čustvom pa velja dodati Se spoštovanje, ki ga čutimo za gostoljubnost in za uspehe, ki jih je dosegli, nova Turčija nnodo šele sedaj nastali pravi boji. V tej zvezi navajajo listi podatke o številčnem stanju kitajskih čet okrog Šangaja in v dnigih krajih. Kitajska vlada je mobilizirala 35. divizijo, da poseže v boje na severnem bojiAču. Japonske oddelke okrog Šangaja so precej pomnožili. Priprave na Japonskem Ijondon, 19. avgusta, b. »Times< poroča iz Tokia, da eo vojne priprave na Japonskem zavzele takšen obseg, da se iz njih povsem jasno vidi, da hoče Japonska 6edaj končno obračunati s Kitajsko. Vprašanje je, ie se ji bo to posrečilo, ker Japonci sami priznavajo, da niso pričakovali tako odločnega odpora. Japonci mrzlično prevažajo armado in vojni material na severno Kitajsko. Noč in dan so živahno dela v vseh japonskih lukah. Vojna psihoza jc zajela vse sloje in prostovoljci se neprestano javljajo, da gredo v borbo proti Kitajcem. Od vsepovsod prihajajo darila v denarju, nakitu in drugih vrednostih za kritje vojnih stroškov. Dopisniki Reuterjevc agencije in »United Pressa< soglasno trdijo, da namerava Japonska z odločnim udarcem napraviti konec sedanjemu sporu in kaznovati Kitajsko. Za samostojno sev. Kitajsko Tienein, 19. avgusta. AA. (Havas) Kitajska mladina severne Kitajske, ki nastopa proti kuo-minlangu, je ustanovila zvezo, ki naj obnovi samoupravni režim na severnem Kitajskem. To gibanje podpirajo tudi druga kitajska društva, kakor društva za ohranitev miru v Tiencinu in Pekingu, ki so nastala po umiku 29. kitajsko divizije. Mladinska zveza severne Kitajske objavlja manifest, v katerem pravi, naj ostane severna Kitajska za severne Kitajce. Gibanje bo zagovarjalo naslednja načela: 1. nedotakljivost severne Kitajske, 2. hoj proti komunizmu in upravni oblasti kuomintanga, !!. kitajsko japonsko sodelovanje. 4. ustanovitev kitajske vlade na severnem Kitajskem na podlagi svetne samouprave. Velesile — še vedno nič Nanking, 19. avgusta, b. Iz vladnih krogov se čuje, da doslej Amerika, Britanija in Francija niso storile nobenega diplomatskega koraka v zadevi šangajskega problema. Neposredna fronta 13. avg Napad nacionalistov posrečilo zasesti važno industrijsko meto Reinosa in višine, ki obdajajo mesto. S to vojaško operacijo pa so rdeče čet«, ki jih na tem mestu sestavljajo izključno le Asturci brez Baskov, prišle v zelo težaven položaj med obema cestama Palencija-Sant-atvder in Burgos-Santander. Francova poročila trdijo, da je v tem gorskem odseku zajetih 22 rdečih bataljonov, ki štejejo okrog 15.000 mož z vsem vojnim materialom. Po vesteh iz istega vira se jc že včeraj nad 3000 mož udalo, od ostalih pa pričakujejo, da bodo storili isto, ker jim je umik na sever radi hitrega prodiranja srednje kolone odrezan. Kakor je znano, je vrhovni poveljnik rdečih čet na santanderski fronti general Gamiz Urribarri, ki ima glavni stan v Ontanedi, ki leži na cesti Burgos-Santander. Pariz, 19 avgusta. United Press poroča: Po poročilih, ki prihajajo s francosko-španske meje, je santanderski rdeči armadi ostalo na razpolago le še 25.000 dobro oboroženh mož, odkar so po katastrofi na Kantabriškem gorovju Francove čete zajele 15 000 rdečih vojakov. V francoskih vojaških krogih sodijo, da se vsled tega nenadnega poraza rdeče armade na severu Santander ne bo mogel tako dolgo upirati Francovi ofenzivi, kakor je bilo pričakovati. Zato računajo s padcem S a n t -andra že h koncu avgusta. Verjetno se bo rdeča santanderska armada skušala umakniti proti zapadu in se tamkaj z Asturci v okolici Gijona, Ovieda in Trubije postaviti v bran. Z madridske Ironte poročajo, da pripravlja general Miaja, ki je zopet prevzel poveljstvo rdečih čet, ko se je izkazalo, da ni on kriv za poraz pri Brunetti, ampak general Lister, ki so ga odstavili, veliko ofenzivo, ki naj razbremeni severno fronto in prisili generala Franca, da vrže vse svoje razpoložljive čete na madridsko bojišče. Po bojiščih Premestitve med učitetjstvom Salamanca, 19 avgusta. AA. (DNB.) Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi med drugim, da so nacionalistični oddelki zavrnili na asturskem bojišču dva sovražna napada v odseku Ovieda. Na santanderskem bojišču so naše čete še nadalje prodrle in zavzele Barselo de Pihc de Conca, Lagardo, Las Lagras, Corono in Razcagas ter še več drugih važnih postojank. Preteklo noč so nacionalistične čete zajele 1700 ujetnikov. V nacionalističnem taboru je doslej več ko 10.000 sovražnih ujetnikov. Tujska legija je zaplenila tri topove. Rdeča poročila Valcncija, 19. avgusta. AA. (DNB.) Uradno poročilo vladnega poveljstva pravi, da so na ara-gonski fronti sovražni oddelki izvedli napad, ki sc je razbil z velikimi izgubami zanje. Na teruelski fronti so, vladni oddelki zavzeli Monte Lontos. Na Villafranco de Casaro so vladna letala metala številna letake. London, 19. avgusta, b. »United Press« poroča, d abodo rdeči po povratku generala Miaje z novo ofenzivo pri Madridu. Trdijo, da so sedaj rdeči zbrali okoli Madrida okoli 300.000 mož. Pet rdečih ladij potopljenih Pred dobrim tednom je javilo časopisje, da je iz črnomorskih ruskih pristanišč krenilo 12 ladij valencijskc vlade, napolnjenih z vojnim materialom v rdeča španska pristanišča. Po angleških vesteh je bilo od tega transporta dosedaj potopljenih pet ladij. Za ostale ni znano, če so svoj cilj dosegle. Belgrad, 19. avgusta m. Prosvetni minister je I podpisal odlok s katerimi stopijo v veljavo sledeče 1 učiteljsko premestitve: Petrič Ida iz Dolge vasi (Dolnja Lendava) v Dolnjo Lendavo Kokalj Janko iz Poljan (škofja Loka) v Višnjo goro (Litija) Kokalj Lavrencija iz Poljan (škofja Loka) v Višnjo goro (Litija) Grom Frančiška iz Križ (Kranj) v Tržič (Kranj) fttraus Berta iz Dobrne (Celje) na Vransko (Celje) Pukmajster Gabrijela iz Blance (Brežice) k Sv. Juriju ob juž. žel. (Celje) 2itko Marija iz Gor. Pirnič (Ljubljana okol.) v Domžale (Kamnik) David Ruža iz Loč (Konjice) v Trbovlje-Vode (Laško) Čotar Olga iz Velenja (Slovenjgradec) v Trbovlje- Vode (Laško) Pečenko Danilo iz Stogovcev (Ljutomer) v Planino (Logatec) Prah Roza iz Črne (Dravograd) v Muto (Dravograd) Voršič Henrika iz Hajdine (Ptuj) v Velenje (Slovenjgradec) Kralj Julija iz Mute (Dravograd) v Liboje (Celje) Pokorn Danijela iz Olševka (Kranj) v Vodice (Kamnik) Janežič Franc iz Ljubljane na Polico (Litija) Janežič Terezija iz Ljubljane na Polico (Litija) Prešeren Vida iz Banja Luke (Kočevje) k Sv. Lenartu (Laško) Lešnjak Marija iz Kostanjevice (Krško) v Iško vas (Ljubljana okol.) Pavlovee Milan iz Cerkelj (Kranj) ua Ig (Ljubljana okolica) Pavlovee Ljudmila iz Cerkelj (Kranj) na Ig (Ljubljana okolica) Horvat Angela od Sv. Antona v Slov. gor. (Maribor 1. br.) k Zg. Sv. Kungoti (Maribor 1. br.) Obran Marija iz Selnice (Maribor 1. br.) v Tezno (Maribor d. br.) Horvat Janko Iz Kapce (Dolnja Lendava) v Ba- kovce (Murska Sobota) Peršfč Alojzija iz Pertoč (Murska Sobota) v Ba- kovce (Murska Sobota) Ivanuša Angela iz Fikšincev (Murska Sobota) v Dornovo (Ptuj) Marušič Valburga iz Adrijancev (Murska Sobota) k Sv. Florijanu (Šmarje) Pagon Frančiška iz Gor. Lendave (Murska Sobota) k Sv. Vidu pri Grobelnem (Šmarje) Jazbinšek Ljudmila iz Št Vida pri Planini (Šmarje) k Sv. Jakobu ob Savi (Ljubljana okolica) Uršič Berta iz Metlike (Črnomelj) v Hrušico (Ljubljana okolica) 2itko Ana iz Dev. Marije v Polju (Ljubljana okol.)' v Ljubljano Koporc Marija iz Višnje gore (Litija) v Ljubljano Kamenšek Valerija iz Šmarja pri Jelšah (Maribor) Čeh Branimir iz Frama (Maribor d. br.) v Hoče (Maribor d. br.) Kordiš Matilda iz Javorniškega Rovta (Radovljica) v Cerklje (Kranj) VVindiscbmann Terezija iz Soriee (škofja Loka) v, Hajdino (Ptuj) Černo Alojzij iz ŠL Jurija (Ljubljana okolica) y Spod. Slivnico (Ljubljana okolica) Kastelic Marija iz Spod. Slivnice (Ljubljana okolica) v Št. Jurij (Ljubljana okolica) Zeleznik Vida iz Vrbpolja (Kamnik) v Višnjo goro (Litija) Vodišek Josipina iz Rakeka (Logatec) v Šmarje (Ljubljana okolica) Ločniškar Franc iz Mavčič (Kranj) v Ljubljano. Domači odmevi Mačkove izjave o konkordata Po dolgem obotavljanju smo vendarle dobili izjavo, kakšno da je stališče dr Mačka oziroma njegove stranke glede konkordata. »Mi gledamo« — piše Hrvatski dnevnik — ?,na konkordat prav tako, kakor gledamo tudi na druge zakone, ki so bili sklenjeni brez sodelovanja hrvatskega narodnega predstavništva. To je naše načelno stališče, čeprav ne moremo »Slovencu* oporekati, da so akcijo proti konkordatu začeli predvsem veliko-srbski šovinistični krogi v svojem sovraštvu nasproti katoliški cerkvi in veri, ki je obenem vera večine hrvatskega naroda in kateri od Hrvatov ne grozi nobena nevarnost.* Mi jemljemo to lojalno na znanje, kakor smo tudi lojalno stavili svoja vprašanja na vodilno stranko hrvatskega naroda. Nc da bi načenjali vprašanja, ali je bila ta izjava dr. Mačka, ki ja je sporočil ludi takozvani belgrajski združeni opoziciji in s katero šarijo sedaj po svoje vsi načelni sovražniki hrvatskega naroda in njegovih narodnih teženj, v sedanjem trenutku politično oportuna in koliko je utegnila škodovati onim, ki neglede na načelno stališče bivše HSS, da že programatično nc priznava zakonov, ki so sklenjeni brc/ Hrvatov, mislijo, da je vprašanje konkordat* ogromnega moralnega in kulturnega pomena pa tudi načelne politične orientacije v naši državi brez ozira na naš državno-pravni problem — želimo, da bi bila naša razprava z glasilom HSS zaključena in likvidirana. Pripomnili bi le, da mi nismo dobili in še danes nimamo >Momingpost<, iz katere bi bili lahko izvedeli avtentično stališče dr. Mačka, kakor tudi to, da g. senator Smodoj, o katerem »Hrvatski dnevnik* očividm meni, da jc v kakšni zvezi z našo diskusijo o tem vprašanju, že kakšnih 12 in več let ni več v uredništvu »Slovenca*, kar bi moglo ludi »Hrvatskemu ducvnikuc biti znano. D do;na mera Glavno glasilo JNS »Jutro« jc bilo v zadregi, kaj bi odgovorilo na naše vprašanje, čemu se je toliko zavzelo za gotove pravoslavne hierarhe, dočim se še nikoli ni zavzelo za nobenega katoliškega škofa in nadškofa, mapak je šc vsakega napadlo in oklevetalo ter še na nobenem ni našlo kaj dobrega in vrednega. Ker pa se ta »katoliški« organ odgovoru na noben način ni mogel izogniti, je v svoji številki od 19. t. m. takole zapisal: »Slovenec se nam čudi, zakaj smo se zavzeli za pravoslavnega metropolita. Da sc razumemo: ne za njega, ampak za čisto navadno dostojnost.« Mi se vnovič čudimo in siccr zato, ker ne vemo, kje je bila »Jutrova« dostojnost, kadar je dan za dnem sumničilo ves katoliški episkopat Jugoslavije, da je protinaroden, v tuji službi in Jugoslaviji nenaklonjen. Čudimo se nadalje, zakaj se »Jutro« in njegovi voditelji ter pristaši nikoli niso spomnili na pravila najnavadnejše dostojnosti, kadar so kle-vetali nadškola dr. Jegliča, škofa Srebrniča, pa tudi razne druge jugoslovanske škofe in jim pod- Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnirah SV. CIRILA in METODA. Na vsaki pošti samo Din 1'—. Nemčija rovari po Iraku Temna ozadja umora generala Bedkir Sidhija London. 19 avg TG. »I)aily Herald' objavlja dopis svojega poročevalca v Kairu, ki nekoliko odkriva politično zagouetko. ki je nastala zaradi nepričakovanega umora diktatorja Iraka generala Bedkir Sidkija. Baje Je iraška policija že aretirala 19 letno ženo umorjenega generala in jo ima sedaj v bagdadskih zaporih. Oblast obdolžuje mlado ženo, da je bila v službi nemškega narodnega socializma, torej Nemčije. Iz tega sklepajo, da je tudi diktator sam služil nemškim agentom. Pri hišni preiskavi je policija našla mnogo dokazilnega gradiva, iz katerega neizpodbitno izhaja, da je general Bedkir Sidki sodeloval z nemškimi narodnimi socialisti, ki so umorjeneg« generala takorekoč držali na oblasti. BeJkirjevn žena je dobivala navodila od nemškega poslanika v Bagdadu von Groberja. Tudi ministrski predsednik llakmet Su-liman sam jo bil v tej špijonski mreži in je lako sprejemal od Bedkirjeve žene knkor tudi njej oddajal važna poročila. Uporniki, ki so diktatorja ubili, so dosegli, da lo moral odstopiti tudi ministrski j>redsednik Suliman, ki je baje tudi že zaprl (egiptski listi rabijo izraz -pod policijskim nadzorstvom«, ki pa je na vzhodu istoveten z zaporom). Oblasti zasledujejo še druge niti vohunske družbe, ki je vt.č kot eno leto Irak prodajala Nemčiji. V angleških političnih krogih vlada velika zadovoljno.«!, da Je atentat odkril to nečedno ozadje iu pričakujejo, da bo iruški narod svojo državo očedil vohunov, ki ji slabo hočejo. Iz Bagdada poročajo nadalje, da se je povelj-nik mosulskega vojaškega okrožja uprl povelju, da aretira častnike, ki so ubili diktatorja generala Bedkir Sidkija. Istočasno je tudi sporočil tisku, da je pretrgal vsako zvezo z bagdadsko vlado. Mosulska pokrajina je sedaj vsa vojaško zasedena Vprašanje je, kako se bo nova iraška vlada pobotala s poveljnikom Mosuln, da v državi zopet vzpostavi red. tikali hudobne namene in »nacionalno mišljenje ter jih napadali zaradi njihove čisto verske in cer-> kvene delavnosti. Seveda, kadar gre za katoliškega škofa ali duhovnika, tam JNS-tisk tadi naj* navadnejše dostojnosti ne pozna in se ravna pO geslu: Calumniare audacter, semper aliquid haeret Nasproti vsemu, kar ni katoliško, pa so gospodje polni obzirov in poklonov ter najponižnejšega kle« čeplaztva. 40 din za demonstracije »Samouprava« javlja, da 60 demonstranti, ki 60 bili ob priliki demonstracij proti konkordatu vi Sarajevu aretirani, priznali, da 60 dobili vsak po 40 dinarjev, da se udeležijo demonstracij, vzklikajo proti vladi in razbijalo. Dognali so tudi, da so demonstranti nameravali napasti pošto in jo opleniti, ker so vedeli, da je v blagajni istega dne par desetin milijonov dinarjev. — Opozicija proti vladi je lahko jxwiosna na take borce proti konkordatu. Minister Cvetkovič ->•«« over. j no izseljenskem kongresa Belgrad, 19. avgusta, m.Naš dopisnik je imel danes priliko govoriti s socialnim ministrom, ki mu je ob tej priliki izjavil, da se bo tudi oo udeležil velikega nedeljskega izseljenskega kongresa na Brezjah. Socialni minister potuje nocoj v Nil ter bo imel jutri večji politični shod. Iz NUa pa odpotuje v Slovenijo. Zločin v zapora Novi Sad, 19. avgusta, m. V preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča se je davi odigral strahovit zločin. V preiskavi se je nahajalo več osumljencev. Kmalu po osmi uri jc znorel osumljenec Špiro Čur-kovič, ubil osumljenca Radisava Manojloviča in težko ranil še drugega osumljenca Somborca. Po izvršenem zločine je čurkovič izvršil samomor. Osebne vesti Belgrad, 19. avgusta, m. 7, odlokom prometnega ministra so upokojeni: oficiala VIII. skupino Martin štuler in Henrik Ferdin, prometnik Franc Baje in nadzornik manevra Franc Rusja. V6i na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Iz prve sekcije za vzdrževanje proge Zidani most je prestavljen na XIII. sekcijo za vzdrževanje proge v Srcmsko Mitrovico ing. Janez S)uga. Belgrajske vesti Belgrad, 19. avgusta, m. Gradbeni, socialni in finančni minister so zaprosili ministrski svat za odobrenje, da bi gradbeni minister lahko najeb posojilo v iznosu 16 milj. din za izvedbo nekaterih novih del, ki niso obsežene v splošnem programu izvedbe javnih del v tem proračunakem letu. Iz teh kreditov sc bo med drugim popravila tadi cesta Kranj-Bled. Ta dela bodo stala 1,700.000 din. Belgrad, 19. avgusta, m. Na podlagi g 4 uredbe o olajšavah na železnicah in ladjah v državni eks-ploataciji so prometni, socialni in finančni minister podpisali spremembo in dopolnilo v pravilniku o olajšavah socialnega značaja na železnicah in ladjah v državni eksploataciji. Po teh spremembah se v čl. 49 po besedah »stopajo v veljavo« brišejo besede »60 dni«, namesto teh besed pa se vstavi »4 mesece«, Belgrad, 19. avgusta, m. Davi je bil poslan v Užice, kjer se zdravijo v tamošnji banovinski bolnišnici poveljnik orožništva divizijski general Naumovič ter spremstvo, poseben salonski vagon, s katerim so bili po zdravniškem pregledu vsi prepeljani v nadaljnje zdravljenje v Belgrad. Stanje ranjencev je šc vedno kritično. Belgijski katoličani nočejo kongresa brezbožni hov v Bruslju Bruselj, 19. avgusta. Katoliške belgijske organizacije so se obrnile do svojih zastopnikov v vladi s prošnjo, da zastavijo svoj vpliv in preprečijo nameravani kongres brezbožnikov v Bruslju, ki ga financira Moskva. Svojo prošnjo utemeljujejo s tem, da brezboštvo, ki ga oznanjajo komunisti, ruši evropsko kulturo in družabni red. Dunajska vremenska napoved: Še precej jasno. Zagrebška vremenska napoved: Jasno s porastom temperature. Zemunska vremenska napoved: Precej lepo vreme. Nekoliko vlažno v severni polovici, toplo v južni. Manjše nevihte utegnejo biti v sevrrnih predelih in sredi države. Goricam so prišli tudi v Ljubljano Ljubljana, 19. avgusta. Včeraj imo poročali o prihodu 600 goriških rojakov-romarjev v Slovenijo in o njihovi poti na Brezje, kjer so ostali čez noč, zbrani v molitvi in peemi okrog brezjanske Matere božje. Davi na vse zgodaj je nadškof msgr. Margotti v brezjanski baziliki opravil pontifikalno sv. mašo, med katero je na koru krasno prepeval zbor goriških romarjev pod vodstvom znanega slovenskega skladatelja g. Vlaka Vodopivca, župnika iz Kronberga. Po maši so vsi romarji pobožno pristopili k sv. obhajilu, medtem pa so pevci na koru in z njimi vsa cerkev mogo&no prepevali naše lepe Marijine pesmi. Bil je to veličasten prizor, kakršnega brezjanska cerkev že dolgo ni doživela. Mehka, čustvena goriška duša je dala duška svoji globoki veri. Po maši so se romarji odpravili na Otoče, kjer so stopili v svoj poseben vsak, ki je vozil za mo-nakovskim brzovlakom ter se odpeljali proti Ljubljani. Ljubljana je pripravila goriškim rojakom nadvse topel in prisrčen sprejem. Ni bil to oficielni sprejem, kakršnega pripravljamo ob drugih prilikah z govorancami, koračnicami in fraki, ne, bil je to topel bratski pozdrav, ki je spontano in iskreno privrel iz množice, zbrane na kolodvoru. Med občinstvom na kolodvoru je bilo zlasti precej primorskih in goriških izseljencev, ki so prišli pozdravit svoje sorodnike, prijatelje in znance, s katerimi se niso že videli morda eno ali dve desetletji. Bilo pa je tudi precej drugega občinstva. Ko je vlak ob pol 10. privozil na postajo, se je kakor vihar dvignil navdušen klic: Živeli bratjel Množica je navdušeno vzklikala rojakom, ki so te vzklike 6 podvojeno radostjo vračali. Ko so romarji izstopili, je nadškofa Margottija v imenu odsotnega ljubljan- skega škofa dr. Rožmana pozdravil prošt, gene-alni vikar Nadrah in mu izrekel dobrodošlico. Toplo se je pozdravil z nadškofom Margottijem tudi belgrajski nadškof msgr. dr. Ujčič, ki je bil tudi navzoč pri sprejemu. Ljudje, ki so bili na kolodvoru, so se nato pomešali med romarje in iskali svoje sorodnike, znance in prijatelje. Bili so ganljivi prizori, ko so se po dolgih letih videli oče in sin, mati in hči, sestra in brat, zaročenec in zaročenka, prijatelji in znanci. Tudi pred kolodvorom se je zbralo precej ljudi, ki so toplo pozdravljali rojake. Nadškof msgr. Margotti je s svojim spremstvom odšel v hotel Miklič na zajtrk, nato pa je opravil obisk v škofijskem ordinariatu. Vašemu poročevalcu je nadškof msgr. Margotti izjavil: »Bil sem že v lepi Sloveniji, toda na Brezjah sem bil sedaj prvič. Prav lepa hvala vam Slovencem za prijazen sprejem. Zelo me tudi veseli, ker sem se prepričal, kako globoko verni, dobri ste Slovenci, kar je gotovo velika zasluga pokojnega vladike dr. Jegliča, ki je bil Vam 32 let dober nadpastir.« Goriški rojaki so se v spremstvu svojih tukaj živečih sorodnikov in znancev razkropili po mestu. Mnogo jih je bilo med njimi, skoraj večina, ki Ljubljane sploh še niso videli, ali pa je niso videli že nad 20 let. Bili so radostno presenečeni nad tem, kako lepa in dostojna je slovenska prestolnica. Žal, da so mogli v njej ostali le nekaj ur, tako da jim bo od nje ostalo le nekaj bežnih spominov. Že ob pol 5 popoldne so morali spet na vlak, ki jih je odpeljal nazaj. K odhodu 6e je spet zbralo precej ljudi, ki so se s toplimi vzkliki: »Na skorajšnje svidenje!« poslovili od goriških rojakov. Trdno upamo, da ta obisk goriških rojakov v Sloveniji ni bil zadnji in da jih bomo kmalu imeli priložnost pozdraviti spet med nami. Nevaren požar sredi Maribora Stari stolp mestnega obzidja v plamenih Maribor, 19. avgusta. Mariborski Pristan je bil danes pozorišče razburljivega dogodka, ki je prestrašil tamošnje stanovalce in privabil ogromno število gledalcev. Zjutraj okoli sedmih eo sosedje opazili gost dim, ki se je valil iz stolpa starega mestnega obzidja, kmalu zatem pa so iz ostrešja švignili proti nebu ognjeni zublji, ki so med stanovalci povzročili pravo paniko. Takoj so bili poklicani mariborski gasilci, ki so bili v par minutah na mestu in pričeli z gašenjem, na pomoč pa so jim še kmalu prihiteli studenški in delavniški gasilci. V starem stolpu, ki je last vpokojenega mornariškega nadkomisarja Reiserja, ima skladišče volne, odpadkov papirja in starih cunj mariborski trgovec Arbeiter. Iz dosedaj še nepojasnjenega vzroka je material v skladišču pričel tleti, okoli pol osmih pa je bilo vse ostrešje stolpa v plamenih. Požar je predstavljal veliko nevarnost, ker se je bilo bati, da bi ee vnele tudi sosednje hiše, ki se tesno držijo stolpa. V največji nevarnosti so bile hiše trgovke Brevarjeve, katero so takoj izprazniti, trgovca Felberja in posestnice Kantzove ter Fel-berjevo skladišče, v katerem je bila večja zaloga lesa in sena. Velika sreSa je, da požar nI izbruhnil ponoči, kar bi povzročilo še večjo paniko, in da vreme ni bilo verrovno, ker bi sicer težko bilo požar omejiti. Po napornem delu se je gasilcem posrečilo s številnimi vodnimi curki požar pogasiti in odstraniti nevarnost, da bi se razširil na sosednja poslopja. Ob času poročila v stolpu še vedno tli ter so gasilci še vedno zaposleni. Kako velika nevarnost je obstojala za sosednja poslopja, pričajo velike razpokline v stolpu, skozi katera je voda, katero so brizgalne poslale v stolp, kar drla v sosednjo hišo, ki bi jo bilo težko rešiti ognjenih rubljev. škode, ki jo je požar povzročil, dosedaj če ni bilo mogoče preceniti. Ker so plameni uničili vse ostrešje stolpa in ker je stolp tudi sicer močno poškodovan, nastane sedaj vprašanje, kaj s stolpom, ki je bil za Maribor zgodovinske vrednosti. Ugotoviti bo treba ali bi se izplačalo stolp popravljati, zadnjo besedo o tem vprašanju bo pa izrekel spomeniški urad, oziroma konservator dr. Štele iz Ljubljane. Zanimivo je, da je Reiser pred leti mestni občini ponujal stolp v nakup. Občina pa je nakup odklonila, ker predstavlja stolp le zgodovinsko vrednost, ker ga ni mogoče porabiti za nobene druge svrhe in ker je lastnik zahteval preveliko kupnino. V zvezi s požarom smo od mariborske mestne občine prejeli sporočilo, da je z njene strani bilo načelno prepovedano stolp uporabljati kot skladišče. Ker se je najemnik branil stolp izprazniti, je bil od mestne občine ponovno kaznovan, deloža-cijo pa jc s pritožbo na višjo instanco preprečil. Nesreča na pogorišču Popoldne, ko 60 mariborski in studeniški gasilci udušili požar na stolpu 6tarega obzidja, 60 bili poklicani tudi delavci tvrdke Arbeiter, da so 6 stolpa znosili tleči material, ki je še vedno predstavljal požarno nevarnost. 24 letni delavec Alojzij Muhič ee je pri delu povzpel na lino, pri tem pa po nesreči prijel za električni vod, ki ga je nakaj časa stresal, nato pa je padel na streho sosednje hiše, od tam pa na tla, kjer je obležal nezavesten. Prepeljali so ga takoj v splošno bolnišnico. Ponesrečenec ima počeno lobanjo in zlomljeno ključnico. II. vsesfovansfti pedološki kongres v Ljubljani Poleg predavanj v plenumu, ki bodo 26., 27. in 28. t. m. bodo tudi predavanja v sekcijah 27. t. m. popoldne od 14 dalje. Predavali bodo: V mladinsko biološki in higijenski sekciji v dvorani Delavske zbornice: dr. Jaroslav Klimeš, asistent zobne klinike iz Brna, dr. F. Škalout, univ. prof. iz Prage, dr. Zahradka, univ. asistent iz Brna, dr. Ratkovec iz Brna, dr. F. Bartoš, primarij iz Zlina, dr. Škerl iz Ljubljane, dr. Karpe, prim. iz Prage, dr. Popek iz Brna, dr. lligy Mandič, univ. prof. iz Zagreba in Vojko Jagodič iz Ljubljane. V psihološki sekciji (Frančiškanska dvorana): dr. Chme-lar iz Brna, dr. Boris Stefanovič, univ. prof. iz Belgrada, L. Korarikova, prof. iz Brna, dr. B. llavra-nek, univ. prof. iz Brna, dr. Jaksa Bykowski iz Poznanja, dr. Slobodan Popovič iz Belgrada, dr. Šzu-man iz Krakova, dr. Zavorski iz Poznanja, Vilko Mazi iz Ljubljane, Anica Černejeva, France Brenk ter Manica Mahkotova iz Ljubljane, dr. Kratina iz Brna, dr. Vanjek iz Brna in Ema Deisinger iz Maribora. Sekcija socialoška in socialno zaščitna (mala dvorana Filharmonične družbe v Ljubljani): Vinko Moderndorfer iz Ljubljane, dr. Slobodan Popovič iz Belgrada, Rudolf Kobilca iz Ljubl jane, Josip Jurančič in Vojko Jagodič iz Ljubljane, G. Pir-jev, inšpektor iz Sofije, ter dr. Franjo Zgeč iz Celja. Sekcija za uporabno pedologijo (dvorana mestnega magistrata): dr. Popovič iz Belgrada, Jakob Šolar iz Ljubljane, Cenko Cvetakov iz Sofije, Ktbin Boje iz Ljubljane, dr. Zlatko Pregrad iz Zagreba, Ivan Kanjuii iz Bitolja, Josip Kubalek iz Prage, Gustav Silili iz Maribora, Jaroslav Pokorny iz 1'ardobic, dr. Branko Goslar iz Ljubljane in Mirko Ferenčak iz Ljubljane. 28. avgusta popoldne ob 16 bo zaključno zborovanje na Taboru. Sprejet bodo resolucije in predlogi. Razstave, ki bodo v ljubljanski gluhonem-nici, žo ureja posebni odsek. Snov zanje je dospela iz Češkoslovaške. Tako prikazuje refornino-šolska razstava iz Zlina razvoj reformne šole in njeno sedanje stanje. V pojasnilo služijo slike, modeli in diagrami. Za razstavo povojne slovanske mladinske knjige, ki jo organizira Mladinska matica, je dospelo precej gradiva iz Jugoslavije iu Češkoslovaške. Razstavo o zaščiti dece organizira Unija za zaščito dece. Samorastli risarski izdelki dečka od starosti od 2—11 let so zbrani na ca 1000 rizbah, ki prikazujejo celoten razvoj to spretnosti pri mladostniku. Nad vse zanimiva bo razstava o pomožnem šolstvu v CSR, ker je ravno to šolstvo služilo za vzgled pri reformi drugih šol. Vse razstave bodo obsegale 12 sob. Udeleženci imajo prost vstop, za ostale je vstopnina 2 din. Prijave sprejema Pripravljalni odbor v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Kaj vse pripravljajo na velesejmu Če stopite na ljubljanski velesejem, boste komaj mogli slutiti, da se priprave za veliko jesensko razstavo vršijo tako smotreno in vsestransko. Delo je razdeljeno po paviljonih, marsikaj je šele v pripravi, toda že v nekaj dneh se bodo začeli paviljoni polniti m dobivati čim lepšo notranjo podobo. V paviljonu J. pravkar mizarji napravljajo vitrine, v katerih bo na stotine časnikov in časopisov, med njimi nekaj dragocenih redkosti, ki bodo vzbujale pozornost in začudenje. Da, začudenje nad tako lepimi in zanimivimi dokumenti naše tiskovne kulture. Nekateri ležeči zemljevidi, napravljeni iz lesa, so že na svojih mestih. Tudi je že v obratu čudo današnje tehnike, Hellov aparat, ki sprejema ln tudi sproti tiska najnovejša poročila z raznih delov sveta. Postavljen je tudi že globus, ki se bo vrtel in kazal glavne kabelske centrale ter zračna in morska pota. Tudi že dovršujejo študio Radia Ljubljane. Študio bo imel stene iz heraklita, da v oddajno celico ne bo prihajalo preveč velesejem-skega šundra. V geografskem ateljeju se dovršujejo poslednji zemljevidi. Mnogo dela ima še slikarski atelje, ker se pač fant|e hočejo postaviti ne samo z velikimi in številnimi grafikoni, marveč tudi s preciznim delom in z duhovitimi zamisleki. Tam zadaj v paviljonu K, kjer smo sicer občudovali modno revijo, bo letošnjo jesen obratoval kino, ki bo dan za dnem prikazoval zanimive filme iz novinarskega življenja. Variete bo letos na prostem, kabine za garderobo so že gotove. Skrivnostne so priprave v paviljonu G. Tam bo prikazana Indija, odnosno Bcnga-lija, na delu so bratje in sestre iz hrvatskih krajev, opravka imajo s čudno velikimi pokrajinskimi slikami in i najpestrejšimi orientalskimi rekviziti. V paviljonu N bodo nameščeni stroji, ki jih pravkar postavljajo. Paviljoni so letos 6koro vsi novo pre-pleskani. Zlasti tam, kjer bo nameščena razstava novinarstva, je tudi poskrbljeno za idealno razsvetljavo. Barva sten je po večini lahno zelenkasta, da bo kolikor mogoče mirno vplivala na obiskovalce. Počitniška kolonija vajencev I.om nad Tržičem, 19. avgusta. Kakor smo že poročali je priredila Zveza združenih delavcev za vajence počitniško kolonijo v Lomu nad Tržičem. Ko prideš po pičli tričetrturni hoji s tržiškega kolodvora v ta kraj. se ti upre oko v strmo severno steno Storžiča, ki se dviga ponosno pred teboj. Ce se ozreš proti severu, zagledaš raztegnjen gre- Letošnja sezona na Bledu Bled, 19. avgusta. Ko smo lani v takem času pisali in poročali o sezoni na Bledu, smo vedno pisali o višku sezone. Letos žal ni tako. Saj smo še v sredi avgusta, ko bi moral biti Bled poln, pa je bilo do predkratkim nad 1000 gostov manj kakor lani, ko smo imeli v takem času rekordno merilo 3300 gostov. Poročajo, da tudi druga letovišča v državi niso tako polna, vendar je to še bolj čudno za Bled, ki gostom po po svojem komfortu razmeroma še največ nudi, kakor tudi prednjači po krasoti prirode. Več vzrokov bi morali našteti, da letošnja sezona ni tako na višku, ko bi morala biti. Precej je ležeče na tem, da Nemci niso imeli več kredita, da bi prišli. Saj če pogledamo pred-sezono, ki je bila letos tako dobra, smo imeli skoro same Nemce, pa tudi lansko sezono so tudi Nemci nosili rekord. Letos pa je že zgodaj pošel kredit v nemški državni banki in tako so ti dobri in solidni gostje sedaj v glavni sezoni izostali. Dalje letos Novi konjiški društveni prapori Na konjiškem prosvetnem taboru so bili blagoslovljeni novi prapori društev konjiškega prosvetnega okrožja, ki pomenijo veliko novost So povsem preprosti, vendar s svojimi znamenji jasno kažejo stremljenje in hotenje katoliških prosvetnih društev. Zaradi tega zaslužijo posebno pozornost vseh slovenskih katol. prosvetnih društev. Prapor je po svoji zamisli globoko pomemben in so misli, ki so v njem znakovno izražene, vsakemu lahko dojemljive. Drog sam govori o trdnosti naših načel. Državna zastava, ki je največji del prapora, pove, da izpovedujemo svojo državljansko zavest, zvestobo in pripravljenost, iti v boj za svojo domovino Narodni trak nam narekuje ljubezen do slovenskega materinega jezika in slovenskega naroda ter izraža našo voljo, da hočemo ostati dobri Slovenci. Odprta knjiga pomenja živo željo, da dajmo našemu ljudstvu prosvete in izobrazbe. Križ je znak naše globoke in tvorne vere, ki kakor pla-menica razsvetljuje naše življenjske korake in utrjuje našo voljo Hotenje in delo veži in združuj krščanska ljubezen! (Krog.) Na taboru so napravili prapori na vse udeležence globok vtis. Gotovo si jih bodo nabavljala tudi društva po drugih okrajih. Želeti bi bilo, da postane splošen prajior slovenskih katoliških društev. G. ministru dr. M. Kreku eo izredno ugajali in se je zelo pohvalno izrazil o njih izdelavi kakor tudi o mislih in vzorih, ki jih izražajo. Zunanjost je taka-le: Drog je tenak in lahek. Na njem je državna zastava. Zgoraj je pripet narodni trak z društvenim napisom. Vrh droga je pritrjen kovinast znak, ki kaže odprto knjigo. Preko nje leži križ, ki zgoraj prehaja v plamenico. Vse je obkroženo s krogom. Prapor je lahek za nošnjo v sprevodih, kakor tudi za prenašanje v druge kraje, kar je njegova precejšna prednost. Nabava je cenena, saj razen kovinastega dela morejo družtventki vse sami izdelati in, ko se obrabi, tudi obnoviti. manjkajo na Bledu Avstrijci, ki so nam še vsi v spominu kot najboljši gostje sploh. V Avstriji se namreč dela zelo velika propaganda za italijanska letovišča in je ta propaganda imela veliko uspeha. Veliko je letos število Madžarov, ki so zopet prišli na Bled in seveda največ je Jugoslovanov tako iz Belgrada kot posebno iz Banata. Število Angležev je letos tudi dosti veliko. Saj se je delala večja propaganda v Angliji, kot v drugih državah, od katerih smo imeli še vedno veliko število gostov. Zaradi tega se bodo morali merodajni krogi malo vprašati, zakaj tujski promet nazaduje, pa še na Bledu, ki od vseh naših letovišč še največ nudi. Priznati je treba, da je Bled drag, gotovo tudi predrag za te čase, vendar bi morali dati gostom kakšne udobnosti, ko pridejo v Jugoslavijo, ne pa mogoče od njih le odvzemati denar. Le poglejmo v Italiji, kako skušajo pritegniti tujce. Avtornobi-Iisti, ki pridejo za 7 dni v Italijo na počitnice, imajo bencin po polovični ceni in če pregledamo tiste krasne ceste, sam asfalt! Koliko bi to pri nas odtehtalo; ne le ves Bled, cela Slovenija bi bila polna. Dalje se v Italiji za malenkostno ceno, ki jo kdo plača železnici, lahko vozi po vsej Italiji. Tudi nam bo treba pretehtati vse momente in začeti sistematično delati na tem. Saj se bo gotovo vsak dinar, ki bi ga vložili, rentiral, ko imamo tako krasno prirodo, gorska letovišča, ki jih Italija gotovo nima. Dalje je tudi treba paziti, da se že pred sezono urede vse devizne težkoče. Pa tudi Bled sam bo moral počasi začeti gostom nuditi nekoliko več udobnosti kot sedaj. Veliko število gostov pravi, da na Bledu ni drugega kot kavarne in lokali za ples. Treba bo mogoče nekoliko več umetniškega programa, kot je to v drugih letoviščih n. pr. v Opatiji. Sicer je letos nekaj v tem oziru napravil Park-llotel, kjer je bilo v Casini nekoliko takih umetniških nastopov. Za drugo leto ho treba na vsak način tudi godbo za zdraviliški park, kot je bilo to že pred leti. Ce se je godba tedaj lahko zdrževala, ko je bilo manj gostov na Bledu in so bile takse (sedaj 7 din za osebo na dan, v hotelih 9 din) manjše, se ho izplačalo ludi sedaj. Vsekakor bo treba marljivo premisliti vsa ta vprašanja in jih rešiti na zadovoljiv način, da se tujski promet zopet dvigno iz krize. Velika škoda je tudi, da še ni odprto novo golf igrišče. Tudi to je odbilo veliko število gostov, ki bi drugače prišli na golf. Glede visokih gostov se letos vendar lahko tudi postavimo in tako je videti, da je Bled kot kraljeva rezidenca znan po inozemstvu tudi med najvišjimi krogi. Seveda gre prvo mesto našemu kralju Petru II.. ki bo letos vse počitnice prebil na Bledu. Pred kratkim je prispela še Nj. Vel. kraljica Marija s princema Tomislavont in Andrejem. Poleg teh najvišjih gostov pa je letos zastopan zelo številno naš diplomatski zbor z Belgrada, kakor tudi naši poslaniki pri tujih državah, vendar nas o tem obveščajo itak med telefonskimi novicami. V resnici lahko rečemo, da je število diplomatov in drugih takih visokih oseb vsako leto večje. Škoda je letos v tem, da nas zaradi političnih borb pri nas tako malo posečajo naši ministri, posebno predsednik vlade, kateremu Bled med vsemi kraji najbolj ugaja. Tako je Bled bil prikrajšan tudi za kakšno politično konferenco, ki bi se drugače mogoče vršila na Bledu. Letos, kakor se je zvedelo, se bo začela delati za naša letovišča propaganda tudi po radiu. Radio družba bo organizirala posebne večere na naših letoviščih. Za Bled so določeni 4 večeri, kjer bodo prenašali življenje v letovišču na Bledu v svet in se ho tudi tako delala propaganda za naša letovišča. Stanko Benedik. ben Košute, v čigar naročju leži lepa iz Loma dobro vidna planina Kofce. Prav tako vidiš levo od nje osamljeno, pa do vrha zeleno Begunjščico, izza katere radovedno gleda prvak Karavank, ošabni Stol. V tem lepem gorskem kraju torej, tik pod Kriško goro, v bližini Storžiča, v višini 670 ni tabore naši vajenci. Tabore, počivajo, pa ne lenarijo. Vsi dnevi so polni dela. Vsako jutro je ob 6 budnica, ob pol 7 skupna sv. maša s kratkim, jedrnatim in za delavsko mladino primernim nagovorom. Posebnost te sv. maše pa je v tem, da pristopajo fantje vsak dan skoro polnoštevilno k sv. obhajilu. Po sv. maši je zajtrk.mleko in kruh ali pa žganci, vsega pa po mili volji. Po zajtrku je čas čiščenja in pospravljanja. Vsak si sani umije v bližnjem potoku svojo jedilno pripravo, fantje pa, ki imajo dnevno službo, pospravijo jedilnico, spalnico, osnažijo kuhinjsko posodo in gredo nakupo-vat potrebščine. Ko je vse urejeno, je poučno predavanje, kjer obravnavajo tako krščanskonačel-na kakor tudi socialna vprašanja. Po predavanju pa hajdi na sonce, telovadit kopat se v bližnji potok, ali pa brcat žogo na prijazen travnik. Cas je kratek in skoro se oglasi farni zvonček, ki kliče vse k molitvi, potem pa v obednico okušat, kar sta v potu svojega obraza pripravila vrla kuharja. Da, kuharja! To je poglavje zase. Kuhinja je prav akademska, saj je njen vodja can.t. iur. Kin-kelj Rajmund, ki se je s svojim tovarišem velikodušno odzval vabilu voditelja kolonije. Ko je vse pospravljeno, tako iz skled, kakor z miz in so pomite jedilne in kuhinjske posode, pa zopet na sonce, ali pa v senco počivat O (>oI 16 je malica, nato predavanje, odmor, večerja, po večerji zabava, kjer kurijo velik, celo na Kofce dobro viden kres, ob katerem veselo prepevajo, nato molitve s kratkim nagovorom in počitek. Vendar si vsi dnevi niso enaki. Dvakrat so imeli doslej celodnevni izlet in sicer so enkrat obiskali lepo Javornikovo planino, kjer so se okrepčali z okusnim kislim mlekom in kruhom, drugi pa so šli na Kofce, kjer jim je postregel prijazni majer Fronc s kislim in sladkim mlekom. Tretji izlet pa je bil samo poldneven. Obiskali so namreč počitniški dom salezijanskih bogoslovcev pod Dobrčo, kjer jim je prijazni g. dr. Franc Kni-fic pripravil okusno kosilo. Tako minevajo našim mladim delavcem dnevi v soncu, dobrem zraku, sredi smeha in veselja, da sami ne vedo kdaj in kako. Kljub temu pa je prijetno in zdravo. Zdravo za duše in telo. Tako jo prav. Ce se krepi telo, naj se krepi tudi duša. Prepričan sem. da je počitniška kolonija v polni meri zadovoljila njene organizatorje, voditelja in udeležence. Le tako naprej in vsako leto lepše in popolneje. Mašniški spominski sestanek V torek po Velikem Šmarnu so se duhovniki sošolci iz ljubljanskega bogoslovnega 1902 letnika na povabilo svojega tovariša stolnega dekana dr. Fr. Kimovca zbrali na 35 letnico svojega mašni-škega posvečenja in svojih novih maš. Skupni zahvalni spomin se je izvršil v kapeli čč. šolskih sester na Lončarski stezi nad Ljudskim domom v Ljubljani. Akoprav je bil ta novi zavod, stoječ v mestnem zatišju, udeležencem doslej popolnoma tuj in neznan, jih je vendar takoj zaradi svojo lične preprostosti, zlasti v svoji okusno opremljeni kapeli, prevzel z neko veselo domačnostjo, katero je le še dvignila ubrana pesem to pot res izbranega pevskega zbora. Vse jo pričalo, da je v tem novem zavodu na novem delu umetniška inoč in ljubezen do Cerkve in do vsega dobrega in lepega. Ob vseh teh prijetnih vtisih, ne izvzemši gostoljubne obednice, so se udeleženci hvaležni razšli z najlepšim spominom in v iskreni želji, naj bi se duhovni družini čč. šolskih sester v tem kraju in delokrogu (vezilstvo) spolnili vsi njih načrti in nameni za blagor in lepoto hiše božje na slovenski zemlji. mbhhb^mmm—^mammmmmmm^mrn — Pri saprtjn, motnjah r prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec ko/aree naravne »Fraoa-Josef grenčicec Drobne novice Koledar IVtek, 20. avgusta: Bernard, opat; Samuel, prerok. Novi grobovi V Ljublani je umrl gospod Franc J u r -jevčič, železničar v pokoju. Pogreb bo v soboto ob treh popoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje I Osebne vesti = Nova maša. Dne 14. avgusta je bil v Zagrebu posvečen v mašnika Francfe Mrak D. J. Prvo slovesno sv. mašo bo zapel v nedeljo, dne 22. avgusta v župni cerkvi svojega rojstnega mesta — v Radovljici. Novomašniku iskreno čestitamo! Šolske vesti — Na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani se prično popravni izpiti v torek, 24. avgusta, popoldne. Natančen razpored teh izpitov visi na oglasni deski v avli. — Vpisovanje v I. razred bo v ravnateljevi pisarni 2. septembra dopoldne za začetne črke A—H, popoldne za črke I—L, 8. septembra dopoldne za začetne črke M—S, popoldne za črke T—2. — Vpisovanje lanskih učencev v II. do VIII. razred bo 2. septembra od 8 do 11 po navodilu, ki Je objavljeno na oglasni deski. — Vpisovanje učencev s tujih zavodov bo dne 4. septembra v ravnateljevi pisarni, in sicer dopoldne za začetne črke A—L, popoldne za črke M—2. — Na državni ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva cesta, v poslopju drž. učiteljišča) se bo vršilo vpisovanje učenk v I. razred 1. in 2. septembra, v II. razred 3. septembra in v III. razred 4. septembra, vsakokrat od 8 dalje. Otvoritvena služba božja l>o 10. septembra v cerkvi Srca Jezusovega ob 8. Po maši se začne redni pouk. Popravni izpiti bodo 24. in 25. avgusta. — Na meščanski šoli na Rakeku bodo popravni izpiti v torek, 31. avgusta 1937, ob 8. Vpisovanje v I. razred bo 1. septembra od 8 do 12 in od 15 do 17 samo za občino Rakek; v L, II., III. in IV. razred pa 2. in 3. septembra vsakokrat od 8 do 12. Ker ni dovolj prostora za vee prijavljene novince in novinke, uprava šole za šolsko leto 1937-1938 ne more sprejemati učencev in učenk v I. razred iz občin Logatec in Planina. 5. septembra se zbcro vsi učenci in učenke ob 14. v svojih razredih, od koder gredo k odkritju spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju. 9. septembra je ob 8 otvoritvena služba božja, 10. septembra ob 8 pa redni pouk. Opozarjamo starše in učence na določbe za vpis v izvestju 1936-1937._ — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Joseiova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Offl. rog. 8. br. 90474/33. — Zemlja se bo vrtela na veleaejmu in sicer v paviljonu »J«. Velikanski globus se bo sukal vse dni od 1. do 12. septembra, gnal ga bo poseben motor. Na njem bodo označene vse velike kabelske postaje ter glavne letalske in plovne proge. S posebnimi pasovi bodo označene tudi smeri poletov ruskih letalcev čez Severni tečaj v Ameriko, po- tegnjena bo modra žica, na njej pa bo ličen aero-planček kazal smer teh poletov, ki pomenijo novo dobo v človeškem osvajanju zemlje in daljav. — II. vseslovanski mladinoslovni kongres v Ljubljani 26., 27. in 28. avgusta t. 1. pod pokroviteljstvom Njegovega kraljevskega Visočanstva kneza Namestnika Pavla. Kongres bo zanimiv in potreben za vsakogar tako za znanstvenike, pedagoge, zdravnike in starše. Predavalo bo 70 niladino-slovcev iz Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije in Jugoslavije. Zelo poučne in zanimive razstave bodo v Ulubonemniri v Ljubljani v 11 sobah. 50%ni popust na državnih železnicah. Prijavnina saim> 20 dinarjev. Poslnžite se izredne prilike, udeležite se kongresa in oglejte si razstave! — škofijska cerkvenoglasbena šola v Mariboru. S septembrom letošnjega leta bo v Mariboru pričela s poukom nova orglarska šola, ki je bila ustanovljena, ker je z mesecem julijem prenehala tovrstna šola v Celju. Nova šola je zasebna in je j»odrejena mariborskemu škofijskemu ordinariatu. Šola bo imela tri letnike in se bodo vanjo sprejemali učenci katoliške veroizpovedi, predvsem iz lavantinske škofije, ki so z uspehom končali vsaj drugi razred srednje ali meščanske šole in so stari vsaj 16 let. Pred sprejemom morajo prosilci položiti sprejemni izpit. Pouk se bo vršil iz naslednjih predmetov: verouk, glasbena teorija, koral, petje, klavir, harmonij, harmonija in modulacija, cerkveno glasbena liturgija, splošna glasbena zgodovina, dirigiranje, nauk o orglah, orgle, kontrapunkt, oblikoslovje in osnovni pojmi cerkvene kompozicije, domača glasbena zgodovina in nauk o instrumentih. Med stranskimi predmeti so latinščina (izgovorjava in razlaga liturgičnih tekstov) slovenska slovnica, računstvo, trgovsko spisje, zadružništvo, knjigovodstvo in tajništvo, šolsko leto se bo pričelo 9. septembra. — Strelce ljubljanskega strelskega okrožja pozivamo, da se v čim večjem šlevilu udeleže strelskih tekem, ki bodo v soboto, 20. in nedeljo, 21. avgusta 1937 — celodnevno (od pol 9 zjutraj) na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Prireditev bo pod pokroviteljstvom gosp. generala Toniča, komandanta drav. divizije in predsednika mestne občine g. dr. Adlešiča. V nedeljo, 22. avgusta 1937 ob ]>ol 9 dopoldne na strelišču pozdrav in svečan sprejem gospodov pokroviteljev, raznih zastopnikov in gostov. K tej slavnosti, kakor tudi k razdelitvi nagrad dobrim strelcem, ki bo v nedeljo ob 20, v restavraciji glavni kolodvor, najvljudneje vabi vse članstvo in vse prijatelje strelskega športa uprava okrožja. — »Strelovode je pregledovala ...« Piser. notice jo gotovo, kakor jaz, postal žrtev brezposelnih goljufov, ki so to leto že mnogokje »v strelovodih delali«: tako so od zime naprej v ptujskem okraju osleparili celo vrsto cerkv. predstojnistev, pa tudi drugih, izdajajoč se za zastopnike firm, ki so o njih vedeli, da so na istih objektih delale: lirme Komnenič (ki jo je že slana vzela), Romih in morda še drugih. Eden ali dva sta bila poprej nekaj £asa pri eni teh firm, pa zaradi nepoštenosti odpuščena; zdaj vse išče policija — zato jih jc treba takoj orožnikom izročiti, ako se še kje pojavijo. Eden izmed njih ima posebno drzen nastop. Ze »pomladi »em v »Slov. Gospodarju« svaril pred njimi, ker so mi pri tem »delu« vzeli dobro konico g 4 rogli in dali mesto nje na zvonik navadno, nopozlačono. računali pa 5 krat preveč. — Experlus Rupertua. — Nič manj kakor 54 velikih grafikonov je izvršil slikarski atelje pod vodstvom akademskega I slikarja Rajka Siihica na ljubljanskem veleseimu. I Vs: ti grafikoni in zemljevidi bodo krasili prostorne dvorane v štirih paviljonih, ki ao namenjeni razstavi slovenskega novinarstva. Po 4—6 kvadratnih metrov so velike te slike. Za vsako so bile potrebne dolge ure študija, računanja in preračunavanja potem pa je bilo treba mrtve Številke predstaviti kolikor mogoče nazorno. Ustvarjene so bile mojstrovine, s kakršnimi se doslej ni mogla postaviti nobena razstava v Ljubljani. Ne samo, da je vsak grafikon estetsko lepo izdelan, marveč so tudi naj-abstraktnejše reči duhovito in originalno prikazane »Rojstvo oglasa« ali pa »Prihod tujih novin v tujsko-prometni sezoni v Slovenijo« ali pa »Izvoz novin našim izseljencem po vsem svetu« — videli boste letos na jesenskem velesejmu od 1. do 12. septembra, kaj se vse da najučinkoviteje prikazati v sliki številki in besedi. — Polovična voznina. Jesenski ljubljanski ve-fesejem bo od 1. do IZ septembra. Generalna direkcija državnih železnic je odobrila polovično voznino v Ljubljano od 27. avgusta do 12 septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki hočejo uži vati 50% popust na železnicah, naj kupijo na od hodni postaji ali pri Putniku direktno celo vozno karto do Ljubljane in rumeno železniško legitimacijo za din 2. Železniške karte pri prihodu v Ljubljano ne smejo oddati, ker velja ta skupno z zelezniško legitimacijo, na kateri se jx>trdi obisk velesejma, za brezplačen povratek do odhodne postaje. Legitimacije za vstap na velesejetn je ku piti v Ljubljani na velesejmu pri blagajnah. — Veliko planinsko rajanje v Rogaški Slatini. V soboto, dne 21. t. m., bo v veliki dvorani zdraviliškega doma tradicionalni planinski večer s pestrim sporedom. Med drugimi lepimi točkami l>o tudi izbera najlepše dečve in nagradno tekmovanje plesalcev valčka. Za ta večer ni predpisana posebna obleka, pač pa so zaželeni planinski kostumi. Sodeluje Jazz-orkester Bojana Adamiča iz Ljubljane. Čisti dobiček je namenila uprava zgradbi planinskega doma na Boču. Vabljeni vsi prijatelji prisrčne zabave in podpiralelji planinskih teženj. — Putnik priredi dva izleta z vlakom: 20. t. m. enodnevni izlet v Belokrajino, na žegnanje pri »Treh farah« pri Metliki. Cena: samo voznina din 47, voznina in kosilo din 62. — 5. septembra enodnevni izlet na Rakek k odkritju spomenika blagopokojnega kralja Aleksandra I. Predpoldne obisk Postojnske jame. Vse ostale informacije pri bile-tarnicah Putnik. — Samouki knjigovez ali kako se naučim sam vezati knjige. 24 strani; 8 din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1929. — Pomanjkanje gotovine jo danes žc marsikoga prisililo, da opravlja razna dela sam, ki jih je svojčas izvrševal le obrtnik. Tako je tudi z vezanjem knjig. Knjižica »Samouki knjigovez« dajo amaterju praktična navodila, kako naj vrši to umetnost. Ko si je ogledal to umetnost pri kakem poklicnem knjigovezu, poskusi po navodilih te Jinjižice sam. Tu najdeš navodila, kake potrebščine rabi knjigovez, kako jih rabi in kakšne so. Kako pripraviš knjige za šivanje, kako sešiješ, kako vezeš knjige v mehke vezave, v polplatno, celo platno ali usnje. 12 slik med besedilom ti pa nazorno pove, kako je videti potrebno orodje. Vse knjigoveške potrebščine pa dobi amater pri tvrdki Janežič v Florijanski ulici v Ljubljani. — Turistični avtobusni izleti v Opatijo—Sušak za 70 din. Informacije Putnik, Gajeva ulica 3, telefon 24-72. — Po sončni Dalmaciji z avtom: romanje k Gospej Sinjski in M. B. od Zdravja v Split; z ladjo na prekrasni otok Hvar. Izletniška trgatev grozdja itd. Prijavite 6e za obširna navodila na naslov: »Družina božjega 6veta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Beg dveh grških beguncev. Po poročilu kranjske orožniške postaje sta v Kranju konfini-rana in pri kranjski občini zaj>oslena grška begunca že 8. t. m. pobegnila neznano kam. Sta to grška vojaška begunca: 24 letni Adam Valanis iz Soluna iti Mihajlo Vallis, 23 letni Smirničan, pristojen v Pirej. — Beg od doma. Mladino vleče divja romantika in tudi filmski divji romani vplivajo na njo, da beži z doma na daljša ali krajša potovanja. Že od 13. junija pogrešajo Jožeta Kranjca, 17 letnega fanta iz Št. Janža pri Slovenjgradcu. Pobegnil je od staršev oblečen samo v dolge hlače, brez suknjiča in pokrivala, obut v nizke čevlje. — Postojna (Trst). Avtob. izleti ponedeljek, četrtek, sobota. Odhod Hotel Miklič ob 9. Skupni potni list. — Rezervno kolo od avtomobila sem izgubil 18. t. m. zvečer na cesti Tržič-Trstenik-7,g. Bela-Kranj. Najditelja prosim, naj se javi proti dobri nagradi H. Bon-Bon, Ljubljana, Miklošičeva cesta 30. — Na Bledu se je izgubila včeraj dopoldne mala bela pletena ženska torbica od hotela Ooplice do Petrana z vsebino ogrlice. Najditelj dobi denar, ki se nahaja v torbici in 1000 din. Razen tega dobi 1000 din oni, kdor pripomore k najdbi. Najditelj naj odda torbico pri direkciji hotela Toplice, kjer se mu nagrada takoj izplača. Pojasnilo gospodarskim podjetjem Slovenije Nekatera gospodarska podjetja so razumela povabilo novinarjev, da inserirajo v njih razstavni knjigi, ki bo dogodek za slovensko javnost, kot nekako prošnjo za podporo ali celo miloščino. To ie zelo zmotno in napačno mnenje. Slovenski novinarji so naslovili svoj poziv na gospodarska podjetja na čisto realni trgovski bazi, da za protiuslago gospodarskih podjetij nudijo svojo uslugo kot tvorci javnega mnenja. Vsak uvideven gospodar, ki je na čelu pomembnejšega podjetja ve, da je ta uaiuga novinarjev zelo dragocena in vsem gospodarskim ljudem neobhodno potrebna. Prepričani smo tudi, da bodo vsa gospodarska podjetja to pravilno ocenila in se povabilu novinarjev, da inserirajo v njih razstavni knjigi, tudi v celoti odzvala. Inserate z besedilom pošljite takoj na naslov: Jugoslovansko novinarsko združenje, sekcija Ljubljana. Rečica ob Savinji Osebna vest. Premeščena je jx> lastni prošnji tukajšnja učiteljica gdč. Podboj MilkH iz Rečice ob Savinji v Laško. Stavbno gibanje. Gospod Venek, pd. Tišler, jc postavil novo enonadstropno hišo tik trga Kečica Ključavničarski mojster g. Dietner jo nadzidal pri svoji hiši še eno nadstropje. Gospod Tiršok j>a si ie |>ostavil skladišče in kleti za svojo trgovino Poleg tega zidajo še dve manjši stanovanjski hišici v bližini trga. Zidarji so leto« zelo zajtosloni, pač znak, da se gospodarsko stanje počasi, a stalno izboljšuje. Geseničja taleča tudi našim zoljnikom ne prizanaša. Gola lebra, ki štrlijo v zrak, nudijo prav žalosten pogled. Ljubljana I Cerkev sv. Mihaela na Barju, o kateri smo včeraj poročali, da so jo letos začeli graditi, obljubljajo, da bo že lelos pred zimo pod streho in blagoslovljena. Po osem metrov dolgi piloti, ki ji tvorijo glavni temelj, so so pri zadnjih udarcih pomikali za pol ali kvečjemu za en milimeter globoko v zemljo. Na tako trdo zabitih temeljih je bilo mogoče postaviti močne vogulne zidove iz kamna, med te pa bodo vdelane lesene stene. Zaradi vlažnosti barjanskih tal in zaradi možnosti jioplav bodo tla cerkve dvignjena visoko nad teren in tako bo prav za prav ta cerkev resnična barjanska stavba na koleh. Gradi jo tvrdka Matko Curk. Vogelni kamen, ki bo v nedeljo, 22. avgusta po-jx>ldne slovesno prepeljan na Barje in blagoslovljen ter vzidan, je darovala kamnoseška tvrdka Vodnik. 1 Pogreb inž. Jožeta Černeta. Včeraj popoldne ob 4 60 sorodniki in številni prijatelji spremili inž. Jožeta Cerneta na njegovi zadnji poti na pokopališče pri Sv. Križu. Kmetijski oddelk banske uprave je zastopal načelnik g. inž. A. Podgornik, nadalje inž. Muri in drugi, Slovensko katoliško akademsko starešinstvo pa predsednik, vseuč. dr. Viktor Korošec z več člani. Zastopan je bil tudi oficirski zbor. Tako se ie poslovil od na6 prijatelj, skromno, kot je sam bil vedno skromen. Težko ga bomo pogrešali in spominjali se ga bomo v molitvi. Naj v miru počiva! 1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se jiolnošlevilno udeleži pogreba umrle članice goslilničarke gc. šket Atic. Pogreb pokojne bo v petek, dne 20. avgusta ob 4 [jojioldne s Celovške ceste št. 72. 1 Izlet Trnovčanov v Čatež pod Zaplazom. Prosvetno društvo Trnovo priredi v nedeljo 22. avgusta društveni izlet v Čatež pod Zaplazom, ki je obenem združen s farnim izletom Trnovčanov k Materi božji na Zaplaz. Odhod z jutranjim turistovskim vlakom ob 5.25. Udeleženci naj kupijo povratno vozno karto do postaje Vel. Loka. Po priho«lu v Zaplaz bo imel sv. mašo g. dr. Joža Pogačnik, pri kateri bomo peli znane evharistične pesmi. Po maši kosilo v Čatežu, po kosilu izlet na Primskovo, v Ljubljano se vrnemo ob 22.10. Opozarjamo vse udeležence, da so zadnji trije vozovi jutranjega vlaka rezervirani, radi tega prosimo vse, da vstopajo v te vozove. — Odbor. I Trnovo. Fantovski odsek. Prosvetnega društva ima drevi ob 8 seslanok v Prosveliiem domu! 1 Prosvetno društvo »Ljubljana« mesto. Drevi ob 8 skupen sestanek vsega članstva v društveni sobi v Gosposvetski zvezi. Radi važnosti današnjega sestanka prosimo polnoštevilne udeležbe! I Davčna potrdila za odmero šolnine naj si preskrbo starši, katerih otroci bodo posečali v prihodnjem šolskem letu srednjo šole, čimprej pri pristojnih davčnih upravah, da 6e izognejo neprijetnemu čakanju, ki bo zaradi navala zadnje dneve pred vpisovanjem. Taksa za j)otrdilo znaša 20 din, za vsak prepis jx>trdila 10 din, za prošnjo pa 10 dinarjev, kar naj prinese vsakdo v kolekih s seboj k davčni upravi. 1 Stanovanje brez hrane po nizki cent iščeta petošolec realne gimnazije in sestra drugošolka klasične gimnazije (odličnjakinja). otroka ubožnih kmetskih 6taršev; eventueino bi tudi inštruirala. Ponudbe pod: Poceni stanovanje na upravo »Slovenca«. 1 Ponesrečenci v bolnišnici. Ljubljanska bolnišnica jc včeraj sprejela več ponesrečencev, katerih poškodbe pa so lažjega značaja. Edini težji primer je bilo 20-dekle Matilda G. iz Kranja. Dekle je iz do sedaj neznanega vzroka 6eglo po lizolu. Toda našli so jo pravočasno in jo hitro prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ji iz-prali želodec in je zdaj že izven nevarnosti. 1 Tatvina rož. V noči od nedelje na ponedeljek jc neznan iizmovič odnesel iz vrta v Pleteršnikovi ulici št. 10 dva lepa 5 peresna filodendra. Kdor bi vedel o tem kaj več povedati, prosimo, da to sjx>roči proti nagradi hišnemu gospodarju istotam. Z dotna odpeljana? Ljubljanska policija in orožniki v Št. Vidu nad Ljubljano marljivo poizvedujejo, kam je bila odpeljana 19 letna deklica, ki jc nekoliko duševno omejena, Marija Suchanek, rojena 2. februarja 1918, zelo slabo obvlada slovenski jezik iu jc hčerka babice Antonije Sticha-nekove, stanujoče v Šl. Vidu nad Ljubljano. Z doma je izginila, ne da bi bila povedala, kam jc namenjena. Baje jo jc pred kakimi 14 dnevi odpeljal neki František B., češkoslovaški državljan, v Zagreb. Pogrešana je češkoslovaška državljanka ter ji jc ljubljanski češkoslovaški konzulat izdal potni list. 1 Motorno kolo zgorelo. Mehanika Oskar Žerjal v Zgornji ŠiSki in Franc Grom iz Dravelj sta 17. t. m. dopoldne zunaj delavnice kleparskega mojstra Ruti nar ja na Celovški cesti št. 65 popravl jala motorno kolo, last mizarskega mojstra Filipa Friderika iz Dravelj. Uporabljala sta pri popravilu tudi varilni aparat, iz katerega so iskre zažgale lesena tla in od tam je plamen švignil v motorno kolo. Zgorele so pnevmatike. Škoda znaša okoli 3000 din. I Aretirani tatovi in tatice. Zaradi tatvine je bila aretirana Itezika K., rodom iz Gradca, ker je bila osumljena, da je šc junija ukradla v splošni bolnišnici svoji tovarišici 450 din vredno žensko obleko.. Dolgo niso mogli najti te obleke. Sedaj pa se jc na stanovanju neke prijateljice hotela z lepo obleko pobahati. Mimo je prišel detektiv in spoznal. da se Rezika košati s tujim blagom. Povabil jo jo na policijo. — Včeraj jc bil aretiran neki Fran P., doma iz ptujske okolice, ki je težak kriminalni tip. V nedeljo je prišel k neki znanki na Zaloški cesti. Porabil je priliko, ko se je Ančka za 5 minut odstranila iz sobe, da ji je izmaknil 300 di n. Franček jo bil Se tako nesramen, da je potem povabil Anico na izlet, peljal jo jo v gostilno, kjer sta se gostila, ne da bi Ančka slutila s čigavim denarjem. Drugi dan je presenečena opazila tatvino. Zadevo je javila policiji. Franček, na katerega je padel močan sum, je najx>sled priznal tatvino. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin tre 5; mr. Kuratt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Novo mesto Grilčev Vinko najden v Krki. Prejšnji teden v četrtek, nekako okrog 4 j)opoldne je odšel 13-letni Grilčev Vinko od doma proti Loki. Ker ga zvečer še ni bilo nazaj, so ga sli domači iskat na vse strani, pa ga niso našli. Iskali so ga še naslednji dan, tudi zaman. Ker je mladi, a bolehni Vinko zelo rad lovil ribe v Krki, so pričeli starši kakor tudi drugi ljudje domnevati, da je najbrže utonil. Ves teden so nato preiskovali Krko s Čolni, da bi našli VinkotH, pa vse zaman. G. Grilc je obljubil nagrado onemu, ki mu najde sina. V sredo zjutraj pa je neka mlekarica z mosta opazila, da plava po vodi otroško truplo. Povedala jo to Gril-čevim nakar jo eden od Čevljarskih pomočnikov, ki dela v Gnlčcvom podjetju, hitel h Krki in potegnil trupelce na suho. V utopljencu so takoj spoznali \ inkola. ki ga jc voda po enem tednu zopet •mila — mrtvega. Obrtna razstava v St Vidu Dasi odprla žc tretji teden, vendar vzbuja razstava šentviških obrtnikov še vedno silno zanimanje občinstva. Obisk razstav« je vao dnevo nadvse zadovoljiv in prav vsi obiskovalci so naravnost zadivljeni nad izdelki šentviških mojstrov-obrtmkov. Samo v nedeljo popoldne so našteli 1049 obiskovalcev. Kakor nam šentviški mojstri sami pripovedu-ejo, je tudi kupčija nad vse pričakovanje dobra tako da si lahko po pravici manejo roke. Zlasti' mnogo kupcev se je pojavilo iz južnih delov našo države iz Zagreba, Belgrada in drugih večjih mest. Pri tej priliki ee nam kar sama vsiljuje misel, da bi bife dobro, ako bi kdaj v doglednem času šentviški obrtniki skušali prirediti "razstavo svojih izdelkov nekje onstran Gorjancev in Sotle n. pr. v Belgradu. Nekateri belgrajski časnikarji' ki so si ogledali razstavo, so jim zatrjevali, da bi' doli napravili sijajne kupčije. Ta misel Je vredna, trJ°«?S!Sk,,i0Kr!.nlki ,eme'jito vzamejo v pre-tres Stroški, ki bodo zvezani s tako prireditvijo ee bodo brez dvoma dobro poplačali. ' delio "'Vifkm t''? raZ8ta? 1,0 ^P^ v S !£ a ■ i m" Na f,° °r>ozarjaino vee občinstvo, ki si dozdaj še ni ogledalo razstave. Po zaključku X "rfelJo velika vrtna veselica, ni k. £L5V»J» izžrebana vstopnica, ki bo zadela moderno kuhinjsko opremo. Maribor tu T wm' re/ Prihodnje občinske seje obsega ,očf: Med drugim bodo mestni svetniki obravnavali vprašanje gradbene prepovedi za zemljišča ki so določena za javne zgradbe, kakršnih jc v Mariboru precej, vprašanje najemnine za državno realko, zgradbe zasilnih stanovanj in podaljšanja Metelkove ulice do Tržaške ceste. m Vesti z olcroinega sodišča. Pazniški izpit so opravili pazniki-pripravniki v jelnišnici mariborskega okrožnega sodišča Leopold Potokar, Josip Pelko in Ivan Goričar. Častitamo! m Smrtna, kosa. V bolnišnici je umrl 35 letni posestniški sin Franc Humer, Ob bregu št 16 pa mesarski mojster in posestnik Edvard Kaefer, star « f . Naj v miru P^ivata, sorodnikom naše sožalje! m Romanje na Svete gore priredi Žensko društvo frančiškanske župnije 21. in 22. avgusta C ena vožnji z avtobusom tja in nazaj 85 din? Prijave sprejema vratar frančiškanskega samostana m Katoliški akademiki iz Maribora in okolice imajo danes zvečer ob šestih v lokalu v Gledališki ulici št. 2 važen sestanek. Vsi akademiki naj se ga gotovo udeležijo! m Skrbi mariborskih pekovskih mojstrov Kakor poroča zadnja številka »Pekarja«, glasila pekovskih mojstrov v Jugoslaviji, povzroča nova naredba banske uprave, ki določa, da sc pred tretjo uro zjutraj v pekarnah ne sme pričeti z delom, mariborskim pekom velike skrbi. Glasilo navaja ,a fe, 0(U° Pekovskih mojstrov držijo naredbe e kaki štirje. Izreka se proti sedanji uredbi, ki po mnenju nekaterih mojstrov ne rešuje vprašanja nočnega dela in poudarja, da bi edina uspesna rešitev tega vprašanja bila, £e bi bilo vsako delo prepovedano zjutraj do sedmih, ker bi v tem primeru bila mogoča uspešna kontrola in bi bila na ta način izločena vsaka nevarna konkurenca. Pekovski mojstri so že parkrat pozvali pomočnike ua pogajanja za rešitev tega vpra-sanja. m Na kolesu ga je zadela srčna kap. Anton Spurej se je v torek zvečer peljal s kolesom iz Hoe, kjer jc imel na občini opravek, proti domu. V bližini osnovne šole na Reki ga je zadela srčna kap m se je s kolesom zrušil na tla. Mrtvega je naslednjega dne našel njegov brat, ki je šel na delo. m Nesreča starega berača. Na državni cesti proti Mariboru v Košakih se je ponesrečil 66 letni berač Ivan Mlinaric od Sv. Marjete na Pesnici. Mlinariču se je po pešpoti pripeljal na kolesu nasproti 11 letni Maks Erveš. Mlinarič se jc v zadnjem trenutku napačno izognil, nakar je prišlo do karambola, pri katerem si je stari berač zlomil levo nogo pod kolenom. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. m Nesreča v tovarni. 281elnotnu ključavničarju Antonu Foklešu jo v tovarni Ehrlich stroj odrezal kazalec desne roke. Takoj po nesreči so ga prepeljali v bolnišnico. m Berač in tat. Profesorjevi soprogi Mariji Dolar v Vildenrajuerjevi ulici je neznan potepuh odnesel iz kuhinje ročno torbico z dvema hranil-Dima knjižicama in 400 dinarji gotovine. Sumijo, da je dejanje storil berač, ki jc v hiši prosjačil Celje e. \ozne karte za romanje na Sv. Gore v nedeljo, dne 5. septembra, ae dobe v podružnici iSlo-venca« in v Prosvetnem tajništvu, Cankarjeva cesta. c Nedeljski nogomet. V nedeljo, dno 22. avg., bo ob 17. pri Skalni kleli prijateljska nogometna tekma med SK Hermesom in Atletiki. Ob 15.30 istotam predtekma med kombiniranim moštvom SK Atletikov in SK Olimpa. c Vse fantovske odseke celjske podtveze vabimo, da se udeleže v čim večjem številu v nedeljo, dne 22. avgusta, v Dolu pri Hrastniku prosvetnega tabora. Skupen odhod v nedeljo zjutraj z vlakom ob 6.54. Zbirališče ob pol 7. pred kolodvorom. c Strokovna obrtna nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje za Šolsko leto 1937-38 bo v nedeljo, 22. t. m. od 9. do 12. v pisarni. Pri vpisu je predložiti: 1. krstni list, 2. izpričevalo o poslednjem Šolanju, 3. učno pogodbo in 4. zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti. V nedeljo, 29. t. m., ee na.i zberejo vsi učencl(ke), ki bodo v šolskem letu 1987-88 obiskovali (e) zavod, ob 8. v telovadnici zaradi dodelitve v razrede in določitve uSnih ur. Mojstre (ice) opozarjamo, da pošljejo vse šoloobvezne vajence(ke), ker ee po izvršeni dodelitvi v posamezno razrede ne bo moglo upoštevati posebnih želja. ^ c Kolesar treftiT r avtomobil. V četrtek, dne 19. t. m., ob 11. dopoldne je vozil šofer Bauman Edvard z osebnim avtomobilom trgovskega zastopnika g. Gasparija iz Maribora v smeri iz Petrovč proti Celju. Na križišču Dečkove In Krekove ceste je videl Šofer pred seboj voz, na katerem se je peljal posestnik Vrešak iz Zlbike. Oba, šofer in voznik, sta vozila po desni strani, prehitel pa jc šofer voznika močno po levi strani. Isti čas se je pripeljal Iz Lave po Dečkovi cesti na kolesu Kro-pušek Jože, 27 letni Čevljar, doma iz Bočne pri Gornjem gradu, ki je nameraval v loku zapeljati na Krekovo cesto. Avtomobila ni videl, niti slišal in Je zato treščil naravnost v njega. Pri tem padcu si je kolesar prebil lobanjo, dobil pa je tudi več drugih poškodb. Na Krekovo cesto se je podala takoj tudi komisija, ki je ugotovila, da ne zadene šoferja Baumana krivda za nesrečo. Ponesrečen-čevo stanje je resno. c Kino Metropol. Danes zadnjikrat ekraino napet in nadvse zanimiv film rPrcd bitko«. Smersu Rudolf: Minimalne mezde in družina Nedavno so bile v miši državi in v naši banovini zakonito določene minimalne mezde. Dolgoletna borba delavstva so je končala z uspehom in labko smo ponosni ua to, da je naša država z ureditvijo t.-ga vprašanja stopila v krog uaj-bolj naprednih držav v Evropi. Vendar so se zoper vladno uredbo iu bansko odredbo o minimalnih plačah pojavili razni bolj ali manj resni ugovori, stvarni pomisleki, pa tudi demagoške krilatice. To Je razumljivo, če pomislimo, da ima zakonita ureditev minimalnih mezd tudi politični pomen In je bilo zato treba zasluge režima, ki je to vprašanje rešil, čimbolj zmanjšati, oziroma proglasiti dejanje prej za škodljivo kot za koristno za delavski stan. Na drugI strani pa je vprašanje zakonite ureditve minimalnih mezd eno izmed zelo zamotanih vprašanj, ki ga je mogoče zagrabiti z raznih strani in na razne načine, toda nikdar tako, da bi bilo vsem prav. V zadnjem času kritizirajo zakonito ureditev minimalnih plač zlasti s sledečo trditvijo: Uredba ne dela razlike med samskimi in poročenimi delavci in določa za oboje enako minimalno plačo, čeprav ima prvi skrbeti samo zase, drugi pa ima druiino. Minimalne plače torej niso družinske plače in tisti, ki so uredbo izdali, so pozabili na krščansko dolžnost, skrbeti za družino. • Kaj je torej r tem ugovorom, ki se danes razširja po naši domovini in se zdi, da Je pravilen? Minimalne plače niso družinske plače in to tudi bili ne morejo. O tem si je danes ogromna večina socialnih teoretikov in praktikov popolnoma na jasnem. Tudi dr. Gosar pravi v svoji knjigi »Za nov družabni red« str. 719, da se vprašanje družinskih mezd ne da rešiti tako, da bi vsak delavec in nameščenec prejemal neposredno od svojega delodajalca toliko več, kolikor večja jo njegova cfružina, oziroma vobče, kolikor večje so njegovo potrebo za vzdrževanje in preživljanje družine. Takoj bo vsakdo vprašal, zakaj pa ne bi silili delodajalca, da bi dajal družinske plače, t. j. take plače, ki se ozirajo na število družinskih članov in so zadostne za kritje potreb vseh še dela nezmožnih članov. Kdor pozna mehanizem današnjega menjalnega gospodarstva, ta ve, da moderni podjetnik ni več tako samostojen, ni tako sam svoj gospodar, kot so bili gospodarji v naturalneni gospodarstvu. Uspeh podjetja je namreč daues pretežno odvisen od goajiodarskc in socialne politike države iu od gospodarskih in socialnih razmer sploh. Podjetnik je torej glede vprašanja, kako bo plačeval svoje delavce, v prav veliki meri odvisen od gospodarskih in političnih okol-uosti, ki jih ne more poljubno spreminjati. V prav mnogih primerih pač more delodajalec dajati družinske plače in v takih primerih je tudi pravilno, da od delodajalca zahtevamo, da družinske plače tudi izplačuje. Če bi pa zahtevali družinske plače od podjetnikov, ki tega brez lastne škode no morejo dajati, tedaj bi dosegli ali lo, da preneha podjetje obratovati, ali pa lo, da bo ]>od-jetje sprejemalo v službo samo neporočene delavce. In če bi tak delodajalec iz lastnega nagiba vendarle dajal svojim delavcem družinsko plačo, bi kaj kmalu opazil, da ne more trajno konkurirati z onim delodajalcem, ki ne izplačuje družinskih plač in čigar produkcijski stroški so zato manjši od njegovih. Vidimo torej, da je zmotno naziranje tistih, ki pravijo, da bi se dalo vprašanje družinskih plač rešiti na ta način, da bi apelirali na socialni čut delodajalca, ali pa zahtevali od države, da uzakoni dolžnost dajati družinske plače. N® prvo in ne drugo ne more imeti pravega uspeha. Prvo kot smo videli zato ne, ker bi v mnogih primerih tisti redki, ki bi temu klicu sledili, občutno zmanjšali avojo konkurenčno moč, ali morali gledati nehote na to, da zaposle čim manj zaposlenih delavcev in nameščencev. Pa tudi drugi način uzakonitve dolžnosti dajanja družinskih plač ne bi vodil do zaželjenega uspeha in to iz sledečih razlogov: s starejšimi poročenimi delavci bi imelo podjetjo neprimerno večjo režijo v primeri z mlajšimi podjetji z mladim delavstvom. Sploh bi pa f>odjetnik vedno našel možnost, da zaposli samskega delavca in izloči poročenega delavca. Iz tega razvidimo. da bi take rešitve imele prej slabe posledice kot dobre z ozirom na namen, ki ga zasledujejo družinske plače. Vprašanje družinskih plač hi se torej v okvirju uredbe o minimalnih plačah nikakor ne dalo rešiti. Rešiti pa sc da to vprašanje na drug način, kakor vidimo danes to v Franciji, v Italiji, v Belgiji, na Nizozemskem, v Avstriji, na Češkoslovaškem itd. V teh državah imamo tkzv. izravnalne blagajne za družinske doklade. Podjetja določene stroke ali podjetja določenih pokrajin plačujejo v blagajne določene prispevke, v blagajno pa prispevajo tudi samski delavci ali poročeni delavci brez otrok, lz teh blagajn se nato delijo družinske doklade. Za posamezno podjetje je torej vseeno, ali ima v službi samske ali poročene delavce. Vprašanje družinskih plač sc da torej rešili edinole z družinskim zavarovanjem in zahteva našega delavstva mora iti za tem, da se tudi pri nas na ta ali drug način uredi tako družinsko zavarovanje. Ne sme se pa vprašanje družinskih plač mešati z vprašanjem miuimalnib plač. r. Industrija v naši državi Število industrijskih podjetij. Po podatkih Zavoda za jiospeševanje zunanje trgovine je bilo dne 1. januarja 1937 v naši državi 2976 industrijskih podjetij. Za primero navajamo po Lakatošu »Jugoslovenska privreda« lz leta 1933 podatke Trgovskega muzeja v Belgradu, po katerih je bilo v vsej" drŽavi konec decembra 1932 2153 industrijskih podjetij, od teh ustanovljenih pred letom 1918 603. Ce se poslužimo teh podatkov in napravimo skupno sliko, dobimo po strokah tole tabelo: do leta 1918 stanje 1932 stanje 1936 industrija hranil 140 461 883 lesna industrija 126 37-1 396 tekstilna ind. 57 ;:jl> 363 usnje in čevlji 2« 51 HO papir, graf. ind. 17 54 73 kemična ind. 48 191 162 rudarstvo 69 172 108 žel. in kov. ind. 53 229 182 elektroteh. ind. 1 22 211 gradbena ind. 55 165 394 razna podjetja 11 45 129 skupno 608 2.153 2.976 S", u pno je ocenjena industrijska proizvodnja na 11.517.5 milij. din (primerjaj »Slovenca« z dne 2. junija 1937). Cementna industrija Po podatkih, katere posnemamo iz knjige »Die Wirtscbaft Jugoslaviens«, katero jc pravkar izdal Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, posnemamo o naši cementni industriji naslednje jTOdatke, ki se pa nekoliko razlikujejo od podatkov, objavljenih v Statističnem letopisu Zveze narodov za 1936—1937. Po podatkih omenjene knjige jo znašala pro- dukcija v vagonih (v oklepajih podatki Statističnega letopisa Zveze narodov) v vagonih, odn. izkoriščana kapaciteta v %. 1931 91.239 (89.300) 57% 1933 «5.150 (65.000) 40.7% 1934 68.439 (68.200) 4,2.7% 193T> 78.712 (78.500) 49.2% 1936 (52.840 (63.900) 39.2% Skupno imamo v naši državi 14 cementnih tovarn, od katerih pa obratuje samo 10, od tega v Dalmaciji 5. Vsa kapaciteta tovarn znaša 160.000 vagonov. Druga tabela nam pojasnjuje prodajo v tuzem-stvu in izvoz: tuzemstvo izvoz vrednost vag. vag. milij. din 1931 49.467 41.722 139.2 1933 28.399 35.779 59.5 1984 26.496 42.090 86.3 1935 29.704 47.244 77.1 1936 32.506 30.334 57.6 lz teh podatkov je razvidno, da je lani produkcija znatno padla, to pa zalo, ker se je od 1935 na 193« zaradi sankcij izvoz cementa v Ilalijo zmanjšal od 11.137 na 2915 vagonov. Padel pa je izvoz cementa lani tudi v severno Afriko in Palestino. Nasprotno tega zmanjšanja izvoza ni bilo mogoče nadomestiti s povečano jx>ral*> v državi. Lani je sicer poraba cementa v državi narasla, loda še daleč zaostaja za količino iz leta 1931, ki je bila za 17.000 vagonov višja kot leta 1931. Iz teh podatkov je razvidno, kolikšne važnosti je notranji in zunanji trg za cementno industrijo. Saj je lani produkcija cementa v Sloveniji, kjer je delala cementna tvornica Trboveljske v Trbovljah, narasla, ker dela tvornica predvsem za domačo porabo. Zagrebška delniška tvornica Računski papirja. 1 zaključek za 1930 izkazuje pri glavnici 4.0 in bilančni vsoti 38.0 milij. din, čistega dobička 0.3 milijonov din. Gospodarska književnost Zavod za j>ospeševanje zunanje trgovine v Belgradu je izdal nad 366 strani obsegajočo knjigo o našem gospodarstvu v nemščini pod naslovom »Die NVirlschaft Jugoslaviens:. Leta 1932 jc izdal zavod slično knjigo o našem gospodarstvu celo v več jezikih, vendar moramo ugotoviti, da Je velika razlika med ono izdajo In letošnjo izdajo. Letošnja izdaja se odlikuje j>o večji smotrenosti, |m> obsežnejših podatkih ter |io boljši obdelavi raz-jioložljivega gradiva. Seveda so šo nekatero napake (n. pr. v pisavi slovenskih imen), vendar so ti nedostatki manjšega pomena. Pregled našega gospodarstva vsebuje tudi izredno mnogo statističnih podatkov o produkciji, uvozu in izvozu važnih jiredmetov za leta 1932—1935, pa tudi za 1936 je mnogo še neobjavljenih podatkov danih v knjigo. Uvodno prinaša knjiga splošne podatke o naši državi, nato sledi analiza naše zunanje trgovine, žal samo do leta 1935, slede pa nadalje pregledi kmetijstva in njegovih proizvodov, ribištva, gozdarstva, rudarstva in topilništva, industrije, končno še energijskega gospodarstva. Knjigi je dodana tudi lepa karta, ki je boljša od karte v prejšnji publikaciji. Upamo, da bo doprinesla knjiga svoj delež k poznavanju našega gospodarstva v tujini in k povečanju zunanje-trgovinskih odnošajev. • Pogajanju s francoskimi upniki. Po uradnem [>oročilu iz Belgrada se bodo pogajanja s francoskimi upniki za ureditev kuponske službe nadaljevala dne 5. septembra v Parizu. Obenem pa se bodo takrat tudi začela |iogajanja za ureditev trgovinskega in plačilnega prometa med obema državama ter bosta obe vprašanji gotovo obravnavani z enotnih vidikov, kar je za nas koristno. Kajti le na ta način, da bomo več izvažali v Francijo, boino lahko plačevali kupone v devizah, kar je seveda tudi v interesu francoske vlade in upnikov. Dobave pšenice za Nemčijo. V prvih sedmih mesecih tega leta smo uvozili v Nemčijo (3000 vagonov pšenice in 3000 vagonov koruze. Tako je odposlan ves kontingent, ki je bil lani dogovorjen med našo in nemško delegacijo v Dresdenu. Za leto 1937-38 bomo .morali dati Nemčiji zopet 10.000 vagonov pšenice, po veslch iz Belgrada je poslanih že 2000 vagonov jišenice nove letine v Nemčijo. Tako kaže, da letos za prodajo naše pšenice v inozemstvu ne bo treba imeti posebnih skrbi, kar bo imelo seveda ludi vpliv na politiko Prizada in jasno tudi na cene. Kongres hranilnic v Zagrebu. Dne 4. septembra 1937 se začne v Zagrebu II kongres samoupravnih hranilnic. Pre. redna letna skupščina Zveze hranilnic kr. Jugoslavije in sicer 3. septembra 1937. Nadalje bo v zvezi s kongresom slovanskih hranilnic tndi 5. redni občni zbor Zveze slovanskih hranilnic. Ob tej priliki se prireja v zagrebškem »zboru« tudi hranilnlška razstava. Na prireditev je prijavljeno posebno veliko gostov iz Češkoslovaške. Iz Milana pride ravnatelj Mednarodnega zavoda za varčevanje. Nova parobrodna linija za Levanto. Kot znano je bila v začetku letošnjega leta ukinjena naša redna parobrodna zveza za Levanto, kar se je v naši pomorski trgovini poznalo neugodno. Sedaj pa poročajo s Sušaka, da bo parobrodna družba Alcest dala vse tri svoje parnike v redno linijo za Levanto, ki bo vozila vsakih 15 dni. Parniki so naslednji: Karmen, Bosiljka in Vranjic. Linija bo šla ob dalmatinski in grški obali vse do Alek-6andrije. Tvornica električnih žarnic v Zagrebu. V Zagrebu je bila osnovana d. d. Tvornica električnih žarnic z glavnico 2.5 milij. din, 2500 delnic po 1000 dinarjev. Svrha družbe je izkoriščanje naprav in ureditve tvrdke »Jugosijalica«, d. z o. z. v Ljubljani. Potrjeni poravnavi. Okrožno sodišče v Ljubljani je potrdilo j>oravnavo Kmečki magacin, d. z o. z. v Ljubljani, Krekov trg št. 10 in poravnavo »Avtomatični bufet« (Rio) d. z o. z. v Ljubljani, Seletiburgova ulica št. 4. Polovična voznina. Jesenski ljubljanski vclese-jem bo od 1. do IZ septembra. Cilavno ravnateljstvo drž. železnic je odobrilo polovično voznino v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za |xrvratek pa od 1. do 17. septembra. Obiskovalci ljubljanskega velesejma. ki hočejo uživati 50% popusta na železnicah, naj kupijo na odhodiu postaji ali pri Putniku direktno celo vozno karto do Ljubljane in rumeno železniško legitimacijo za din 2. Železniške karte pri odhodu v Ljubljauo ne smejo oddati, ker velja ta skupno z železniško legitimacijo, na kateri se potrdi obisk velesejma, za brezplačen povratek do odhodue postaje. Legitimacije za vstop na velesejem je kupili v Ljubljani na velo" sejmu pri blagajnah. Dobave: Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 24. avgusta jioiiudbe za dobavo 2000 komadov brezovih metel, strojni oddelek pa do dne 30. avgusta za dobavo raznih azbestnih vrvic. Licitacije: Dne 21. avgusta bo v pisarili gar-nizijske njirave v LJubljani licitacija za oddajo prodaje raznega peciva in bureka jx>d zakup. — Dno 21. avgusta bo v iuteudauturi štaba dravsko divizijsko oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo raznih pisarniških potrebščin. — Oforlalne licitacije za dobuvo svežega mesa l>odo dne 23. uvgusla v Slov. Bistrici, dne 24. avgusta v Ljubljani, dno 25. avgusta v Mariboru in Bohinjski Beli in dne 27. avgusta v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani za jHitrebe vojaštva za čas od 1, oktobra t. 1. do 31. marca 1938. — Dne 21. avgusta bo v inženirskem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo vojaškega objektu v Ljubljani ter dne 26. avgusta za popravilo vojnih objektov v Mariboru in zgradbe mariborskega vojnega okrožja. Italijanski kapital na Portugalskem. Iz Oporta poročajo, da je bila tam slovesno odprta velika tvornica za umetno svilo, katero je zgradila itali-jansko-portugalska družba »Fibra Comercial Lusi-tana, ki je zastopnica znane italijanske tvrdke Snia Viscossa za Portugalsko. V tvornlci bo zaposlenih 500 delavcev pod ital. vodstvom. Tuji kapital oa Letonskem. Letonska država stremi za tem, da zmanjša vpliv tujega kapitala v podjetjih svojega področja. Ta prizadevanja so imela ta uspeh, da sc je delež tujega kapitala na glavnicah letonskih delniških družb zmanjšal od 53.9% leta 1930 na 40.6% v letu 1936. Letonska banka pa je izvedla racionalizacijo v baukarstvu in danes je namesto 20 bank samo še 7. Kapital letonskih delniških družb v tujih rokah je padel od 87.1 milj. latov leta 1935 na 71.9 milj. leta 1936. Največ tujega kapitala je iz Nemčije in Anglije. Borza Dne 19. avgusta 1937. Denar V zasebnem kliriugu je oslal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani iih 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80. Avstrijski šiling se je v Ljubljani učvrstil nu 8.43—8.53, v Zagrebu na 8.41—8.54. v Belgradu nu 8.4237—8.5237. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.40—30.10, v Belgradu blago. Nemški čeki so radi intervencije Narodni- banke ostali neizpremenjeni nu 12.90—13.10. V Zagrebu so nadaljo beležili za sredo septembra 12.90 do 13.10, za konec septembra 12.95—13.15, za sredo oktobra 12.93—13.13, za konec oktobra 13.01 denar, za sredo novembra 13.025 denar, za konec novembra 12.95—13.15, za sredo februarja 1938 12.88-^3.08. Ljubljana — tečaji s p r I m o m. Amsterdam 100 h. gold..........2395.16—2409.76 Berlin 100 mark..............1745.03—1758.90 Bruselj 100 belg....... 731.44— 736.51 Curih 100 frankov............996.45—1003.52 London 1 funt.......216.29— 218,34 Newyork 100 dolarjev .... 4307.25__I34:t!r>6 Pariz 100 frankov...... 162.77— 164.21 Praga 100 kron....... 151.43— 152.34 Trst 100 lir................227.44 — 230.52 Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,159.588 din, v Belgradu 4.947.000 din. Curih. Belgrad 10.—, Pariz 16.345, London 21.735, Newyork 435.75, Bruselj 73.40, Milan 32.20 Amsterdam 240.25, Berlin 173.25, Dunaj 81, 82.10, Stockholm 112.075, Oslo 109.225, Kopenhiigen 67.025, Praga 15.20. Varšava 62.65, Budimpešta 36.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 5.25, llelsingfors 9.595, Bueuos-Aires 131.5. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% investicijsko pojosilo 88- 90, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 406— IW, begluške obveznice 72—74, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo jiosojilo 93— 94, 7% Blerovo posojilo 84—85, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100, Trboveljska 255—265. Zagreb. Državni papirji: agrarji 53.25—53.50, vojna škoda promptna 406.25-407, begluške obveznice 76 denar, dalm. agrarji 74.50 denar, 4% severni agrarji 52.25 denar, 8% Blerovo jiosojilo 93 do 03.25, 1% Blerovo jiosojilo 84—85, 3. transa •>% obv. za javna dela 100—101 (100). — Delnice: Narodna banka 7.150 denar, Priv. agrarna banka 195 denar, Trboveljska 275 blago, Gutuiaii 48—60, Osj. livarna 200 blago. Osj. sladk. tov. 190—200 DnhrovaČka 380—420, Jadr. plov. 380 deuar, Ocea-nia 275 denar. Belgrad. Državni papirji: agrarji 52.50 denar, vojna škoda promptna 40(1—406.50, begluške obveznice 76.75-77.00 (76.75), dalm. agrarji 7.-..00 do 75.25 (75), 4% sev. agrarji 52.25 denar, 8% Me-rovo jiosojilo 93.25—93.75, 7% Blerovo |)osojilo 83.50—84.25. — Delnice: Narodna banka 7.250 denar, Priv. agrarna banka 201 blago (201) Žitni tre Novi Sad. Borza danes za|>rta. Razprave dr. Korošca iz orientalisiihe Malokdo ve, da sc profesor ljubljanske pravne fakultete dr. Viktor Koroiec, ki sicer piic obširno knjigo iz rimskega prava, strokovno zanima tudi za klinopis in orientalistiko ter da j« iz teh panog napisal že nekaj razprav in imel v zunanjem svetu že več predavanj. Na tem mestu smo že omenjali njegovo razpravo o asirskem zakonu, ki jo je v slovenskem jeziku priobčil v reviji »Slov. pravnik«. Zdaj je v nemškem jeziku izdal dve nadaljnji študiji iz tega problema, ki ga raziskuj* naprej, tako da velja za svetovnega strokovnjaka v orientalskem zakonskem vprašanju V papeškem bibličnem zavodu je izdal v zbirki periodičnih komentarjev (Commentarii periodici pootifici instituti biblici 1937, Vol. VI, fasc. 1/2) studijo »Die Uiuiehs nach assyrischem Recht« ter jo posvetil p. A. Deimelu S. I. za 70-letnico. Razpravica je razširjeno predavanje, ki ga jc avtor imel na 19. mednarodnem kongresu orientalistov v Rimu leta 1935. V njej vzame § 34 srednjeasirskega zakonskega prava, kjer pravi, da vdova, ki je živela dve leti v hiii mota, postane prava zakonska ž«na in n« »me oditi. Nato podrobno razloži ta paragraf in razpravlja o pravicah vdov, ki jih mora praživljatl rodbina moža. oziroma £e umre tudi tast in ona nima otrok, lahko gre, kamor hoče In se tudi lahko poroči. Loči pravice vdove (almattu), ki živi v »usus«-za-konu z drugim možem do drugega leta; po preteku lega termina postane sama po sebi prava zakonska žena (ašatu) in dobi svoj« pravic« in dolžnosti. Posebej razpravlja o izključni pravici moža do ločitve oziroma o visokih kaznih, ki zadenejo ženo, ki je ušla od moža (odrežeio ji ušesa, denarne lbasilico<. Verjetnejše se mu zdi, da je »cerkev« nastala iz slovanskih jezikovnih posebnosti, samih ter predpostavlja, da so je kje na Balkanu beseda »basilica« izgovarjala lako, da se jc js« izgovarjal ko »c« ter jc iiitervokalni >1« |>rešel v »r«; na podlagi take izgovarja ve pa sc jo |x> slovanski ali romanski sinkopi slvorila nova beseda »cerkev«. — Švedski učenjak želi, da bi tudi balkanski jezikoslovci k temu problemu, ki ga jc on samo nakazal, izrekli svoje mnenje oz. skušali ugotovili za svoje področje omenjene jezikoslovne posebnosti starih južnoslovanskih narečij. ČMkotlovenako-jiboslovanska Rcvuc (štev. 4) prinaša na uvodnem mestu vest, da je postal pro-tektor lige sam prezident Republike dr. Beneš. Nato »ledi anonimna študija »Vaa in kmet v sodobni hrvatski literaturi.-, ki govori o novem rurarizmu pri Hrvatih, zlasti pa o romanih A. Bonifačiča, novelah I. Kovačiča, pesmih M. Krleže ter knjižici hrvaških kmetov »Selo govori«. — Jos. Prochazka, prof. državnega konservatorija v Pragi, piše spomine na j^ptona Afkerca, na večere pri Loydu, na sprehode po Dunajski cesti, na pogovore o dekletih, na pisarno na magistratu itd. Joi. Pavllčeki Kaj pomeni Bata as Jugoslavijo. Nato slede dogodki, med katerimi je zanimivo poročilo o'odkritju spominske ploiče š« živečemu prevajalcu iz jugoslovanske — tudi slovenske literature — 80-letne-mu Jano Hudcu. V oddelku »Literatura, znanost in umstnost«, poroča dr. Oton Berkopec o smrti prof. dr. I. Prijatlja, o pokojnem nadškofu dr. Jegliču, o emrti 87-letnc Ane Rchakove, ki ie svoj čas veliko svojih knjig posvetila slovenskemu življenju in kraju (Postojna 1886. Dobrač 1887, Na Slovenskem 1891, Povesti z gora 1893, Povesti s poti 1897 ter Slike z Alp 1905; nekaj njenih del je bilo prestavljenih tudi v slovenščino!) V izvlečku je ponatisnjen članek B. Borka -Zcmlla in kmet v jugoslovanski književnosti , ki jc izšel v rurarističnem zborniku »Lice k vasi« (Tvar k vesnice). Med drugimi vestmi nas zajiimajo šc poročila J. K. Stra-katega o slovenskem prevodu Zemanovega Polkov, nik* Sveča, o Merkovem portretu dr. Ivana Laha (1937, Nitra, 28 str.) ter o Lahovi študiji ^Rozhovor o K. H. Machovi«, ki ga jc prevedel v slovaščino dr. Merka. Prof. Jos. Pata poroča o novem Hor-sakovem prevodu Meškovih novel »Mir božji«. Pri tem opozarja, da »Volk spokornik« izhaja prav zdaj v lužilkem prevodu v Serbskih novinab. Registriran je tudi članek o Bernolaku iz »Slovenca« ter kongres Slaviae catholicae v Ljubljani. V poglavju »Jugoslovanske literarne novosti« poroča dr. Berkopec o Schaubach-Kochovi monografični študiji o Mihi Malešu, o Katarine Zupaničeve Šopku cvetlic iz Gribelj v Beli Krajin:, o Kovačičevem zborniku, Seliškarjevih Pesmih pričakovanja, o Klopčičcvih ln Zupančičevih prevodih iz Puškina ter Jakličevih Zbranih spi«ih. — Kakor vidimo, vrši Češkosloven-sko-jugoslovanska revija dobro svojo informativno vlogo ter smo Slovenci lahko zadovoljni z marljivim poročevalskim delom dr. Berkopca. td. Zdravniški veitnik (str. 6—71 prinaša eledeče razprave: Dr. Lunaček Pavel, Vaginalna preiskava in puerperalne infekcije; dr. Simoniti Lojic: O črevesni tuberkulozi (s slikami): dr. Tomai Furlan: Sihcosis (slike); dr. Igor Tavčar: Ulkuzova bolezen kot alergoza — smeri tozadevne moderne terapije; dr. Božsna Merljak: Patogeneza iktera (nadaljevanje in konec); dr. A. Brecelj: Prispevek k poglavju a kliconoscih; dr. Kremžar: O specialitctah. Tudi za laika zanimivo branje je dr. Muličev opis zdravniškega in organizatorskega dela pok. dr. P. De-trenceschija v Novem mestu od leta 1894 do 1911 v članku »Iz zgodovine medicine na Dolenjskem«. Delo dr. Defrenceschija pomeni začetek moderne medicine na Dolenjskem. Bogat je pregled in ocena zdravniških publikacij, ki so jih ocenjevali Jr. Meršol, dr Simoniti, dr. Lavrič, dr. Kanoni, dr. F. T. itd. Posebno vrednost predstavljajo izvlečki zdravniških razprav iz drugih časopisov, ki naj nnnrnre zdravnik«- n» najnr-vej**- i7«1f-rjtfC mo- derne zdravniške vede. Japonski mornarji v Šangaj« Zlato iz morja! Morska voda ima v sebi raztopljeno zlato. Res je vsebina zlata v enem kubičnem metru vode zelo majhna, vendar če pomislimo na ogromno število kubičnih metrov vode v vseh morjih, predstavljajo morja zelo bogat in dobičkanosen zlat rudnik. Vsa dela, ki so jih podvzeli za pridobivanje te dragocene kovine iz morja, so pokazala, da se poskusov iz laboratorijev zaenkrat še ne izplača prenesti v prakso. Francoski časopis »Science et Monde« ponati-skuje iz neke ameriške revije, da so se odločili za neko novo metodo, kako dobiti zlato iz morske vode. Ta metoda je zelo genialna in bo z nekaj izpopolnitvami mogla postati baza za industrijsko podjetje. Če z veliko brzino vrtimo v tekočini, ki so v njej raztopljene kovine, okroglo ploščo, ki je v zvezi z električnim tokom, moremo nabrati katerokoli kovino, raztopljeno v tekočini. Izločanje se vrši skozi tenko plast vodika, ki se tvori na vrteči 6e plošči zaradi delovanja električnega toka. Za zlato so napravili tale poskus: kovinska plošča je napravila na minuto 8500 obratov v raztopini kuhinjske soli (natrijev klorid), s katero so spojili 3 miligrame zlata na tri litre tekočine. Napetost toka, ki so ga spustili skozi vrtečo se ploskev, je bila 5.8 Voltov. V teku pol ure se je nabralo na vrteči se katodi 90 odstotkov zlata. Poskus je zelo zanimiv, kajti dokazuje možnost ekstrakcije zlata iz morja. Možnost je pa le teoretična, kajti ves poskus stane skoraj petkrat več kot je vredno izločeno zlato, čeprav je cena zlatu zadnje čase precej poskočila. Mogoče bodo ta proces tako izpopolnili — predvsem v smeri ekonomije —, da bo mogel služiti rentabilno. M. George Claude, ki se bavi z vsemi znanstvenimi vprašanji in problemi moderne tehnike, je izjavil, da se ta problem posredno dotika graditve energijskih central, ki bi delovale na principu izrabe razlike temperature vode na dnu in površju morja. M. Claude izvaja v svojih tovadev-nih načrtih, da so za proizvajanje pare, ki bo gnala turbine pri tej napravi, potrebni veliki vodni tokovi. No, in vodo, ki bo tekla skozi to napravo, bi mogli napeljati še skozi elektrometalurške stroje ter s pomočjo njih odvzeti spojeno zlato. Gradnja take tovarne bi se izplačala, ker bi dajala ne samo pogonsko silo, ampak tudi dragoceno kovino, Čeprav bi je mogli pridobivati le petino od vse količine, kar vsebuje morje zlata. I>a bi imel mirno vest, je M. George Claudo montiral napravo za izločanje zlata na neko ladjo, ki je vozila ob pacifiški obali Severne Amerike. Zakaj ravno tukaj in ne kje drugje? Zaradi Kalifornije, kjer splakujejo zlato iz rek in je iz tega sklepal, da je v teh morskih vodah največ raztopljenega zlata. Skozi aparaturo je šlo med vožnjo 168 kubičnih metrov vode. Količina izločenega zlata je bila tako malenkostna, da ga niso mogli dozirati. Dognali so z gotovostjo, da v tem kalifornijskem morju ni več kot desetina miligrama zlata v enem kubičnem metru vode. Kakor šivanka v vozu sena. Škoda časa in denarja za tako tvegano poskušanje. Premislimo: ali si smemo zaželeti, da uspejo taka podjetja v največji meri? Ali bodo ljudje bogatejši? — Povedati moramo, da je zlato prav zato tako drago, ker ga je tako malo na svetu. Ali bodo ljudje z zlatom potem srečnejši? Boljševiško ladjo »E1 Compeadorc, ki je hotela pri pluti t voj. materialom v neko rdeče sredozemsko pristanišče, je nacionalna vojna ladja potopila. Velikanski oblaki črnega dima gorečega petroleja se valijo po morju. Pilsudskijero hišo t Ma«drhurgu. kjer je veliki poljski maršal I. 1917. dalj časa živel, je mesto da« rn»«ln nnliskemn nir™)«, Hišo ic podirajo, da jo prepeljejo na Poljsko, kjer jo bouo »pet sezidali. Stike iz Šangaja »Zakaj ima pa tvoj sin tako dolg vrat?« »Ko je bil majhen, je pil mleko od žirafe.« 34.000 hm preleti lastovka letno Ze se nekateri ptiči odpravljajo na jug. Čudovit je nagon, ki jih vodi. Vendar se ne odpravljajo samo naši ptiči na jug. Tudi iz severnejših pokrajin odleti v jeseni neštevilno ptičev vseh vret ?roti jugu. Preselitev ptičev moreš opazovati na lelgolandu, Riigenu in ob Vzhodnem nemškem morju. Na Riigenu že več let prav natančno opazujejo selitev ptic in ravnatelj ptičjega opazovališča Hiddenseeja poroča: Jeseni leti vsak dan 20.000 do 25.000 ptic čez Riigen. Nekoč ponoči jih je letelo celo 30.000; od teh so jih 1300 ujeli in jim dali na nožico obroček. Opazovali 6tno škorce in škrjančke, ki 60 prihiteli iz Rusije in 60 hoteli čez zimo na Angleško in Francosko, torej od vzhoda na zahod. Na podlagi posebnega opazovanja preleti pač veliko ptičev Vzhodno morje. Nekoč 60 opazili na Riigenu 10.000 žerjavov, ki so ondi počivali in nato odleteli na jug. Obrežna lastovka preleti vsako leto 17.000 km tja in 17.000 km nazaj. Kafcšna bodo uradna poslopja bodočnosti? V ameriškem mestu Racineu (Wisconsin) vneto proučavajo načrte za modno poslopje, kakršno bodi prav za zgled takih hiš za bodočnost. Predvsem je poslopje brez oken. Stavbenik, ki si je izmislil to hipermoderno stavbo, ni nikakšen pre-napetež, ampak je to Frank Lloyd Wright, človek, ki ga priznavajo za najboljšega ameriškega arhitekta te dobe. Njegova stavba je nizko poslopje brez oken z markantnim električnim vodom, ki je izražen krog in krog z vodoravnimi progami iz steklenih cevi. Te cevi so zaeno za razsvetljavo notranjih prostorov, in sicer na tak način, kakor doslej še ni bilo nikjer. Podnevi prodira sončna luč skozi te cevi v hišo, ponoči pa tvorijo izvor umetne razsvetljave, e čimer je doseženo, da dobiva vsak prostor vedno svojo svetlobo z istega mesta, kar je pomembno za notranjo opremo in zato, da ni nikjer nobenih senc. Te steklene cevi so neprodušno zaprte in se ne dajo odpreti. To tudi ni piotrebno, zakaj hiša je popolnoma neodvisna od okolice in si dela sama svoje »podnebje«. Dva rova, ki vodita iz kleti do strehe, sta ko dve »nosnici« svoje »tvornice« za temperaturo. Z nosnicama se posrka zunanji zrak, ki ga nato ogrejeta ali pa ohladita, kakršen je pač letni ča6; ozračje je v »nosnicah« očiščeno, oprano in odvedeno v različne prostore hiše. Tako skrbno bo zastraženo to notranje »vreme«, da bodo ob vratih jjosebne zatvornice, ki ne bodo pustile, da bi zunanji zrak prišel v hišo, kadar bo kdo iz hiše odšel ali hotel vanjo. Uradno poslopje bodočnosti bo imelo zadešnjo stran obrnjeno na cesto, a pročelje bo gledalo na vrt. V poslopju ni nič hodnikov, ki bi jemali prostor poslopju. Wright sam je nedavno dejal: »Največ modernih poslopij je takih, da sploh niso moderna, ker se stavbenik ni mogel ločiti od prejšnjih navad. Tako zvana .umetnost' je le to, da je staro z novim načičkano. Moderna stavba je le toliko moderna, da ima elektriko in plin, a še vedno jo kazijo okna in ji hodniki jemljejo prostor. Bodočo poslopje pa je prav za prav ena sama, velika delavnica, ki zgoraj diha z dvema nosnicama. Poslopje je častitljivo, lepo razporejeno, ki s svojo skladnostjo najbolj sliči katedralam. Moja zamisel bo za zgled moderne, ameriške arhitekture.« Za nas najbrž predolgočasno. —. Mesto samih nasprotij Nikjer na svetu ni najmodernejše življenje tako pisano pomešano s pradavno tradicijo, kakor je v tem, ugank polnem mestu. Zvečer se Šangaj blesti v morju samih luči; električna razsvetljava in svetlobne reklame niso nikjer na Vzhodu tako pravljične ko tu. Sicer živi poldrug milijon Kitajcev v ozkih ulicah tako zvanega kitajskega dela mesta, a pred njim je ob široki reki Hvang-pu ev-rojvski del; kjer je zdaj evropska četrt, je bilo leta 1850 še močvirje. Evropski del je najmodernejše velemesto. Poslopja ob glavnih cestah so same trgovske palače, nekatere od njih so vprav čarobne stavbe iz brona in granita. Skoraj popolnoma so izginile stare kitajske trgovine z zrezljanimi in pozlačenimi pročelji, a zadaj za evropskim delom mesta še zmeraj veselo frfotajo zastavice in lampi-jončki kitajskih trgovin. Seveda je videti tudi moderne kitajske trgovine, ki niso nič drugačne ko tiste iz evrojiskih velemest. Podnevi se gnetejo trume Kitajcev jvo glavnih restah in občudujejo sijajne izložbe Evrojicev. Jako čudno je videti, ko pride kak star kitajski kmet nagubanega obraza, umazanih rok in v modri kme-tiški obleki v kako tako evrojjsko trgovino. Plaho se ozira na prekrasne preproge, ki so na tleh in pogleduje svojo ženo, ki jx> kitajski šegi stoji zadaj za njim. Z modrim predpasnikom okrog pasu, s črnimi lasmi in j>okvečenimi nogami v pretesnem obuvalu prav neprijetno vpliva spričo moderno oblečenih, mladih Kitajk, ki strežejo v trgovini. Hrup in trusč in kupčijski direndaj valovi po velemestnem Šangaju. Tu je dosti kinematografov, časopisi pišejo o ženskih oblekah, Kitajke eo oble- vase —, pa tudi ugonobi, saj ni tako žilavega zdravja ko Kitajec. — Izven evrojiskega mesta, v tako zvanih »jarkih«, so beznice, kjer igrajo in kadijo opij. V razmerju s številom belega prebivalstva je v šangaju več zabavišč ko 6ploh kje na svetu: od najdražjih in še dostojnih palač-plesišč do najzakotnejših beznic, ki jim pravijo »paradiž«. Povsod so plesalke, ki z vsakomur plešejo, kdor jim da za šampanjec, ker so procenti od te pijače edini dohodek, ki ga prejemajo. Povsod so sama nasprotja. Stopiš iz luksuznega kluba in greš pet minut, pa si nenadoma sredi srednjega veka. Tu čaka na tisoče avtov, ondi so koče z vrečevino na okencih namesto šip in ne veš, ali je notri opijska beznica ali pa zbirališče kake tajne družbe? V Šangaju ni varno izpraševati po skrivnostih! Kahor I. 1932 2e leta 1981-1932 je bila bitka med Kitajci in Japonci pri Šangaju. Tedaj je bil poglavitni vzrok bojev ta, ker so Jajx)nci prodirali v Mandžurijo, kjer je potem nastala država Mandžukuo. Povod japonskega nastopa z orožjem je bil tudi tedaj umor nekega Jajvonra. Ko se je japonsko brodovje pojavilo pred mestom, so napadli Kitajci japonski konzulat in s tem se je začela vojna. Bojevali so se v Šangaju zlasti za mestni del Čapej in severni kolodvor in 28. januarja 1932 so ta prostor zasedli Japonci, dasi so se Kitajci hrabro upirali. Premirje ni dovedlo do ničesar in kmalu so spet topovi bobneli. Dne 1. februarja so Japonci obstreljevali Nanking in utrdbe Vusung, severno od Šangaja. Dne 6. februarja so bile utrdbe razstreljene in mesto je bilo zasedeno. Mimo teh bitk pa je bivala tudi rs Nankinga: Na levi so tako zrana Vrata bobna iz 14. stoletja. Na desni: Vhod v novo vojno mini strstvo. — V teh dneh je 22 j aponskih letal napadlo mesto. čene v moderne noše. vsa poročila pa napišejo kitajski časnikarji, ki znajo angleščino kot svoj jezik. Po cestah so stražniki, ki so prav tako oboroženi ko njih evropski tovariši. Njih posel je težak, saj je sredi bogastva in modernega življenja vsak dan dosti zločinov, vlomov, umorov in ugrabljenj otrok bogatih ljudi. Vse to bereš v šangajskib listih. Medtem ko so komfortni hoteli sredi mesta shajališče ljudi iz vsega sveta in eo vsa plemena zastopana v tem bučnem mestu, pa je v kitajskem delu mesta še dosti pagod in slikovitih vogalov in kotičkov, kjer se shajajo ljudje v svilenih oblekah in kjer je vse tiho. A tu je tudi nešteto tajnih družb, katerih člani so sami nezadovoljneži. Sangajske noči Šangaj je slaven tudi zato, ker je tu še posebej ročno življenje na višku in je ulica za ulico polna nočnih zabavišč. Kitajec je sploh človek nočnega življenja in kar uganka nam je, kako more vso noč jesti, piti in se zabavati, nato pa ves dan delati. Evrojica to nočno življenje kaj hitro jvotegne bitka raznih poslanic. Različne države, predvsem seveda Anglija in tudi Amerika 60 protestirale zoper Japonce, Društvo narodov se je bavilo s to zadevo in Japonci so izstopili iz Društva narodov. Važnejši pa je bil vedno krepkejši odpor Kitajcev: 24. februarja JajKinci niso napadali, 1. marca je bilo premirje in 5. maja je bila podpisana pogodba in Japonci so ee umaknili. Kitajci so opustili Mandžurijo. Ista podoba se ponavlja zdaj. Japonska hoče zasesti Šangaj — in spet je mestni del Čapej v ospredju. Ali se bo tudi zdaj vse tako izteklo? Jeran je bil slab plačnik, nekoč pa je prišel k trgovcu ter poravnal ves dolg. »To je naredilo pismo, ki ste mi ga poslali, kaj takega še nisem svoj živ dan bral. Takšno pismo bi tudi iz kamna iztisnilo denar. Le kako ste to vkup zložili?« Trgovec se je nasmehnil: »Zbral sem vkup vse najbolj rezke besede iz pisem, katere mi moja žena pošilja iz letovišča, kadar zahteva, naj ji pošljem denar.« V Mestni muzej v Škofji Loki Škofja Loka jo važno zgodovinsko meato. Kmalu Ik) minilo 1000 let, odkar se omenja v listinah. 400 let so brizinškl škofje naseljevali na ozemlju okrog Loke ljudstvo iz tujine. Zato ie to ozemlje jako zanimivo in hrani mnogo spominov na stare rase. Loka je bila najbogatejše mesto brizlnških školov. Poleg uradniškega ie bil na visoki stopnji trgovski in obrtniški stan. O vsem tem pričajo številni dragoceni dokunieuli, ki eo pa žulibog večinoma v inozemstvu, v MUnchnu in Landehutu. Vendar Je tudi doma še mnogo zanimivega gradiva ohranjenega. V preteklosti se je sicer mnogo stvari porazgubilo in razneslo, vendar se še izplača začeti zbirati to gradivo. Da ae ohrani in zbere, kar je zgodovinskega materiala še na razpolago, je bilo v ta namen dne 23. julija t. 1. ustanovljeno muzejsko društvo v Škofji Loki. Ime družtva bi bilo sicer prikladnejše, ie bi bilo malo bolj skromno. Vendar pa bi ne bilo mogoče iz drugega imena razbrati najbistvenejšega namena društva, ki obstoji v tem, da se v Loki uetanozj majhen lokalni muzej. Tak muzej ni mišljen kot kaka kopija ali konkurent.* ljubljanskega muzeja. Njegov pomen je ta, da zbere In ohrani predmete, ki za splošni muzej ne oridejo v poštev, «o pa še zanimivi za domačo zgodovino. Pobudo za društvo so dali profesorji-školjeločani. Za člane se Je pa prijavi'3 že mnogo izobražencev in loških meščanov. Zamisel meatnega muzeja jo simpatično apre-jeila občinska uprava in obljubila prve zasilne prostore v svoji hiši (bivši Štravsovi) na Mestnem trgu. Če bo sreča mila, bo začetek zbirke odprt že v polettu 1938. Material pa so bo začel zbirati že letos. Odbor upa, da se bodo vsi zavedni Ločani vpi-•ali za člane in z letno članarino 15 din pomagali ustvariti muzej. Tudi pričakuje od njih, da bodo razumeli pomen te ustanove ln dali svoje stvari na razpolago. Iz svojih skromnih sredstev bo mogel odbor tu in tam kako stvar kupiti. Kak dobrotnik bo morebiti tudi kakšen predmet daroval. Ostale stvari bi pa ostale lastnina privatnikov, muzej pa bi jih le hranil in dal za nje primerno garancijo. Vsi hranjeni predmeti bi bila sčasoma denarno zavarovani. Sedaj leži mnogo zanimivih stvari po hišah, nihče jih ne vidi in ne pozna njihove vrednosti in pomena. Če jih bodo pa ljudje dali hraniti v muzej, bodo tam natanko preštudirane in precenjene, obenem bodo pa lepo na varnem in bodo pomagale povzdigovati kulturni pomen Škofje Loke. Po nekaterih hišah se bodo že v kratkem oglasili zastopniki odbora. Poprosili bodo za stare listine, knjige, slike, kipe, hišno starinsko opremo, vezenine itd. Ker bo muzej obsegal tudi novejši, tujskoprometnl oddelek, se bodo priporočili tudi za novejše zanimivosti. Da bodo meščani poučeni, kdo je upravičen zastopati muzejsko društvo, naštejem odbornike: predsednik prof. dr. Blaznik, podpredsednik notar Šink, tajnik prof. Dolenec, blagajnik zdravnik dr. Homan, gospodar prof. Planina, odbornika župan Ziherl in lekarnar Burdych. — Prve predmete za muzej je daroval bivši starološki kaplan Veider. Te dni pa je g. Vernik iz Stare Loke poslal star turški novec, ki so ga našili pri prekopavanju hiše. Začetek je torej storjen. Posnemajte! Dolenjski bojevniki Na praznik Marijinega Vnebovzetja so se zbrali v Dobrepoljah bojevniki iz vseh sosednjih vasi (Kompolje, Podgora, Podpeč, Cesta, Malavas, Zagorica in Podgorica), da ustanove skupino in pristopijo k Zvezi bojevnikov v Ljubljani. Nad 60 zastopnikov navedenih vasi se je posvetovalo o razširjenju bojevniške misli. Ustanovni občni zbor je vodil znani bojevnik Drobnič Anton. Po izvršenih formalnostih so bili v popolnem soglasju izvoljeni: za predsednika tov. Drobnič, za podpredsednika tov. Kisel Janko, za tajnika Prelesnik Anton, za blagajnika Novak Stane, za odbornike pa: Stih France iz Ceste, Gale Ivan iz Malevasi, Lenarčič Alojzij iz Zagorice, Znideršič Anton iz Podgorice, Prijatelj Joahim, Samec Matija iz Kom-polj, Babič Jože iz Podgore in Petrič Anton iz Podpeči. Kot pregledovalca računov pa sta bila izvoljena Žnideršič Janez in Frčulj Ivan. Določila se je tudi članarina. Nato je bil razgovor o velikih slovesnostih 29. avgusta na Brezjah, za kar so bojevniki v Dobrepoljah kazali velikansko zanimanje. Tov. Lukež iz Ljubljane je pozdravil zbrane bojevnike in jim v lepem govoru razložil pomen bojevniške organizacije. Govoril je še župan tov. Strnad. Po občnem zboru je bil prijateljski sestanek. Zbor Marijinih vrtcev v Crngrobu 4 V torek, 17. avgusta, se je mladina M. V. starološke dekanije prišla poklonit Zavetnici svojih nedolžnih src v Crnogrob. Kateri Gorenjec ne pozna te starodavne božje poti? Ako so voziš, z vlakom od Škofje Loke do Kranja, te na levi z gričkov pozdravlja častitljiva cerkev z ogromnim zvonikom. Pravijo, da daleč na okrog ni zvonov, ki bi peli lepše kakor s tega zvonika, zlasti na Marijine praznike. In tak praznik je bil za mladino v torek. Kakor da bi tisto jutro hoteli njih glasovi razpoditi meglo, ki jc od nalivov prejšnega dne še ležala nad loškimi griči, so mogočno doneli in pozdravljali množice otrok, ki so prihajali s svojimi voditelji — dušnimi pastirji. Otroci iz mesta in okoliških vasi, dalje Žirovci, Tratarji, Poljanci na vozeh, iz Železnikov, Dražgoš in Selc pa kar peš, čeravno 3 do 4 ure daleč. Do visokih gotskih svodov cerkve je zadonela iz otroških grl: Lepa si, roža Marija; nakar je stopil na prižnico rektor g. V. Demšar, ki je na lepih živih zgledih iz otroškega življenja pokazal mladini, kaj zmore prisrčna ljubezen do Marije. Med lepim ljudskim petjem celokupne zbrane mladine je daroval sv. mašo g. kanonik M. Mrak, nakar sc je čez tisoč otrok zgrnilo okrog odra, ki je bil postavljen zunaj cerkve. V središču krasna l,ayer-jeva slika Marijina, ovita z vencem, ki so ga spletle otroške roke, obdane z mlajčki. Stari velikan sv. Krištof na cerkveni steni je začudeno gledal na množico otrok, ki se jo zbrala k taboru. Pa je stopil na oder poljanski g. župnik M. Tavčar in je z vedro in toplo besedo, ki jo ob taki slovesni priliki more najti samo resnični prijatelj mladine, razvnel otroška srca za zvestobo do Mar. Vrtca. Sledili so pozdravi in nastopi otrok-zastopni-kov posameznih župnij, ki so bili tako posrečeni, da je mladina do ene popoldne veselo razpoložena vzdržala na mestu. Po popoldanskih litanijah so se otroci z zahvalno pesmijo in himno Povsod Boga poslovili od lepega kraja, slovesnost pa jim bo kot posebno doživetje ostala v neizbrisnem spominu. Školja Loka V nedeljo, 22. t m. bo na Suhi pri Škofji Loki spominska svečanost bojevnikov. Ob 9 cerkveno opravilo in spominska svečanost bojevnikov. Nalo zborovanje na prostem. Cerkveno opravilo bo opravil predsednik Zveze bojevnikov Ratej Mirko, zborovanje bo pa vodil predsednik škofeljske bojevniške skupine Franc Rupar. Na taboru bodo govorili odborniki bojevniške organizacije iz Ljubljane. Po taboru bo občni zbor skupine bojevnikov v Škofji Loki. Vabimo vse tovariše iz škofje Loke in bližnje okolice, da se tal>ora udeleže! Vrhnika Kljub temu, da je v noči od sobote na nedeljo bila nevihta z dežjem, ki je v presledkih padal še vso nedeljo dopoldne, se je zbrala na prireditvi prosvetnega društva na Veliki Šmaren velika množica ljudi iz domače fare pa tudi od drugod. Zlasti je bila udeležba častna iz Cerknice in Dol. Logatca. Izmed domačih vasi so bili pa Bevfani najbolj ' številni. Ob pol dveh je krenil izpred Rokod. doma sprevod, ki je i>oknzal moč naše organizacije lako, da je zaprlo sapo par frkolinom, ki so že dopoldne izzivali na telovadišču. Po popoldanski službi božji je bil v farovški dolini telovadni nastop, ki mu je prisostvovalo okoli 1500 ljudi. Ko je vrhniška godba odigrala državno himno, je zbranemu občinstvu govoril g. Ivo Peršuh o slovenstvu in jugo-slovanstvu. Telovadbi se je seveda poznal sedemletni premor, a jc vendar marsikoga presenetila lepa izvedba prostih kakor tudi orodnih vaj. Prireditev nam je zagotovila, da je zopet v društvu začelo delo, ki ne išče osebne, ampak korist narodovo. Spodnja Polskava-Pragersko Deklaracijo za knjige Družbe sv. Mohorja smo letos podpisali s prav dobrim uspehom, katerega se bodo veselili vsi ljubitelji slovenske knjige, saj se Se športniki vzradoste zaradi zmage svojega tovariša, ki je par milimetrov ali par sekund napredoval v teku. skoku ali plavanju. Zemljevid Mohorjevih knjig smo vidno prebarvali ter se postavili v prvo vrsto >knjižnice< dekanije Kranj s svojim rekordnim župnijskim prirastkom in odstotkom, ker je ista lani dosegla dobrih sedem, mi pa letos pičlih osem odstotkov. Naj to izpričata statistika in kronika. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1937 izkazuje namreč 91 udov v župniji na Spodnji Polskavi, koledar leta 1938 bo pa oznanil 131 udov Letošnji nabor za Družbo sv. Mohorja, našo slovensko ljudsko univerzo, je pridobil torej 40 novih Mohorjanov v naši župuiji, ki šteje le 1658 prebivalcev. Starim ln novim udom slavne Družbe sv. Mohorja želimo veliko veselja in prijetne zabave pri čitanju naše slovenske knjige. Naj živi zvestoba slovenski miselnosti in katoliškemu prepričanju! Litiia Litijski cestni odbor je pričel z zaključnim delom razširjenja Špančkovega klanca v Pustem Javorju, kjer bo odstranjen nevarni ovinek, potem pa se bo iz sredstev fonda za javna dela rekonstruiral del ceste proti Temenici, za kar je kralj, banska uprava nakazala 38.800 din. S tem denarjem bodo odstranjeni številni klanci in ovinki v tem odseku. — Končala so se drenažna dela na cesti pod Vaškimi serpentinami, kjer je čisto neznaten studenčeik že povzročil plaz ter 6e je bilo bati, da odnese velik del hriba z banovinsko cesto v dolino. — Na Vačah pa cestni odbor končuje prepotrebna kanalizacijska dela, da se za naprej prepreči razdiranje cestišča po nalivih. Pričelo se je znižanje in razširjenje banovinske ceste proti Polšniku na »Klicavniku«, kjer se bo oster ovinek in klanec popolnoma odstranil. Gradbena dela na tako imenovanem Trebeljev-skem klancu so končana, tako da ie 6edaj cesta uporabna za avtomobilski promet proti Ljubljani ter je to sedaj najbližja zveza Litije z Ljubljano, kamor je komaj 33 km. Dela je vodil banovinski tehnik g. Bernik Srečko ter so vsa dela letos veljala okrog 180.000 din. Pod vodstvom ban. tehnika g. Jože Senka pa se končujejo gradbena dela na tako imenovanem Rovanovem klancu, pičlo uro pod Kumom v dolini Saipote, kjer je zaposlenih nad 100 delavcev ter so vea dela pretračunjena na 550 tisoč dinarjev. — Če bo vreime v jeseni ugodno, bodo tudi v tem odseku letos končali vsa gradbena dela, tako da bo avtomobilska zveza Ljubljana—Litija—Radeče na tem odseku najbližja in najlepša. Zaporedni vlomi Ljubljana, 19. avgusta. Podjetnik Ivan Rupena, stanujoč na Sv. Jerneja cesti št. 8 in solastnik tovarno »Jugolutzc, je že dvakrat dobil nepovabljene obiske, ki so mu napravili veliko škodo. Ze 21. junija je bilo s ponarejenim ključem vlomljeno v njegovo stanovanje. Vlomilec je marljivo brskal po stanovanju iu si nabral velik plen perila, obleke, obutve in suknjičev. Vlomilec je skoraj dobesedno oplenil Rupenovo garderobo. Prvič je podjetnik Rupena utrpel do 5800 din škode na ukradenih stvareh. Za tatom, ki je moral biti prav dobro poučen o razmerah, je izginila vsaka sled. Rupenov stanovanjski sosed P. P. je tudi prijavil, da je bilo v njegovo stanovanje vlomljeno, pa so mu bile ukradene le malenkosti. Policija je poizvedovala okrog, kako bi mogla dobiti v roke vsaj nakradeno blago. O vlomu so bili obveščeni vsi v poštev prihajajoči starinarji, mestna zastavljalnica in drugi, ki imajo s takim blagom [>osla. Ivan Rupena je po nekaj dneh policijo obvestil. da je bilo 13. t. m. v času med 3. in 8. avgustom zopet vlomljeno v njegovo stanovanje. Takrat mu je bil ukraden fotoaparat, vreden 500 dinarjev. Naknadno 17. t. m. pa je Rupena še prijavil, da je pri natančnejšem pregledu stanovanja ugotovil, da mu je bilo pokradenega tudi mnogo perila, obleke in drugih stvari. Rupena ima celotne škode pri vseh tatvinah nad 8500 din. Kriminalni organi so postali pozorni na nekega zasebnega uradnika P. P. Ko so ga konfrontirali z dvema starinarjema na Gallusovem nabrežju, sta ta dva jasno in odločno potrdila, da je njima dotični P. prodajal obleko in perilo, ki je bilo njima od policije zaplenjeno. P. pa vlome trdovratno taji. Za enkrat se proti njemu nadaljujejo poizvedbe. Jesenice Kino Krcdoin dom vabi k predvajanju filma »Špijonka Suzy<, ki bo v petek in soboto obakrat ob pol 9. okojna Jean Harlov in drugi odlični igralci. Šport Kako se SK Ljubljana rešuje krize ? Akcija z bloki, katero jc moral SK Ljubljana započeti zaradi nezadostnega odziva javnosti, bo, kakor izgleda dosedanje delo požrtvovalnih in nad vse aktivnih delavcev uspela, v kolikor bo seveda javnost še nadalje razumela njih povsem časten, a obenem zelo odiozen posel. Za sodelovanje pri akciji za razprodajo blokov so se javili — pribiti moramo še posebej to dejstvo — v veliki večini intelektualci, zatorej naprošamo javnost, da jih ne odganja, pač pa jim pri težavnem reševanju SK Ljubljane pomaga, saj hočejo vendar ti ljudje samo to, kar športni Ljubljani gre, namreč, da se Ljubljana tudi v nogometu dokoplje tja, kamor po pravici spada. Iz navedenega torej posnemamo, da je dolžnost vse velike Ljubljane, da sodeluje z. njimi in. jim pri njih težavnem, in kakor smo že enkrat omenili, zelo odioznem poslu pomaga ter jih materialno, pa čeprav malenkostno podpre. Ne dajmo prilik posmehovanja Zagrebu in Belgradu, pač pa dajmo SK Ljubljani možnost sodelovanja v ligi! Pomisliti namreč moramo, da bi po- sebno Zagrebčanom likvidacija SK Ljubljane zelo dobro došla in bi 6e Zagreb oddahnil, če bi bila likvidacija že gotova stvar. Ne diši jim prihajati z njihovimi liga-zastopniki v Ljubljano in odhajati iz nje poraženim, ker je gotovo dejstvo, da so jim ravno v Ljubljani najbolj vroča tla. Uvidi naj zato zavedna Ljubljana — častno izjemo tvorijo pri nas tako imenovani >mali ljudje* ali pn domače povedano oni. ki imajo komaj toliko sredstev, da trikrat na dan jedo ali pa celo no zadosto potrebam želodca, pa kljub teinu še najdejo sredstva, da z malimi dajatvami omogočijo slovenskemu liga-zastopniku, SK Ljubljani, reševati krizo. Slednje vrstice naj bodo zato v ponos tem ■>ma!im ljudem«, za zgled pa vsem onim, ki so bolje situirani. Ker je potrebno še precej denarnih sredstev, da SK Ljubljano rešimo, prosimo in šo enkrat prosimo... Nogometni turnir na igrišču SK Korotana v Ljubljani SK Korotan v Ljubljani bo priredil r nedeljo 22. avgusta t. 1. brzoturnir na svojem igrišču na Dolenjski cesti. Tekmovali bodo: SK Ljubljana, SK Reka, SK Grafika m prireditelj. Klub Korotan si gradi krasno športno igrišče, katero je sedaj že ograjeno. Dogotovljeno je ludi nogometno igrišče. Tekališče in druge športne naprave so pa š« v delu. Tekmovanje bo imelo popolnoma prvenstveni značaj, ker sc bodo moštva borila za krasen pokal. Pričetek tekmovanja bo ob 15. Ker bo prireditev trajala 4 ure, bodo na razpolago sedeži po zelo nizki ceni. Točen spored tekmovanja bomo še objavili. — SK Korotan. SK Mars. Radi nedeljske tekme danes ob 17 trening prvoga in Juniorskega tirna. Zvečer ob '20 sestanek 7. zanimivim dnovnim redom. Zupane. Vataeu in Ska/.a sigurno. Pariška pisma m. - Sedanje stanje katolicizma v Franciji Razumljivo je, da nI mogoče v enem pismu izčrpati gornjega naslova, ki bi lahko obsegal tudi rele knjige. Gre samo zato, da povdarim par misli, ki so za spoznanje položaja katoličanov v današnji Franciji važni. In to misli so vzete iz razgovorov in opazovanj sočasnega življenja. Ako vprašato mlade francoske katoličane, ali katolicizem v državi napreduje ali ne, vam začudeni nad vprašanjem, ki naj razodeva nepozna-nje absolutno jasnega dejstva o silni razgibanosti katoliške vernosti, začno naštevati: v I,isieuxu je bilo 300.000 ljudi, na kongresu v Parizu 85.000 žo-sistov, v liolandijo na taborenje je odšlo 25.000 franc. kat. skautov, od 18. do 25, avg. roma v Lurd 150.000 Francozov Itd. In prav imajo Ii mladi ljudje. Vse verske prireditve lepo uspevajo, katoličani se povsod uveljavljajo, njihove organizacije močno napredujejo. Konec julija je še »Slovenec* posnel govor kanonika (,'onrba o nepregledni moči kat. društev, ki jih vodi kat. akcija in iste dni je De Las Cases na zborovanju kršč. sindikalistov izjavil, da je kat. Francija v zadnjih 10 mesecih napredovala bolj kot v zadnjih 10 letih. Seveda lo velja le za nekatera gibanja, vendar pa o velikem porastu moči in ugleda katoličanov ni mogoče dvomili. Razlogov zalo je več. Čimdalje so časi, v knlerih so bili katoličani v začetku tega stoletja krivično in nasilno oropani vsega in potisnjeni v katakombe, da zopet začno iz uič, pa zato toliko bolj temeljito in katoliško, toliko bolj čutijo na vseh poljih sadove novega dela. Navezani samo nase v šolskem, socialnem, kulturnem in predvsem verskem oz.iru. so ustvarjali prostovoljno tudi samo za božje kraljestvo, brez izkazovanja in politike. Na očitek, da so se z politiko premalo brigali, odgovarja kard. Baiidrillart. da bi v tem slučaju morali v kompromise, za katoličane ne- sprejemljive in sramotne, zato so pa raje ohranili ponosno zavest, da so ostali katoliškim načelom absolutno zvesti in nepopustljivi. Gotovo je, da jim jo neka izolacija, v katero so bili pahnjeni, dala več prilike za globino in jih varovala pred kompromisi s sodobnimi zmotami. Človek se s spoštovanjem čudi, kako so v teh ozirih jasni in odločni. Toda iz tega še ne sledi, da je njihov tako sebi zvesti katolicizem odbijajoč. Nasprotno. S tem, da so hoteli zaživeti iz katoliških globin, so našli v »vez.i s čudovitimi mladostnimi gibanji žosistov itd. tisto obliko socialnega katolicizma, ki je sodobnemu človeku najbolj privlačna in našemu času najbolj potrebna. Res jc, da so prav v tem ozim nekdanji katoličani mnogokje zagrešili, toda zdi se, kot da sinovi hite popravljati grehe očetov... Rastoče gibanje okrog lisla >Scpt< gre v isto smer. Poleg I »ga pa Je krščanska karitas v Franciji že od nekdaj bila zgled in žarišče ostalemu svetu in so pred usmiljenkami in Vincenci-jovimi konferencami spoštljivo sklanjali glavo tudi najbolj divji revolucionarji... Lepša doba francoskega katolicizma jc brez dvoma v veliki meri zasluga mladine. Nujnost take rešitve so uvideli katoličani že proj in žrtve, ki so jih prinašali za svojo zasebno šole. za patronat, za počitniške kolonije, športne organizacije in dr. »o bile ogromno in so morale roditi lepe sadove, če niso še večjih, ni samo krivda na katoličanih, marve? posebno na izredno težkih razmerah, v katerih so se nahajali. Nova mladinska gibanja pa so zgrabila že pridobljeno mludino in ji pridružila zaradi zdrave, samo z mladino računajoče metode, mistiko in naloge, še toliko drugih mladih ljudi, da o zmagi katolicizma v socialnem in tudi političnem življenju v Franciji ravno po mladini že skoraj ne moremo dvomiti. V teh mladih ljudeh, ki se čutijo šele na začetku svojega pohoda in osvajanj — »danes nas je 200.000 žosistov v Franciji, jutri moramo doseči še ostala 2 milijona mladih delavcev,' so prorokovali ob 10-letuici — je še toliko energije in ognja, da bodo gotovo lo, kar napovedujejo, dosegli. Slari ne. gredo pred njimi, oni gredo zu njimi, lodH veseli in ponosni na sinove, če že sami niso mogli biti mladi v tako važnih in lepih časih kot njihovi otroci. Moč današnjega francoskega katolicizma obrazloži deloma tudi dobro cerkveno vodstvo, ki ga imajo v svojem episkopatu in pa veliko razočaranje nad vladnimi in levimi političnimi voditelji. Francoski škofje so po preboleni krizi v >Action fran<,'aise< močno edini in sc svoje vodi-teljske naloge zelo dobro zavedajo. Njihova avtoriteta jo priznana v polni mori. Tudi v tem oziru jo francoski katoličao zelo cerkven. Ker jo bil od državnih voditeljev vedno preganjan, sc je toliko bolj oklenil cerkvenih, ki so bili zvesti in pravični. Bog jim daje vedno več res odličnih cerkvenih knezov. Danes ti vsak pokaže na največjega med njimi, kardinala Verdier-a, katerega dobroto, diplomacije in socialnosti ne morojo prehvaliti. Celo komunisti ga smatrajo zh »svojega«. V resnici sc mu je s pravilno kršč. širokosrčnostjo in lojalnostjo posrečilo pridobiti vse in ni ga danes v Franciji, ki bi si upal kaj reči zoper kardinala. Poleg tega pa jc ravno njegova zasluga v veliki meri, da je katoliško gibanje dobilo enotnost in toliko novih pobud. Njegova velika kaloliško-so-cialna aktivnost v pismu in dejanju mu je pridobila celo spoštovanje »ljudske fronte«, ki — vsaj ua zunaj — skriva po možnosti vsako protiversko ost. Tako dn katolicizem kljub komunistični vladi lahko prosto in mogočno za.-leduje svojo cilje. Nepozabni obisk kard. Pacelllja je v veliki meri njegovo delo. Poleg Verdiera je znamenit kard. Sre-nart v Lillu, čigar škofija jo vzor drugim, dasi je vsa v sami industriji. Prav kar pa je imenovan za nadškofa v Lyonu lurški škof (Jerlier, ki je komaj 10 let duhovnik, pa že vse z upanjem gleda na njegovo bodočnost zaradi bogate preteklosti. In še en razlog mnogo pove za razmah katolicizma v zadnjem času. Silno razočaranje nad »ljudsko fronto^ in komunizmom. Delavci baje trumoma zapuščajo socialistične strokovne organizacije, ki jim je šlo za politiko, ne pa za delavski blagor. Ko pa razočaranje seže od idej globoko v žep, tedaj se tudi najbolj discipliniran levičar strežne. In ko vsak dan bolj katolicizem kaže, dn n! nc r.a desni, nc na levi, ampak pri rcsnld, dobroti in lepoti, pridobiva in samo pridobava ... Lahhoattetsko dri. prvenstvo poedincev Danes, jutri in pojutrišnjem se vrši v Zagrebu državno lahkoatletsko prvenstvo poedincev. To tekmovanje obeta biti zelo zanimivo, saj pošljejo vsi trije naši lahkoatletski centri na štart svoje najboljše moči. Pa tudi kvalitativno bo letošnja udeležba — po prijavah sodeč — prekosila vse dosedanje. Tudi slovenski lahkoatleti bodo zelo močno zastopani. Spored tega zanimivega tekmovanja je naslednji: V petek: 100 m (deseteroboj), balkanska štafeta (800, 400, 200, 100), skok v daljavo (deseteroboj). Tek preko zaprek na 400 m, met krogle (deseteroboj), tek na 5COO m, skok v višino (deseteroboj), finalni tek na 400 m preko zaprek, 400 m (deseteroboj). V soboto: met diska, tek na 110 m preko zaprek, met diska (deseteroboj), skok v višino, tek na 100 m, met kopja, skok ob palici (deseteroboj), tek na 400 m, tek na 1500 m, štafeta 4x100 m, met kopja (deseteroboj). V nedeljo: skok ob palici, tek na 200 m, met krogle, štafeta 4x400 m, tek na 200 m, skok v daljavo, tek na 10.000 m, tek na 800 m, štafeta 4x400 metrov in met kladiva. Udeteiite se velikega 1 prosvetnega tabora v Ptuju dne 19. septembra 1937 Kolesarska zveza kralj. Jugoslavije. Romunska kolesarska zveza je s svojim dopisom št. 5^ z dne 5. avgusta t. 1. obvestila KZKJ, da sc dirka »Tour de Roumanie« radi tehničnih ovir ne bo izvedla letos, ter se bo ista vršila prihodnje lclo, kar naj vzamejo na znanje vse podzveze in klubi. Predsednik: Rosenbcrg, 1. r.; tajnik: Ferrari, 1. r. Prejeli smo in objavljamo: Včerajšnje poročilo: »1 udi v plavalnem športu — nered« bi bilo popraviti v toliko, da ni pogrežil pri volitvah nove uprave Jug. plavalne zveze zastopnik Ilirije, ampak predlagatelj liste, na kateri je bil tudi Slovenec predlagan za odbornika, sam, On je namreč tik preti glasovanjem umaknil svojo listo. Letošnja uprava JPZ je bila izvoljena z večino glasov, lo je proti glasu Ilirije. • SK Slovan. Hodna odborov« seja bo danes zvečer ob 8 v gostilni Mencinger »a ftuiartinskl cesti. STK Slnstc. TI rev i ob 19.30 seja: ob 20 sestanek igralcev I. moStva. Vnfno radi gostovanja. SK Ljubljana — .Plnanfni orfbor«. Seja finančnega odbora bo oh pol 11 v gostilni •l.ovšln«, Gradišče II. Tajnik. Kolesarska poriimn Ljubljana sklicuje za petek, dne 2n t m., oh 1!l nujno seji. rRdl obračuna kolesarskega Izidu v Postojno I*okul reslavruoijo -Novi svet«. Oospnsvelskn cesta 11. - Pozivamo vse odbornike, ,ia sc seje rndi nujnosti polnoštcvilno udeleže. — Tajnik, Žužemberk Prejšnji teden je naš kraj obiskalo Umetnostno-zgodovinsko društvo iz Ljubljane. Ogledalo ei je naše tri cerkve in naposled še grad. Vsi so ee čudili tej mogočni stavbi, obžalovali pa, da je ta izredno slikovita stavba prepuščena poginu. Nekdaj tako krasen in silovit grad je žc skoro sama razvalina. Ali bi ee ne dalo kaj storiti, da ee ohrani? Grad je lastnina knezov Auersperg. Sami se zanj več ne zanimajo, ker napravlja samo stroške, ne noei pa nobenega dobička. Zato bi pa morala javnost potrebno ukreniti, da se ta znamenitost ohrani. Trška občina bi gotovo rada poslopje obranila v dobrem stanju, toda blagajna lega ne dopušča. Zato bi bilo treba, da bi oblastva ukrenila potrebno, da se grad polagoma popravi in na ta način reši propada. Mekinje Dne 16. t. m. je po 34 dnevnem bivanju v Mekinjah odšla tukajšnja nemška dekliška počitniška kolonija nazaj na svoje domove. Udeleženke se kar niso mogle ločiti od tukajšnjega kraja in ne pre-hvaliti vljudnosti, e katero jim je vse šlo na roko. Lepota naših krajev jih je kar oSarala. Daljše izlete so napravile v Kamniško Bistrico, na Gozd, skozi Vintgar na Bled, na Veliko planino, v Ljubljano in (manjša skupina) čez Presedljaj na Konja. Sklep je bil: če bo le prostor na razpolago, se prihodnje leto zopet vrnejo semkaj. Metlika Teden dni je že minilo, odkar so se naši fantje vrnili s Prosvetnega tabora v Črnomlju in prinesli s seboj dobro zasluženi prehodni pokal, ki ga je poklonil dr. Juro Adlešič, župan ljubljanski. Bili so ga veseli in so tudi ponosni nanj, še bolj pa na svojo svežo fantovsko mladostnost, ki so jo vsi občudovali pri tekmah. — Prejšnji teden smo imeli ves dan v svoji sredi ljubljanskega g. župana dr. Adlešiča, ki se je pripeljal pogledat kolonijo mesta Ljubljane in naredil pri tej priliki nekaj obiskov in izletov v našo lepo okolico. Otroci so mu s svojim vodstvom priredili majhno prireditev, pri kateri ni manjkalo smeha. Konec julija smo tudi dobili dva nova kaplana. Norberta Klementa in Lojze Jože Zabkarja. — Pri Treh farah je bil te dni na izletu z Marijino družbo g. župnik I.under iz Brusnic. Čez 14 dni, na Jernejevo nedeljo, pa bomo imeli tam slavno trifarno žegnanje, kamor vabimo vse daljne in bližnje romarje, zlasti še Ljubljančane, ki radi pridejo k Trem faram. Tudi zobljemo že v vinogradih in še imamo dobre kapljice, jancev bodo pa bratje Hrvatje onstran Kulpe preskrbeli. Bo prijetno. F ram Vagon koruze je nabral višji kontrolor g. J. Lobnik med svojimi prijatelji v Belgradu za one framske občane, ki jim je toča uničila ves pridelek. Prometno ministrstvo je na njegovo prošnjo že izdalo dovoljenje za btrzplačen prevoz koruze v Slovenijo. Dobrotnik je svak našega tovarnarja g.. I. Bezjaka. Občani se njemu in vsem darovalcem najlepše zahvaljujemo za izdatno podporo, s katero bo marsikateri družini olajšano gorje, ki ga niso sami zakrivili. Bog plačaj. Fantovski odsek katoliškega prosvetnega društva Slomšek se pridno vadi za javni telovadni nastop v Hočah. Telovadce vadi učitelj g. St. Pe-čevnik, ki je bil šele nedavno premeščen iz Tišine y Fram. Tekme ianjic, ki nam jo je obljubljalo društvo kmečkih fantov in deklet iz sosednje občine, naj-brže ne bo treba. Toča je namreč opustošiia naše njive in s tem tudi preprečila, da bi se zopet uporabljal Gospodov dan za razna tekmovanja namesto za službo božjo. Preddvor Na Vel. šmaren smo imeli tu izredno slovesnost. Preddvorska fara je sprejela v 6voje okrilje planinsko vas Možjanco 6 svojim patronom sv. Miklavžem. Da se je ta va6 odtujila svoji domači fari Cerkljam. ni čuda; saj so morali Možjančani, če so hoteli v svojo farno cerkev, iti čez tri fare, to je več ko dve uri daleč. Zato so po pravici prosili, naj jih pridružijo veliko bližjemu Preddvoru. Tej upravičeni želji so oblasti ustregle. In ta dan je Preddvor slovesno sprejel dosedanje goste za svoje sinove. O. župnik je šel z asistenco naproti svojim novim faranom do Dolenčevega znamenja, kjer jim je med slovesnim pokanjem topičev izrekel besede v pozdrav. Nato smo odšli 6kupaj v procesiji k 6lužbi božji. Poravnajte naročnino! V mnoge slovenske družine prihaja „Slovenec" neprekin/eno že nad 50 let 7o /e dokaz jvestebe do starega prijatelja % zaupanja o n/egooo zanesljivost. Zahtevajte »Slovenca" na ogled tudi Vi in pišite na naslov: Uprava Slovenca, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana. MALI OGLASI V malih oglasih velja *aaka beseda Din l-—j ienttovanjakt oglasi Din 3*—% Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. MaD oglasi ae plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm dsoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismen« odgovora glede malih oglasov treba priložiti znamka. II« Bukova drva 400 metrov Ima naprodaj Ivan Prijatelj, Novo mesto. Bršljln, Tavčarjeva ulica 10. (I) Belokranjsko vino belo, dobro, 25 hI, tn 100 litrov slivovlce prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vino« 13078. (1) Šivalni stroj pogrezljlv, z okroglim čol-nlčkom nemški fabrikat, kl tudi štlka, poceni naprodaj. Nova trgovina -Tjrševa 36. (1) Novosti perila, obleke, pumparlce Itd nudi ceneno Presker, Ljubljana, Sv. Petra a 14 la jedrca 5 kg SO din, celi orehi 50 kg 226 din fragko voz-nlna razpošilja G. Drech-sler, Tuzla. (1) SIRODI Turbino rabljeno, v dobrem stanju. od 5—10 konjskih sil — kupim. Ponudbe a ceno poslati na Jovo Mamuta, pllana, Vrbovsko Gorski kotar. RAZPIS Občina Metlika okolica razpisuje pragmatično mesto občinskega blagajnika in vojaškega relerenta v eni osebi. Prosilec mora imeti štiri razrede srednje šole ali njej enako strokovno šolo ter izpolnjevati pogoje navedene v čl. 8 uredbe o občinskih uslužbencih. Izvežbane moči imajo prednost. Zahteva se 5000 din kavcije. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti je vložiti do 5. sept. t. 1. pri občini Metlika-okolica. Metlika, dne 17. avgusta 1937. Radio Programi Radio Ljubljana t Petek, 20. avgusta: 12 Iz naše narodne zakladnice (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cax, spored, obvestila — 13.15 Vsakemu nekaj (plošče) — 19 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila — 111.30 Nnc. ura: Spomin nu otok smrti. Vido 1916 (g. dr. Guič, prof.) — 19.50 Podokmce (plošče) — 20.10 Zenskn lira: Gospodinja in vrt (ga. Ivanka Velikonja) — 20.30 Koncert godbe •Sloge«, vmes veseli bratci — 22 čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Angleške plošče. Dragi programi» Petek, 10. avgutta: RelgraJa nič kriv! Ja nič kriv!« je hitel zagotavljati in se rotiti pri Bogu in svoji ciganski vesti. »Seveda, seveda,« se mu je porogljivo zarežal v obraz najmlajši orožnik, »nedolžen si kot lahov koši Kakšne grehe imaš na grbi, bomo že dognali na orožniški postaji.« »Joj, moja deca, joj, moja decal« so vsevprek vriščale ciganke, kolikor jih je še ostalo. Otroci pa so jokali, kakor da jih je sam kruti Herodež dobil v pest. TE l. 21-24 MATICA Vesela bnrka lz kmetskega 41vljen)a Ženske vladajo Bell Flnkenzelier, Oskar Slma, Tfieo Danegger TE l. 27-30 SLOGA Grandtozna opereta Koncert na dvoru Marta Eggert ln Johannes Heesters fredstave danes ob 19.16 tn 21.16 url RAVNATELJA sprejme hotel ▼ Sloveniji. Re» , flektira se na prvovrstno moč z večletno prakso. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 13141 tf n Slovenčevo* podružnico Llnblfana, TurSeva cesta (palača Poštni dom) t Umrl je naš oče, stari oče in tast, gospod Franc Jurjevčič žel. zvan. v pok. Pogreb bo v soboto popoldne ob 3 iz domače hiše v Ljubljanski ulici št. 21 na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči družini: Jurjevčičeva — Zdešarjeva. Agnes Giinther: 69 Dušica - Rožamarija Ako pa že naj predstavlja ta zgradba moje življenjsko delo, naj tudi svet izve, kdo in kaj je bil njen graditelj. Zato sem sklenil, izvesti stojini-šče v obliki rotunde. da bo vsakemu obiskovalcu takoj jasno, kdo tu prebiva. — Bela svečana ro-tunda, ki dobiva luč od zgoraj, malo zlata, nekaj zelenega, |>osoda iz marmorja I — Kamen sem kupil v Rimu in hočem ga čimprej sam izdolbsti. .Seni^ namreč mnenja, da bi malo tekoče vode osvežilo ozračje v tem sicer zapuščenem prostoru. Ob stenah bi prav rad imel zlate mozaike. Ti so sicer zelo dragi, toda trajajo večno. Načrte za te že imam. Malce čudno, kajne,, da začnem s tem prostorom, ko nimam še niti ene stanovanjsko sobe. Pa jaz se počutim prav imenitno v svojem ateljeju in v sosedni spalni celici.« »Vse spoštovanje pred zlatimi mozaiki! Kaj to, dragi! Če je zagotovljena trajnost...« >0, to je ze velike važnosti I Naši kmetje poznajo tale izrek: ,Denar ne osrečuje, samo poprej j;a je že treba imeti.'« »Harro, ali vam že nisem enkrat rekel...« Toda Harro se nasmeje: »Odkar sem začel zasluženi denar z obema rokama zopet izdajati, me zasleduje sreča. To sem posebno opazil v poslednjih dneh Mlade, bogate Amerikanke, ki se pečajo z najimenitnejšim lovom — love namreč ie prince in grofe —, so zjutraj z menoj na moč ljubeznive. Ker sem obenem grof in slikar, slutijo, da sein že obstreljen. Zal. te Hame se morajo s takšno divjačino zadovoljiti! — Ko sem na obali slikal skalnato steno z visečimi rdečimi geranijami. se mi približa ena izmed teh lepotic ter mi hoče z dolarji odkupiti mojo skico. Kot vljuden človek ji nisem mogel prošnje odbiti. Brž sem dovršil sliko ter ji jo izročil v svoji najboljši angleščini, katero sem bil pravkar pri zajtrku malce osvežil. Mlada dama me je s svojim najlju-heznivejšini pogledom zaprosila, naj ji jx>dpišem to skico. Optozoril sem jo, na črki II. T., s katerima bo jx> moji smrti vsaka pristna Tborstei-nova slika izkazala. Toda s tem se ni zadovoljila, ampak je prosila za moj neokrnjeni grofovski podpis. — No, s tem setn izgubil dosedanje prepričanje, da je moja umetnost na visoki stopnji. " ljega dne pa že pride njen oče, Mr. Legington iz Milwaukeja. Obraz mu je bil usnjat in imel je že srebrne lase. Brž me vpraša, če bi mu hotel izvršiti neko večjo sliko ter 6e obenem začne zanimati za ime mojega bankirja. — V prvem presenečenju 6em mu sicer tega imenoval, toda brž sem pristavil, da mi manjka ča6a in razpoloženja za večje delo. Nato me je povabil v svoj avto, ki je stal zunaj in se hudo tresel.« »V mojo bližino že ne pride to smrdljivo vozilo!« »Jaz bi se pa ne zarekel. presvetli! — Sedel sem vanj in oddrveli smo. Celi oblaki prahu so se vzvrtinčili, hiše in drevesa so se nam pripogibala so se nam bližala in že 60 bila za nami. Dosjieli smo v široko dolino skozi katero teče jx> široki, vijugasti 6trugi, plitva reka in kjer 6toje mandelj-nova drevesa v prvem rožnatem cvetu. — Krasno jx>gonsko ozadje in na v ospredje štrleči gori, črn, začaran grad! Mesto je to, zraslo v eno «lino skupino hiš, ki se s svojimi strmimi ulicami in z obokanimi loki vzjienja v višino. — Kot bi bila gora porodila mesto! — Pred mestom, nad šumečo reko — mast z visokimi gotičnimi loki. Nad sredino mosta. tam. kjer se spajata dva loka. pada v reko srebrn curek — krasen slap, ki izpojx>lnjuje čudovito pokrajinsko sliko! — Ozadje, zasneženi gorski vrhovi, grad. mesto, slap in cvetoči mandeljni — igra v petih dejanjih! — Med reko in mestom na temnih skalah nekai mandelinovih dreves v polnem pomladnem cvetu, zelo sličnih ljubkim mladim kraljičinam. ki so jvrtiegnile iz mračnega očetovega gradu! — Ko bi ta Amerikanec nc bil imel tako pustega obraza, bi ga bil najrajši poljubil. Brž sem napravil skico in ko je opazil, da se ne šalim, je nemudoma odfioslal svoj avto |x> moje slikarske potrebščine, dočim smo se mi v prosti naravi okrep-čavali z raznimi dobrinami, katere nam je nudil amerikanski jerbašček. Vreme je bilo odlično! Spremljale so nas tudi gospodične. Te pa je oče zelo vljudno 6icer. toda odločno, usmeril v drugo stran, da bi me pri delu ne motile. — Tri dofiol-dneve sem prav marljivo slikal. — Danes mi pa že brzojavlja moj bankir, da je položil Amerikanec za mojo sliko ,Dolce aqua' dve tisoč mark. In danes vidim vsejiovsod zlate mozaike.« Zdajci 6e knez vzravna ter reče: »Harro, tu vendar niste prav ravnali! Rožamarija bo vsa nesrečna, ako izve. da je ena vaših slik romala v Ameriko. Kaj mislite, ali bi mi ta Amerikanec vašo sliko prepustil? — Ne poznate nikakšnega Žida? — Amerikanec bo gotovo zelo prebrisan! — Kot posredovalca bi potreboval Žida! —« »Toda, slikati bom še vendar 6mel jx>kloniti sliko!« presvetli, za Rožamarijo sem pripravljen slikati ves dan! Ne onesrečite me! Princesi »Kaj pa bo z zlatimi mozaiki? — Zdaj V6aj vem, koliko je vaš dan vreden!« »Toliko je pač bil vreden enkrat in morda nikdar več. Ako bi hotel tako računati, bi bil r*>" doben dečku, ki je rekel: ,Moj oče zasluži dnevno sto mark. To pa le enkrat v mesecu, druge dni dela zastonj.*« »Tsko mično ste mi opisali .Dolce aqua\ da je po mojem mnenju najbolje, če Rožamarija nič ne izve ali pa da dobi sliko. Premislite si to, Harro! Zdaj se pa morava vrniti!« »Presvetli, toda le pod pogojem, da 6mem sliko princesi pokloniti, sicer bi ne uspela... Moram se vendar vsake jioteze veseliti...« »Kaj pa pri Amerikancu?« »Nisem na nič mislil, 6em pač slikal. — Zdaj bi pa že moral sliko spremljati s svojimi mislimi. V tem je razlika!« »Trmasti 60 Thoreteinci vedno bili. kajne, Harro?« XXIII. Zlato breme. Knez mora danes v sobi Rožamarije precej dolgo čakati. V peči plapola ogenj radi hladnega večera, pa tudi radi večje domačnosti. Znočilo 6e je že in skoz odprto okno se sliši šumenje morskih valov. V 606ednji obednici je miza pogrnjena. V krasnih, visokih vazah se namakajo temnomodre cvetlice, ki v velikem številu obrobljajo vrtne stezice. Najjosled vendarle pride Rožamarija 6 počasnim, plahim korakom. Brž pozdravi očeta ter okrasi njegovo suknjo z dehtečim nageljčkom, kar kneza zelo vzradc«ti. Tedaj jo začne motriti z začudenim jjogledom: »Povej, Rožamarija, kaj se je na tebi izpremenilo?« »Upam. da je ta izprememba. katero 6i opazil, tebi všeč. Menda se ti čudno zdi, da me ne vidiš več v domači halji, kot vedno doslej.« In že je 6topila za očetov 6tol, ker ne prenaša tujega pogleda. Prehude 6odbe je že morala slišati! Toda oče jo pritegne nežno k sebi ter reče: »Cemu se skrivaš, Rožamarija? Hočem te vendarle občudovati!« — »Občudovati me hošeč? — No, potem se pa rada prikažem. Poizkusila 6em se malce olepšati in zelo me veseli, da si to takoj opazil.« »Kaj meniš, da sem slep! Reci. Rožamarija... Ta obleka je pa povsem drugačna, nego jih nosijo druge gospodične... je tudi drugačna kot mamina obleka iz Pariza... Ta nikdar ne nosi kaj v resnici lepega, četudi se leskeče njena najnovejša obleka v vseh mavričnih barvah. In računi so tudi primerni!!! Pri zadnjem računu je gospod upravitelj malodane okamenel. — ln jv>tem jo obleče kvečemtt po dvakrat. Kako se mi bo godilo, ko bom imel kar dve Parižanki? — Ce se Harro ne oženi, si lahko mirno privošči zlate mozaike! — To jc malenkost v primeri... Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čei Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cer.žiž