Ptltaisa pln**"^ t gotovini* 1*4« ▼ pondeljek in peiei. Stane mesečno Din 7'—, m inozemstvo Din 20'—. ffefM pri poštno - čekovnem navodu št. 10.666. Jtova Doba •m 1 Dte. Redancija ia uprava: Celje, Strossmaverjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračaj*. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrštene notice s številkami so plačljive. Štev. 18. Celje, pondeljek 3. marca 1930. Leto XH Celjske občinske zadeve ■ (Seja občinskega sveta.) V petek 28. februarja od 18.20 do i 21.15 je imel celjski občinski svet ■ rexlno, sejo. pod predsedsivcmi župa- j na đf. Goričana. Župan je v začetku { poročal, da so bile mestni občihi vr-njene.nekatere funkcije, ki jih je od leta 1920. opravljalo sresko naćelni-^t,vo. (O tem smo že poročali v listu. Op. ur.) Obč. odb. Koren je odložil svoj mandat, ker je postal mestni uglužbenec. Njegov naslednik* v ob-činskem svetu še ni določen. Sled- i i - njič je župan opisal potek pogajanj i glede gradnje hiše Pokoj ni nskega, zavoda y Celju. (Glej poročilo v zadnji številkL On. ur.) ! , Finančni ođsek (referent obč. odb. i d r. V r e č k o). Finančno ministr-stvo je preko banske uprave, vrnilb celjski občini proračun za leto 1930. nepotrjen in zahteva naslednje spre-membe: Doklade na državne davke moj'ajo biti enotne, ne pa diferencirane. V proračunu je bila določena občinska doklada na zemljarino z 103a, na zgradarino s 45?», na občo pridobnino z 20% in na družbeni da-vekl s 320%; te doklade bodo morale iidti določene z enakimi odstotki. Fi-* nancno ministrstvo tuđi zahteva, da občinska doklada na trošarino na vi-"iio (in pivo ne sme prekoračiti ob-~i&štne doklade na trošarino (0.50 Din 'na liter vina in 0.30 Din na liter piva). Ministrstvo pravi, da se je na-bralo že preveč obresti od občinskih posojil in da bo treba opustiti najet-je novih posojil. Zmanjšajo naj se .tuđi Rersonalni izdatka. Za leto 1930. ' fe predviđeno. za 700.000 Din več. iz-datkov, nego v letu 1929. Ministrstvo kritizira tuđi, da je občina povišala pokojnine občinskim upokojencem za 50%. Glede doklade na družbeni đavek je ministrstvo .mnenja, da ni mogoče l-ačunati z đohođkom 500.000 đinarjev. Do odobritve proračuna veljajo dvanajstine. S proračunom se bođo sedaj zopet bavili odseki. — Ne-kemu prosilcu je bil odpisan pogrebni račun. _ —Tvrđki Bergraann in vtfeihberger prosita, da bi se spo-mladi preložila cesta ob njunih tvor-nfcah pri Sp. Lanovžu za 10 do 20 m proti jugu in kanalizirala. Ker bi lo stalo nad 200.000 Din, ceste za sedaj ' ne bo mogoče preložiti. — Za gradnjo delavske stano.vanjske kolonije pri Sp. Lanovžu je prispe'vaTa mestna občina 500.000 Din. ostalih 500.000 di-narjev je obljubilo ministrstvo za socijalno politiko, l\i pa je do sedaj iz-plačalo le 250.000 Di'ii. ' Zaradi." tega primanjkuje 250.000 Din za izplačila obrtnikom, ki'so sodelovali pri gradnji te kolonije', Znesek 2.500.000 Din /.a gradnjo mestne stanovahjske hi§e pri »Krorii« je prekoraČen za 8%. Občina bo začasno sama krila obveznosti za delavsko kolonijo v zneskii i ^'50.000 Din ih prekoračenje gradbe-I nih stroškov pri »Krorii« v znesku ! 150.000 Din iz posojila za regulacijo ! Savinje, toda brez prejuđica za ođo-! britev drugih v'prašanj. — Vpfaša-i nje zvišanja dimnika na parnem in kadnem kopališču je bilo odloženo đo'prihođnjega občinskega proračunat — Aeroklubu in »Svobbdi« v Celju je bil znižan veselični đavek na 10 odstotkov. — Olepševalno in tuj-sko-prometno društvo v Celju" je poslalo dopis, v k'aterem navaja, da je j investiralo v zadnjih letih velike vso-I te za olepšanje.mesta v prepričanju, | da mu bo mestna občina povrnila te i izdatke. Društvo izjavi ja, da bo mo-i ralo opustiti vse javne nasade v me-| stu in se posvetiti samo mestnemu j vrtu, če bo oLčina znižala podporo. i Prosi, da bi občina prevzela jamstvo I za posojil o, ki ga namerava društvo najeti, da krije stroške. Občinski svet je sklenil, da mora društvo predlo-i žiti letnp poročilo in Rođroberi* lzkaz | dohodkov in izđatkov. —' Občinski j svet'je v predzadnji seji sklenil po-višati občinski veselični đavek ža Mestni kino za leto 1929. od "28.000 na J?.0W Din. za leto 1930. pa je bil do-i ločfcn davek z 10 odstotki. Sedaj je i "občiuski svet upošteval stanje in bi-j-lanco Mestntfga kina in znižal vesje-; lični davek za leto 1929. na 35.000 , -ilnarjev, /.a leto 19S0. pa dotočil 8 odstotkov. — Občinski svet je nato obravnava! nekatere zadeve v tajni i seji, ki je trajala 40 minut. n [, Pravni odsek (referent obč. odb. i >1 r. Kala n). Sivilja ga. Alojzija j|- (^grišnikova je bila sprejeta v donj|>- ' ^'vinsko zvezo. — Beseđilo pogoAe med g. Kihardom Teppevem in meM- iio občino za nakup parcele pri oil- • liški osnovni šplj je bilo odo^reno^o izplačilu pa no "sklepal finančni <&- p^lč. tTrediti 9« rrfdfata (u«t sliCni za- devi s krajevnim šolskim odborom in g. T. čatrom. Gospodarski odsek (referent obč. odb. prof. Mrav) jak). Zemljišče pri mestnem pokopališču, ki ga bo prepiistila mestna občina Olep'ševa'l- , nemu druStvu za drevesnico, je po | sklepu komisije določeno nekoliko nižje, nego je bilo prvotno mišljeno. — Predlog mestnega oskrbništva, da bi se drugo zemljišče pri pokopali- i šču, ki ga je dajala občina doslej v . najem, posejalo 7. ovsom, je bil od- ' klonj,en. Zemljišče bo ostalo ^udi vnaprej v najemu. — Tvrdka Berg- \ mann pri Sp. Lanovžu prosi za pre- i mestitev projektirane ceste pri tvornici proti jugu, da bi tvornica s tem pridobila nekaj zemljišča. Odobren je bil sklep komisije, da proti pre-mestitvi ceste ni zadržka. -r- Pošlo-vodji g. Risch/ierju se proda stav-bišče polegi tvornice g. Putana za gradnjo tvornice za ple.tenine po 20 đinarjev ms. Upoštevati pa se mpra razširjenje Benjamina Ipavca ulice. — tvrdka Schimmel & Co. prosi za stavbišče na vzhodni strani tvornice. Občina je pripravljena prodati 10 m širok pas. — Gosp. inž. Pristovšku „se proda stavbna parcela na hribu sv. Jožefa pod prečuo cesto v izmeri 3.800 m* pod običajnimi pogoji. — Prošnja g. Tomažiča za stavbišče na hribu sy. Jožefa pod cerkvijo je bila iz principijelnih razlogov odklonje-na. Šolski in k alta mi odsek (referent obč. odb. Voglar). Uprava dravske banovine je pripravljena izročiti Stari grad mestni občini celjski v last, če se občina zaveže, da bo vz-drževala razvaline po uavodilih sp©-minskega urada v Ljubljani. Občinski svet je sprejel to ponudbo. S tem je rešeno vprašanje lastništva Sta-rega građu. — Marijin spomenik na i Glavnem trgu bo treba renovirati. : Ena ponudba je že predložena, obči- i na bo skušala izposlovati še kako I drugo ponudbo. I Tnjsko • prometni odsek (referent obč. odb. Voflaf). Obćina bo prosila OFepševalno in tujsko-prometno dftfštvo v Cel/u za nasvet, kje bi še dalo z ozirom na tu/ski promet s pfi-flom inserirati in po kalti ceni. Stavbnl odsek (referent obf. odb. dr. Wolf). Prošnja & Anđreja Za-iaščKa; hišniiik ^'« »Krotiict. glede pfeuredltev v njegovenS štanovaTtju je bila ddkloftjena. — Po dalj'Sf debati jf1 f»ilo ^klonjp!io. chkhrovcaa Radiona se strari naiahr ko ožmejo in .osianejo mebke in iah-kc ter vtjrujeju *vojo prvoiiio harvcj tui svezi too. C^C t,a pose] se orjray4 Ija hiho in breztrud«,ako seupclrabjja 4 .Tast Kondelik in zet Vejvara I Češki gpisal Ignat Herrmann. iav 7' avtorjeTim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 5a •*•!!• Stev. 18. delo najbrž brezuspešno; voda je skoro gotovo iz Savinje. Vrtanje bi bilo priporočljivo v okolici Đabnega (stroški bi znašali 700 do 800.000 dinar jev), ali pa med Žalcem in Vrb-jem. V neposredni okolici bi bilo iskanje studenca menda brezuspešno. Kazalo bi tuđi zajeti še -drugi stu-denec pri Vitanju ali pa studenec med Frankolovim in Straoicami s priključkom na vodovod pri Vojniku (stroški bi znašali okrog 4 mili-jone dinarjev). Povabiti bo treba strokovnjaka-geologa, ki naj bi pre-študiral. kako bi se povećala množina vode in izboljšal vodovod. Potrebna bi bila tuđi nabava sondažnega aparata. Ce bi se dvignila glađina v nabiralniku za približno 5 metrov, bi se povečal tuđi tlak vode. S tem bi se pridobili 3 do 4 sekundni litri; Ste-vilo sekundnih titrov znaša sedaj 16.8. S tem povečanjem sekundnih litrov bi bilo pomanjkanje vode za nekaj let od pravljeno. Nabiralnik bo treba popraviti in pospešiti popravilo vodovoda med Vojnikom in Vi-taaijem. Mestno pokopališče (referent obč. odb. Koschier). Cena novih grob-nic na metnem pokop&lišču je 13.000 dinarjev. Zgraditi bo treba še par grobnic. Obrtni in tržni ođsek (referent obč. odb. D o b o v i C n i k). O vprašanju krajevne potrebe za točilnico trgovca g. Josipa Plavca na Vrazovem trgu se je razvila daljša debata. Zadeva je bila končno odložena do prihodnje občinske seje. DOMAĆE VESfI d Zakon o zdravstvenih občinah. Nj. Vel. kralj je podpisal novi zakon o zdravstvenih občinah. Zakon vse-buje med drugim te-le določbe: Za pospeševanje narodnega zdravja se ustanavljajo zdravstvene občine. Me-stne in trske občine z več kot 4.000 prebivalcev in kmečke obfiine z več kot 6.000 prebivalcev so samostojne zdravstvene občine. Mesta in trgi z manj ko 4.000 prebivalcev in kmečke občine z manj ko 6.000 prebivalcev lahko v treh mesecih sklenejo, da ostanejo ali postanejo samostojne zdravstvene občine. Ta sklep dosta-vijo banski upravi, a ban izreče končni sklep po zaslišanju sanitet-nega sveta. Področje občine, ki ne ostane ali ne postane samostojna zdravstvena občina, bo določil ban. Vsaka združena občina mora naknadno zahtevati, da se proglasi za samostojno zdravstveno občino. Dolž-nosti samostojnih zdravstvenih ob-čin so: 1. da postavijo in plačajo na vsakih 10.000 prebivalcev po enega občinskega zdravnika; 2. da postavijo in plačajo na vsakih 10.000 prebivalcev po eno sestro pomočnico; 3. da postavijo in plačajo po 1 kvalificirano občinsko babico na vsakih 5000 prebivalcev; 4. da plačajo bolniške pristojbine za svoje siromašne obča-ne po zakonu o bolnicah; 5. da same vzdržujejo in grade zdravstvene ustanove na svojem pođročju, ali da sodelujejo pri vzdrževanju in gradnji teh ustanov; 6. da sodelujejo pri asanaciji in pobijanju nalezljivih bo-lezni. V samostojnih zdravstvenih občinah, ki imajo preko 15.000 prebivalcev, veljajo odredbe točke 3. samo za prvih 15.000 prebivalcev, a preko tega Stevila se postavljajo babice po stvarni potrebi. O tej potrebi do-končno sklene na pođročju uprave mesta Beograda minister za socijalno politiko in narodno zđravje po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta, v banovinah pa ban po zasliša- nju banskega sanitetnega sveta. — Dolžnosti občinskega zdravnika v samostojnih in združenih zdravstvenih občinah so: 1. da brezplačno zdravi siromašne prebivalce; 2. da zdravi ostale prebivalce po pristojbniku, ki ga predpiše ban po zaslišanju sanitetnega sveta; 3. da opravlja tuđi drugo javno zdravstveno službo po predpisih za državne zdravnike pri javnih oblastvih in občinskih upra-vah, in sicer na poziv javnih oblastev in ustanov; 4. da prebivalstvo občine zdravstveno prosvetljuje; 5. da skrbi za napredek in zdravje dojenč-kov ter male in šolske dece; 6. da skrbi za napredek zdravstva na pođročju zdravstvene občine; 7. da stavlja predloge o asanaciji in da sam sodeluje pri teh delih; 8. da vodi za-piske o rojstvu in umiranju na pođročju svoje zdravstvene občine in da oddaja o tem predpisana poroČila; 9. da prepreci in pobija nalezljive bo-lezni in da o tem ev. poroča; 10. da perijodično prepotuje svoje področ-je, prireja ambulantne dneve, pro-učuje način življenja prebivalstva svoje občine in da oddaja o tem po-ročila in stavlja predloge; 11. da opravlja v ljudskih šolah, kjer ni šolskega zdravnika, njegovo službo; 12. da ima priročno apoteko po ob-stoječih zakonskih predpisih. Isto-časno z zakonom o zdravstvenih občinah je izšel tuđi zakon o bolnicah. d Novi državni proraimn. Obenem z banovinskimi proračuni je bil tuđi definitivno sestavljen državni proračun za leto 1930/31. Dohodki in izdat-ki še nišo točno znani. Izgleda, da je bila tuđi v novem proračunu izvršena znatna redukcija izdatkov, ker je preše) z osnovanjem banovin velik del državnih pošlov na banske uprave, ki bođo morale te posle financirati iz lastnih dohodkov, in ker pri-haja v novem proračunu do izraza reforma celokupne državne uprave. Redukcija uradništva, ki je bila iz- SARGOV p i. i JUepsi zeobje, oCdravi se obje. cJjuhieča usta! vršena v zadnjem letu in poenostav-Ijenje uprave je znatno zmanjšalo državne izdatke. Proračun predvide-va ćelo vrsto novih izdatkov na pod-lagi novih zakonov. Z davčno reformo in zvišanjem našega izvoza so se dohodki znatno dvignili. Velik del teh dohodkov preide na banovine. Državni proračun zastopa načelo, da se narodu ne smejo nalagati nova bremena. Proračun vsebuje večje zneske za pospeševanje vsega našega gospodarstva. Po izjavah strokov-njakov je to prvi realni proračun, ki nudi pravo sliko državnih financ in državnega gospodarstva. Ko bo proračun odobren od ministrskega sveta, bo predložen Nj. Vel. kralju v po-trditev. d Konferenea banov, ki se je vršila ves teden v Beogradu, je bila zaključena v soboto. Predelani so bili vsi proračuni banovin. Do konca marca morajo banovine predložiti svoje definitivne proračune finančnemu ministru v odobrenje. V zvezi s konfe-renco banov je bil sestavljen pravilnik o računovodstvu banovin, ki predvideva ukinjenje preventivne kontrole, po kateri je bilo treba za vsako nabavko predhodno prositi sele za odobrenje in po odobrenju za poseben kredit Postopek, ki ga je predpisoval dosedanji zakon o računovodstvu, bo poenostavljen in gospodarska uprava banovin postavljena na komercijalno podlago. Fotosptrt je uto Up. toda potrebno je, da immtt dober apa rat. ObnUtt st taka/ na vt- letrgovino kjer st Vam bo4t pontrt-glosstedeči-mi aparati: Naučna kamera 6*lix9 cm Din 98, ttpnafo-tekamera6'lix9 cm Din 330, 9XIIcm Din STS, t Fotar Anastigmatom Din 730, Agfa Standard C ,x9 cm Din UK, nowt Agfa jBiUy' kamera za filmski zrittk 6x9 cm Din 570. Bogata Iztrtra neh vrst ktmlkatij in ostalih potrtSUin ta fetosport. Uina knjiga in etnik lattonj. Nakup neprtstijtn. Trgtski dom | R. Stermecki, Celje mojster, »razume se, da previdno, da ne bi mislil, da je meni kaj ležeče na tem, In sploh «čisto prijateljsko.« »To si storil prav, Venceljček«, ga je vneto pohvalila teta Katinka. »Niti ne veš, kaj to pomeni za tako ubogo dekle, ako se kdo zanjo potegne. Bog ti bo to povrnil!« »Kaj pa je pravzaprav hotel z onim slikanjem?« je vprašaia gospa Kon-delikova. . »No«, je odgovorit počasi mojster, kateremu so se po tem vprašanju malo zamajala tla pod nogami. »Slikali bodo. Saj si lahko misliš, da morajo malo popraviti to, ko se bosta vzela. Pri njih so sobe zelo opuščene — saj sem videl . . .« »Ali je naročil, da mu poslikaš?« je vprašaia gospa Kondelikova z ne-verjetnim glasom. »To se pravi«, je pojasnjeval mojster, »ničesar ni naročil pravzaprav, toda jaz sem mu obljubil, da ono sobo poslikam — ono prvo, kjer bo sta-noval z ženo. Manjša pa, veš, kjer je stanoval tuđi Vejvara, bo gospe Muknšnablove. To bo kakor naš svat-beni dar — in to ga je pravzaprav tuđi vzpodbudilo . . .« »Dobro si napravil, Venceljček«, je pritrdila zopet teta Katinka, »zaradi tega ne boš prišel na beraško palico in ona dva bosta vesela, ko bodeta imela novo poslikano sobo.« »Saj sem si mislila«, je rekla gospa Kondelikova, »da spravi kaj iz tebe. Tako kakor bi slutila. Čudno, da ni hotel od tebe še denarja, stari ...« Mojstru Kondeliku se je zdelo v tem trenutku, da ga je žena zelo čudno pogledala. Ali je kaj slutila? Ali je slišala kako besedo? Saj je govo-ril z gospodom Pajtlšmidom tako po-tihoma in ćela zadeva z desetakom je bila tako hitro urejena. Vražje ženske! Kakor bi imela vsaka v sebi nekaj ciganskega prerokovanja. Mojster je menil, da bo najbolje ako ne odgovori na vprašanje gospe Beti, da se ne bi ujel v past. Noče lagati, toda potrebno tuđi ni, da prizna. Vsaj sedaj ne. Bilo bi takoj za stotak besedi. Naj vrag vzame oni desetak! »No, poslikam jim to«, je rekel dobrovoljno. »Prosim te, Beti, njim gotovo ne pada iz žepa denar. Morajo precej hoditi okoli. In če bo pomagalo dekletu, da se omoži, je prav. Ti si tuđi mati in najbolj razumeš, kako se gospej Muknšnablovi mudi. Ako bi jo bila zjutraj videla, kako so ji kapale iz oči solze, debele kakor grah.« »Saj jaz nič ne rečem, stari«, je za- mahnila z roko gospa Kondelikova. »Samo če bo s tem končano. še ved-no mi ne gre v glavo, kako smo prišli do tega znanja. In ta gospod Pajtl-šmid — je tuđi tak čuden svetnik. Vedno se mi je zdel kakor v oni pes-mici: kamor ga zvečer postaviš, tam ga zjutraj najdeš « »No, jaz ga ne bi hotela!« se je oglasila zelo odločno Pepica, ki ni mogla potlačiti svoje nezadovolj-nosti. »Ako se ženi samo zato, ker bo imel poslikano sobo — to je čudna ljubezen!« »Kaj sta vidva šla v neposlikano?« je vprašal mojster Kondelik, malo nejevoljen, da rezultat njegovega di-plomatičnega čina ne dobi vseobčne-ga soglasja. »Samo spomni se, kako sem okrasil sobe tebi in Vejvari!« »Ampak, oče, menda vendar ne bo-deš primerjal gospoda Pajtlšmida z Vejvaro?« je zaklicala Pepica raz-dražena. »To je nekaj čisto drugega.« »Slišiš, Pepica«, je rekel mojster Kondelik odmerjeno, »za Lotinko Muknšnablovo ima ta Pajtlšmid ravno isto ceno, kakor zate Vejvara. In Vejvara ni mogel vzeti vseh pune v Pragi, veš? In morda da Lotinka ne bi hotela z nikomur menjati.« d Nove železniee v Jugoslaviji. Na seji beograjskih inženjerjev v sredo zvečer je poročal ravnatelj direkcije za gradnjo železnic g. Vasilij Marko-vić o tem. koliko železnic je zgradila naša država v letih 1920 do 193a Do 1. 1920. je bilo v naši državi železnic za javni promet 8980 kilometrov. V zadnjih desetih letih pa je bilo zgra-jenih skupno 1.348 kilometrov novih prog, ki so veljale 1.695,000.006 Din. V gradnji pa je še osem prog, ki mc-rijo skupno 291 kilometrov. Do konca tega leta bo zgrajenih 1.634 kilometrov novih prog, ki bodo veljale 2.524,900.000 Din, torej nad dve in pol milijardi. Največ železnic je v dravski banovini, kjer priđe na vsakih 100 kvadratnih kilometrov 7 kilometrov železnic, najmanj pa v zetski, kjer priđe le 1.2 kilometra. V nacrtu so še te železniee: Beograd—Kotor, ki bo veljala nad dve milijardi, Beograd—Split, ki bo veljala približno dve milijardi, dalje proge Skoplje— Ohrid (450 milijonov), Ohrid—Bitolj (244 milijonov) in Veles—Prilep (233 milijonov), od krajših zvez pa so še važne: Kočevje—Vrbovsko, ki bo dol-ga 58 kilometrov in bo veljala 250 milijonov in Sevnica—Št. Janž, ki bo dolga 12 kilometrov in bo veljala 35 milijonov dinarjev. Vse železniee, ki so se v zadnjih desetih letih gradile, so delo domaćih inženjerjev, doma-čih podjetij in domačih delavcev. d Stavbni Im za vsesokolski zlet Na predlog ministrstva za šume in rudnike dr. A. Korošca je Nj. Vel. kralj v petek podpisal zakon o brez-plačni dobavi stavbnega lesa za vse-sokolski zlet v Beogradu. Sokol kraljevine Jugoslavije dobi za zgradbo stadiona, v katerem se bo vršil javni nastop ob priliki letošnjega vsesokol-skega zleta v Beogradu, iz državnih gozdov do 5.100 kubičnih metrov ob-delanega stavbnega lesa. đ Mestna hranilnlea v BreUeak je praznovala 1. t. m. svojo šestdeset-letnico. Brežiška hranilnica je bila do leta 1895. edini denarni zavod v Posavju in si je v teku desetletij pridobila mnogo zaslug za Brezice in ves okraj. d Promocija. Na medicinski fakulteti zagrebške univerze je bil v če-trtek promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Josip Fohn, sin pokoj-nega profesorja na celjski gimnaziji i Čestitamo! d Jubilej lgralea g. Daneia. Priljubljeni član mariborskega Narodnega gledališča g. Josip Daneš slavi v četrtek 6. t. m. petindvajsetletnico svojega delovanja in nastopi ta večer v mariborskem gledališču v naslovni ulogi franeoske veseloigre »Naš gospod Župnik«. d Smrt pod avtobusom. Te dni so se vračali neki sejmar in dve ženski z vozom iz Konjic na Skomnerje. Ko so bili kake tri kilometre oddaljeni od Konjic, je privozil nasproti mariborski avtobus. Konj se je splašil in sunil nazaj s tako silo, da sta obe ženski padli z voza. V tem trenutku je že šio kolo avtobusa eni ženski, neki 25-letni posestnikovi hčerki, čez glavo. Nesrečnica je bila takoj mrtva. Njena spremljevalka si je pri padcu zlomila nogo. d Oče ntonil, mati umrla v bolnici. Pretresljiva rodbinska žaloigra se je odigrala te dni v rodbini želez-ničarja Ivana Sevška v Mariboru. V petek so potegnili iz Drave blizu Sv. Petra pri Mariboru truplo Ivana Sevška, pisarniškega sluge na mariborskem kolodvoru. Istega dne pa i Štev. 18. •W6l 'III *£ »eqoq bao«» Straa $ je v mariborski bolnici umrla njegova žena Ivana v starosti 40 let. Star-ša zapuščata troje nepreskrbljenih otrok, od katerih ima najstarejši deset, najuilajši pa sedem let. d Tujski promet in gotovine, 12 foto-grafijami, 1 legitimacijo in drugimi listinami; crna ročna torbica z 10 di-narji gotovine, žepnim robqem in nekim računom. — N a j d b e : srebrna damska zapestna ura; dvoje rezervnih avtomobilskih koles. i Sokolstvo Naš klic! Sklicujoč se na poslanico Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Članstvu in narodu, kliče celjski Sokol rodne brate in sestre, da postanejo Sokoli. Sokolstvo je namenjeno vse-mu narodu. Sokolstvo je vzgojna organizacija, ki hoče dvigniti fizične in moralne narodne sile do visine, da bo narod iz lastne moči sposoben tek-movati s kulturnimi narodi. Naše narodne moči še nišo zbrane in Sokolstvo caka težka, a častna naloga, da to delo dovrši. Celjski Sokol je budil nacijonalno zavest v Celju že ob času jarma in okov. V svobodni domovini je v dobi političnih strasti oznanjal in čuval čistost edinstva. Hoče tuđi sedaj v svojem območju netiti ogenj bratske ljubezni in širiti geslo enakosti in svobode, hoče, da vsakogar preveva sokolski duh. Vsem, ki ste v dvomih, ki še okle-vate in niste v naših vrstah, podcrtavamo sledeči odstavek iz poslanice: »Zanesi se samo naše in v lastne sile. Nanje gradite narodovo bodočnost z zavestjo, da v življenski borbi zniaga oni, ki je močnejši, silnejši, Stran 4. •Nova Doba« 3. HL lfSt. štev. 18 noralnejši in sposobnejši za življe-lje.« In Sokotetvo vzgaja tako. Naš klic velja še dvakrat bpU mla-!ini. Živimo v dobi, ko so zrahljrne noralne sile, v dobi, ko rastp Ijuilje ibke volje, brez značajev. Mi PP sta-•imo v mladino i svoje nade. Ona Je »aš up, od njene vzgoje je i.lvisna larodova bodoCnosjt, Kje in kako naj se usposobi za težio in odgovorno delo, ki jo caka? ".okolska telovadnic-a ustvarja teles-so zdrav» in krepke ljudi, jekleni vo-jo, utrjuje značaj in dvjga moralo. / sokolski telovadnici vzgojen člo-ek hrepeni po lepoti in resnici, spo-tuje sebe in pozna dolžnosti napram »ližnjermi, narodu in državi. Bliža se vsesokolski zlet. Mladina e prva poklicana, da pohiti v Beo-rad, kjer bo na najlepši način spoz-lala veličino sokolske ideje. V Beo-rradu bo zbor Sokolstva. tam bo :brano Slovanstvo. Mladina! .^dravo! ,- Sokolsko drnitvo Gelj«. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 3. narca: »Tri strasti« (»Žene, karte in vino«). Zadnji in najlepši film naše- ;a. rojaka Svetislava Petro- 7ića. Kot dodatek se predvaja naj- lovejši Ufa-žurnal. — V torek ■I-, in sredo 5. mare a. kino zaprt. Gospodarstvo Kriza v hmeljarstvu Zanimivo je postalo prerekanje ned hmeljarji v Nemčiji in onimi v •N.eškos!ovaški. Gre za to, kako se naj eSi nastala kriza v hmeljarstvu. Nemei zahtevajo: '•"■ 1: omejitev hmeljarstva na stanje z leta 1914. in to v vseh hmelj pride- ujočih državah; 2. vsi hmeljarji se norajo zavezati, da bodo 1. 1930. od 'sakega sadeža vzgojevali le eno trto ' "n- pfr dvr trti dveh sađeiev skupno 1 »apeljevali na eno žico ali motvoz; "%■■ oftčo opustitev uporabe umetnih ''rnojir; 4. vlade onih držav, v katerih ' e bodo hmeljarji ravnali po teh na- 1 ođiHh, bodo prepovedale uvoz hme- J ja iz onih držav, v katerih hmeljarji *•« bodo upožtevali navedenih nav.o- il*-5: posebna komisija bo izvrševa- i to kontrolo. Tako Nemci! • CeSkoslovaški hmeljarji pa ne odo '^ravajo navodil Nemcev, ke* pravi- 'eT, da že prva točka dela izjemo za ^emčijo, ker omt še nima danes sta- ***}a s htneljem zasajenega zemljišća ■'-'. leta 1914. Nadalje pravijo Cehi; de *-'nnožrna hmeljske letine ni odvisna "> od gnojenja, nego tuđi od tehnike brambr.ega dela ■ zoper hmeljske kođ'jivce in bolezni — kar so pa •emci nalašč prezrli in zatpolčali - er so tsi '«»\ . -i i.,n Nemčija ima v primeru z 1. 1914. napram Ceškoslovaški sicer manjšo jb hmeljem zasajeno ploskev, vendar je pa pridelek na 1 ha v NemCiji vsled vzornega in temeljitega obrambnega delovanja zoper hmeljske škodljivce in bolezni veliko večji kakor na Ceškoslovaškem. Nadalje morejo nem§ki hmeljarji svoja kmetijstva mnogo lažje preurediti za druge panoge, ker jim je to vlada omogočila in zažčitila z var-nostnimi carinskimi naredbami, o kojih se nam Čehoslovakom niti ne sanja. Dejstvo je, da se je do danes skr-čila s hmeljem zasajena ploskev na Češkem za najmanj 10%. Jasno je, da bi se položaj že v teku enega leta izboljšal, ako bi se složno in enotno postopalo. Ako se pa to ne bo zgodilo, se bodo v konkurenčnem boju uničevali posamezni okoliši. »Saazer Hopfen- u. Brauer Zeitung«. ( Mi. pa rečemo: Hmeljarstvo se samo uravnava. Prestali smo že nekaj križ — prestali borno šesedanjo, ako ■si borno prizadevali pridelovati le hmelj najboljše kakovosti. Drobiž Na Kitajskem se j-odi na leto 22 ini-Jijonov otrok, v Busiji 5.6 milijona, v Ameriki 2.7, v Japonski 2.1, v Nem-čiji 1.2, v Italiji 1.1.6 milijona, v An-gliji 860.000, v Franciji 760.000 in v Španiji 660.000! ; Največ. zlata pridela Transval, na drugem mestu sp Združene države, na tretje,m pa Kanada. ,r..., Netopirjeva krj ima 40 stopihj Cel-xija .toplote. .,,'i'", ,, , ,....: Kitajski jezik/^e'v 4.00fD. let!h' rii •spremenil. ...'„'. ' '. ". " Linolej so znašli sele pred 70 leti. Anekđote ■ Katarina II., slavna meka vlada-rica, je bila znana po svoji dobrot-Ijivosti in obzirnosti napram svojim služabnikom. Nekoč se je pogovar-jala ž njimi o mrazu. Ker je hotela zvedeti, koliko stopinj mraza je, je poklicala starejšega gospoda, ki se je bolj odlikoval po vdanosti kot sposobnosti in mu naročila. -naj pogleda v predsobi, ali je termometer pa-del ali ne. , .i»! v »vi* ) t>li. In ta se je vrnil % ©dgtjvotom: »Vaše Veličanstvo, termometer visi še vedno na steni!« * * Tristan Bernard je bil sijajen stari očka, Ko se je nekoč z nekim svojim vnukom sprehajal po gozdu, ga je ta kar obsipaval z vprašanji in ga končno vprasal: »Zakaj pa so postali tukaj vsi listi tako rdeči. dedek?« Tristan Bernard se je nasmehljal in odgovorit: »Zato, ker so morali doživeti tako čudne stvari, moj dra-gec.« < •■' <■ -----...... fiiM'.;—uiii—Uc----------l.iiflirilM tjt. Celjsha posojilnica i v Celju v lastni palači Narodni dom Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000 000 Lastna glavnica in rezerva nad Din 13,000000 — Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovaniu in točnemu izpfačilu. KupjLJije.jn, prodaja devize in valute. Podružnici: Maribor, Šoštanj Vezenje strojno in ročno delo, izdeluje najlepše in najceneje B. Pušnik Cei je, Cankarjeva cesta 4. Predelovanje in moderniziranje ple- tenin po zmernih cenah. SiiMe pomoćnifce S prosto hrano, stanovanjem in pe-rilom ter vajenc« sprefm'e FRAN REP1Č, sodar, Ljubljana—Trnovo. 2-3 tnserenti, poslužujte se WNOVE DOBE"! Sadike za šparglje dve leti stare, prodaia po 1 Din ko- 1 mad posestvo »Freienberg«, 3 Celje—Medlog. Išče se podjetna osebai ki bi na svoj račun prevzela izdelovanje in prodajo '? prvovrstne brezalkoholne pijace Ponudbe pod »Za - 22 422« na PubH. citas d. d., Zasreb, Oundulićeva 1-1 Franjo Dolžan Ideparstvo, vodovodne inStalacije, strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajofa dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-34 fl«ammI Ack <4a «4*1 Cenj. občinstvo vliudno opozarjam. da imam v jKFvPFlCallG Se I svoji hiSi v CELJU, KRALJA PETRA c. 37. lastno mesarlfo, prekaievalnico in gostllno pri .Jelenu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenćne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drob no in debelo. Za obilen obisk se priporota Josip Gorenjak. Samo na veliko! Samo na vaiiko! l>omaranće, lim one kakor drago Južno sadje nudi nafeeneje Alojz JMLaLfift'tiSavsi.^K: C^LJE,KRALJA PETRA C. 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerl)sfcega blag« Lastna ppažapna kave pf IMUln »a dlšave LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica Din 50,OOO.OOOa Rezervni zaklad okoli Din IO,OOO.OOOa- Centrala: Ljubljana, Dunajskac. JPOORUŽNICE: Brezice, Celje, Črnomelj, Gorioa, Kranj, Logateo, Maribor, Metković, Ho«i Sad, Novo mesto, Prevalje, Ptuj, -----Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst.------ Brzoisvni naslov t Banka Ljubljana Telefon it. 261, 4(3,532,503 io 504 se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Hilan Cetina. - Oba t Celja