Uredništvo in upravniitvo:
Kolodvorske ulico štev. 16.
Z urodnikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi ho no vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo se popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob i». uri zvečer.
Velja
za I^jubljano
v upr&vniStvu:
za colo lotoOgld., za pol leta 3 gld., za čotrt lota 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatov na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za colo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jodon meaoc 86 kr.
Štev. 70.
V Ljubljani v petek, 23. maja 1884.
Tečaj I.
Nemški „Schulverein“ med štajerskimi Slovenci.
Politično strankarstvo je neizogiben kor-relat javnega življenja, zlasti v naši mnogo-jezičui državi, kjer se nasprotju raznih političnih in gospodarstvenih strank še pridružuje narodno protivje. Niti državniška previdnost, niti rodoljubno prizadevanje ne bode moglo zabraniti strankarskega boja: utemeljen je v naravnih razmerah, dviguje se iz globine nasprotujočih si idej. Toda v državnem interesu nič menj nego v interesu posamezne stranke moramo zahtevati, da razne frakcije v svojem gibanji nikdar ne prestopijo zakonitih mej, da nikdar ne zapustč onega okrožja, katerega so jim odmerile obstoječe postave.
Z živim obžalovanjem čitali smo tedaj po nemških in slovenskih novinah vesti o izgredih, ki so se vršili v prijaznem Št. Juriji na slovenskem Štajerskem proti nemškemu „Schul-vereinu" in njegovim odposlancem. Nadejamo se, da bode objektivna sodnijska preiskava kmalu dokazala, koliko da je istinitega na teh izgredih in kedo da jih je prouzročil, zaslepljeno hujskanje z jedne ali netaktna provokacija z druge strani. Vendar se razvidi uže iz poročil graške „Tagespost“, da so njene vesti o „napadu1' na celjske misijonarje nemške propagande, — da malo rečemo — vsaj zelo pretirane. Nikjer ni prišlo do pravega sukoba, ranjenih ni bilo na krvavem terišči, slovenski kmetje in fantje niso imeli niti naj-prostejšega orožja, in če glasilo graških liberalcev zatrjuje, da je imel en fant nož v roki ter da se je drugi oborožil s piskrom kropa — vendar ne more zabilježiti, da sta hudodelnika v istini poskušala posluževati se svojega orodja, in skoraj bi sodili, daje pri popisovanji kritičnih prizorov v večji meri sodelovala razgreta domišljija dotičnega dopisnika nego pedantično resnicoljubje. Objektivno pre-čitovaje razna poročila, uriva se nam nehotč misel, da okoličani niso zakrivili nič drugega, nego da so kot — povabljeni ali nepovabljeni gostje se udeležili shoda, kateri skoraj gotovo niti naznanjen ni bil političnemu ob-
Listek.
Na gradu Lanek.
(Zlatorodov.)
Pred kakimi 30 leti je z Angleškega prišla družina v Porenje, da bi se navžila lepe prirode okolu Koblenca. Miss Idilia Dubb, mična in umna gospica je bila strastna sli-karica krajevnosti. Vsako jutro je šla s svojo risarsko torbico, in kadar je ugledala kako Pnrodno lepoto, koj je bila njena.
Nekega dne gre peš ob Polanju. Stariši, dA,.se bavi z risarstvom, jo čakajo do in	1	k°	je le od nikoder ni, jo iščejo
in nol»l.1SoK P,° gorah in dolih> P° S°zdih bili tS v J- ,ln. P°toku- Stariši sami so Hali in a okolici, domači iskavci pa so djah, da so vse preiskali, in da na oni grad, ono podrtino nikakor ni mogla priti, češ da so stopnjice gon uže z davna podrte. Oglasiti jo dajo tudi po časnikih, toda z vsem priza-
lastvu— vsaj se mora to sklepati iz nenavzočnosti vladnega zastopuika — ter da so na malo dostojni a precej glasni način razodevali svoje od nemških „Schulverein“-ovcev zelo različno narodno prepričanje. Preiskava bode na dan spravila, če se je pri tej priliki žalila postava, če se je pripetilo kako neopravičeno nasilstvo, in v tem slučaji se bodejo dotični kmalu prepričali, da so s svojim ravnanjem škodovali samemu sebi ter slabo uslugo storili narodni stvari.
Nikakor ne bi tedaj mogli zagovarjati nezakonitega samopomočja slovenskih kmetov, — ali ob jednem vprašamo, če nista tudi celjska podružnica nemškega „Schulvereina“ in to glasovito društvo samo prekoračila delokroga, odmerjenega jima po pravilih in po zakonu? Če dalje bolj je videti, da si nemški „Schulverein“ prisvaja pravice in opravila politične korporacije, dasi je bil ustanovljen kot nepolitično društvo. Mnogo je bilo sicer takoj s početka nevernih Tomažev, ki so skeptično majali z glavami, čuvši o pedagogičnih namerah novo ustanovljenega društva. Tudi mi smo postali tega mnenja, ko smo v privatnih pogovorih čuli iz ust odbornikov dunajskega „Schulvereina“ odkrito izpoved, da je pravi namen tega društva, osnovati veliko, čez vse dežele razširjeno agitacijo proti Taaf-fovi sistemi. Še bolj nas je potrdil v našem prepričanji govor duševnega voditelja nemškega „Schulvereina“, dr. Weitlofa, kateri je pri velikem zboru v Linču proglasil kot glavno nalogo društveno, širiti po vsej Avstriji nemško mišljenje. In da je tudi dunajska vlada začela paznim očesom gledati delovanje nemškega „Schulvereina“, o tem nam pričuje ministra Pražaka odgovor na znano interpelacijo ter postopanje proti nekaterim profesorjem in sodnijskiin uradnikom, kateri so na čelu stali društveni agitaciji na južnim Štajerskem.
Kdo bi pač mogel ugovarjati nemškemu „Schulvereinu“, ako bi omejil svojo delavnost, nalik češki „Matice školska“ le na to, da Nemcem, živečim v diaspori, raztrešenim med drugimi narodnostmi, preskrbi dobroto nemškega pouka? Tudi temu se ne bi mogli pro-
detjem ni bilo dobiti ni sleda ni domnevanja o nji, kakor bi se bila v zemljo udrla. Stariši so se morali udati v žalostno svojo usodo in vrniti se na Angleško brez ljubljene hčere. Dolgo so ljudje na Polanju govorili o čudovitem izginotji mladega dekleta, naposled pa so ua to nesrečo po vsem pozabili.
Pred nekaj leti so jeli podirati stolp na gradu Lauek, ker je bil silo podrten. V veliko strmenje najdejo gori na ploščadi ostanke človeških kosti; nihče ni vedel povedati od kodi in čije bi bile. Na grad Lanek odposlano poverjenstvo je našlo kosti od človeškega ogrodja, ostanke belega slamnika, sledi čevljev, zlato urico, par prstenov, zapone, in vse to je šlo natauko v zapisnik, ta pa je bil izročen sodnijam.
Marsikdo je mislil na izginolo miss Idilio Dubb. Pruska vlada je brž izvedela, da v Edinburghu je udova mistress Dubb, ki je izpovedala, da je v znani okolici izgubila svojo najstarejšo hčer, in solzna je potrjevala, da najdene stvari so pripadale vse njenemu otroku.
tiviti, ako se šolsko društvo prizadeva, pospeševati znanje nemškega kulturnega jezika v onih nenemških krogih, kjer prebivalci sami to žel6; vendar mislimo, da se taka potreba baš ne kaže na slov. Štajerskem, kajti šolska oblastva so . tam itak uže v obilni meri skrbeli za poučevanje v drugem deželnem jeziku. Kaj pa hočemo reči k zadnjemu izletu celjskih „Schulverein“-ovcev v Šent Jurij, kateri je politični demonstraciji, da ne rečemo, provokaciji podoben kakor krajcar krajcarju? Kaj za Boga ima „Schulverein“ iskati v občini, v kateri poleg 4130 slovenski govorečih stanuje le bornih 25 prebivalcev z nemškim občevalnim jezikom? In vendar se je vzdvignila prava križarska vojska iz starodavnega celjskega mesta, na čelu jej celjski župan z celim generalnim štabom nemškovalnih „commis vo-yageursu a la dr. Glantschnigg, celo od savskega obrežja so si naročili pristaša dr. Aus-sererja, iz Stor so vzeli seboj krdelo tovarniških delavcev, in vendar, ko so došli z mno-gobrojnim svojim aparatom v Šent Jurij, v kraj, katerega so hoteli osrečiti s podružnico svojega društva, ni bilo blizu nobenega tržana in nek knjigovodja iz Štor, tedaj tujec, je moral staviti predlog, da se osnuje šentjurij-ska „Ortsgruppe“. Vprašamo tedaj, kje so šentjurijski tržani Celjanom dali povod, usiliti jim društvo, za koje, kakor se iz vsega vidi, nikdo v Šent Juriji ne mara? Prišli so Celjani kot nepovabljeni gostje, in skoraj se vidi kakor neka nemesis, da so tudi njih posvetovanje motili nepoklicani udeleženci!
Sicer pa je istina, da uže delj časa opazujemo bolestna znamenja v javnem življenji sosedne nam Štajerske. Nemškoliberalni živelj odlikuje se z nenavadno prenapetostjo ter s slepim sovraštvom proti vsemu, kar diši po drugem deželnem jeziku. Kdo se ne spominja smešne razburjenosti v Gradci radi navadnega cestnega naznanila, spisanega tudi v slovenščini ? Komu se ni neverjetno videlo drzovito obnašanje slovenje-graškega župana, kateri je o priliki slovenskega volilnega shoda cesarsko zastavo sneti dal raz poslopja, češ, da se s tako „demonstracijo" žali nemško čutstvo slovenje-graških „biedermeierjev.“ In sedaj ta
Kako pa je prišlo nesrečno dekle tjži gori na laneški stolp? Kamenite stopnjice je
1. 1846. vihar podrl. Ker je bil pa s tega stolpa lep razgled po renski in lanski dolini, postavili so prijatelji prirode lesene stopnjice, ki so pa konec julija 1851 tudi strohnele in se podrle, miss Idilia Dubb pa je izginila sredi junija.
Mnenje se je utrjevalo, da mlado dekle, hote razgledati divno okoličnost, je šlo po trhlih stopnjicah, in da priševši na vrh so se ji zrušile. To mnenje se je po vse potrdilo, ko so našli v ruševinah zidovja knjižico, v kateri je bilo s svinčnikom zapisano nekoliko naznanil, ki so jih prinesli angleški listi. Tu sledč glavniše vrste:
„Bog v nebesih, kaj se je zgodilo! Ali se mi sanja, ali je res? Lete sem dospela po majočih se in trhlih stopnjicah na ploščad stol-povo, in strašansk polom mi bije uže na uho, da se zgrozujem v globočinah svoje duše. Pri-drževaje sapo in zatisnivši si oči, sem nekaj trenot.kov poslušala, na to pogledam dolu —
čudna misija celjskih kulturonoscev v Št. Jurij in žalostne njene posledice! Ni čuda, če v očigled raznovrstnim izsivanjem marsikateremu slovenskemu rodoljubu kri vzkipi in če je težko brzdati razdražene strasti. Toda naši rojaki naj pomislijo, da je prva naloga vsakega zavednega državljana, spoštovati postavo in nikdar ne žaliti javnega reda. Vestno se držati zakona, ob enem pa z vztrajno doslednostjo postavnim potom varovati svoje narodne pravice, to je domovinska dolžnost naših štajerskih rojakov, to pričakujemo od njih, in — miruljubivost naroda onstran Save, taktnost njegovih voditeljev sta nam porok, da se ne varamo v svojih nadah!
Vprašanje odkupa bistriške in reške vode za tržaško mesto.
Iz ilir.-bistriškega okraja 22. maja.
Uže dolgo ni naše okolice kako vprašanje tako živo zanimalo, kakor jo zanima ravno zdaj vprašanje zaradi odkupa bistriške in reške vode	za mesto Trst. In	to	po	vsi
pravici, kajti	vodi Bistrica in Reka	ste	za
celi okraj od Škocijana do Kastva prevažnega pomena. Od Kastva do Trsta skorej ni dru-zih mlinov in pil, kakor ravno na Reki in Bistrici. Iz daljnih vasij sosedne — suhe Istre dohajajo ljudje z žitom semkaj v mline, od Učke, Čabra,	Snežnika in drugod	dovožujejo
dan za dnevom hlode na mnoge,	tu	se	na-
hajajoče pile, kjer se režejo deske in potem razprodajajo v Italijo.
Zaradi tega tudi vse zadete občine, razun posestnikov mlinov in pil, kateri pričakujejo lepih odškodnin, protestujejo zoper to, da se poraba za naš okraj sila koristne vode odstopi tržaškemu mestu.
Dn6 18. t. m. v ta namen v Trnovem sklicani shod županov in druzih zaupnih mož je bil prav dobro obiskovan. Prišlo je od blizo in daleč do tri sto mož skupej — zastopane so bile vse zadete občine. Shodu je predsedoval gosp. župnik Torkar. Zborovalo se je okoli tri ure, pala je marsikatera ostra beseda proti onim, kateri nameravajo vodo »prodati. “ Čul se je le jeden glas: vode ne damo! Zal odkup vodnih pravic se ni nihče oglasil, ako-ravno so bili tudi mlinarji in pilarji navzoči.
Predlog, da naj se voli vrhovni odbor petih mož, kateri naj bi vodil vso stvar, sprejemal nasvete in pritožbe posameznih občin ter jih naznanil na pristojnem mestu, ni obveljal, pač pa se je sklenilo, da vsaka občina za se napravi ugovor zoper odkup vode ter ga izroči vladi, oziroma g. okr. glavarju pri obravnavi, katera se bode o tej zadevi pričela dn6 5. junija 1.1.
O tem, da se protestuje proti odtoku vode v Trst, je bilo vse jedino, želeti bi bilo le, da bi se bilo razgovarjalo bolj natančno o razlogih ugovorov po poprej določenem programu.
Razprava o odkupu vodne porabe se ima
pričeti uže v nekoliko dneh. Treba je tedaj poznati razloge, s katerimi naj se ugovori podpirajo. Znano je, da ima Trst jako slabo vodo, in umevno je, da si želi pridobiti dobro in zdrave vode. Se zaradi tega nad Tržačani srditi, je brez potrebe in koristi.
Po določilih drž. postave s 30. maja 1869, št. 93, imajo občine, katerim primanjkuje vode, pravico zahtevati potrebno vodo iz druzih krajev proti primernemu odškodovanji, in sicer le toliko, da se tem okrajem ne kratijo pravice, rabiti vodo za jednake namene. Vode se smejo le tedaj odpeljati v druge okraje, ako je voda tem okrajem potrebnejša in ako tudi prvemu okraju ostane še dovelj vode za njegove potrebe.
Ta pravila veljajo tudi po deželni postavi za Kranjsko s 15. maja 1872, št. 16. Namen tem postavnim določbam je, da se vode in vodne moči kolikor mogoče porabijo v korist narodnega gospodarstva.
Nastane tedaj vprašanje, koliko vode ima naš okraj in koliko je neobhodno potrebuje? Koliko in v čem bi škodovalo naši okolici, ako se jej odvzame tudi samo en del vode? Da bi se nam odvzela vsa voda, kar se nekateri bojč , da bi potem trpeli pomanjkanje vode ljudje in živina, da bi pretila večja nevarnost požarov itd. — o tem še misliti ni. V to bi vlada nikdar privoliti ne mogla.
Mesto Trst zahteva pri izvirku Bistrice 12 000 km. vode vsak dan. Treba je tedaj gledč na spremenljivi stan vode znati, koliko vode izvira v Bistrici, kadar je je najmanj. Tržani baje trd6, da v Bistrici ob največji suši v 24 urah priteče okoli 27 000 kub. met. vode, da jim zadostuje, ako odvzamejo vodo samo 10 do 12 ur po noči, in da bi torej naši okolici še tudi potem ostajalo dosti vode za naše potrebe.
Ako se Tržačanom d& dovoljenje v porabo bistriške in reške vode, in sicer za omejeni čas od 10 do 12 ur, bi po naši misli trpela največ trgovina z lesom. Uvaževati bode tudi treba zlasti interese naših občin na Pivki, katere si mnogo prislužijo z vožnjo lesa — na drugi strani se pa ozirati tudi na to, ako je v krajih, kjer se dobiva les, še dovelj naraščaja za vprihodnje, da se gozdi ne opustošijo in naše pile ne obstanejo. Ako se ni bati pomanjkanja lesa, potem je na vsak način škoda za celi okraj, ako se nam le količkaj vodne moči odvzame in s tem industrija z lesom slabf. S tem, da dobodo pilarji in mlinarji visoke odškodnine in da bi se nekateri rešili iz denarnih stisk, je celim občinam malo po-magano. Mobilni kapital izgine po svetu, mlini in vrednost vodne moči pa ostane v okraji. Odškodovati bi se morali cele občine in ne samo posestniki mlinov in pil.
Kar se posebej mlinov tiče, mislimo, da jih je toliko v tem okraji, da bi se tudi samo po dnevi dovelj namlelo za naše potrebe. Ako v kakem kraji ni tako, naj dotične občine to dokažejo ter s stvarnimi in resničnimi razlogi branijo svoje pravice, dokler je še čas.
stopnjice so se polomile. Nekaj časa sem stala kakor okamenela, brez zavednosti, brez misli, skoro brez občutka. Bilo mi je, kakor bi ne bila več živa. Kmalu se zavem, da občutim grozanski svoj stan. Ne morem najti nikjer nič, da bi bilo moči dolu priti. Zidovje je visoko, semtertjš, ima kako pomolje. Nobenega drogu, nobene vrvi, nobene pomoči ne na globoko in široko. Ves dan sem vpila in kričala, pa nihče me ni slišal. Moj glas, menim, ne sega dolu. Na rob odprtine, kjer so se podrle stopnjice, si ne upam, ker se bojim, da bi se dolu ne prestrmila. Prvi hip strahu sem stopila k žrelu, toda glavovrtna globočina in črna tema mi je vzela toliko zavednosti, da sem odmedlevši nazaj se zvrnila. Zastonj sem skušala speti se na vrh zidovja; moje moči niso uspevale. Dokler sem mogla gibati z rokami, sem z robcem mahala na vse strani. Nič ni pomoglo, nobena človeška duša me ni opazila. Počenivši v kot, jamem bridko jokati in ihteti, dokler ne zaspim. Zjutraj zgodaj se zbudim. Zebe me, lačna sem. Jezik se mi pri-
jema neba. Ali sem res izgubljena? Stariši, bratje in sestre, vas li nobena slutnja ne žene do tega kraja? — Zopet sem klicala, kričala, mahala na vse mogoče načine. Roke imam odrte, kolena imam ranena. Stokrat mi je bilo, kakor bi slišala človeške glasove, kakor bi me mati klicali. Vse zastonj! V smrtnem strahu sem jela z nohtmi kamenje iz zidovja luščiti, jih kupičiti. Strašno so me prstje boleli, krvaveli, in ko jih enkrat od bolečnosti obliznem, bi se bila v kosce raztrgala, da bi pila to rudečo tekočino. Moja kri mi je dela prav dobro. Oh, moj Bog, uže 48 ur je bila lastna rudečina edina moja hrana. Žvečila sem tudi uže slamo svojega pokrivala. Ali kakor strašno sem hrepenela po jedi, sem vendar pozabljala na vse potrebe, pomislivši na st rašno svoje stanje. Celi dan sem grmadila kamenje, da bi seglo do vrha in da bi mogla pogledati po deželi. Posreči se mi, prispeti do robu. Na okolu je zemlja. Po Renu plava parnik. Iz vse moči maham z robcem in odmahujejo mi; oh srečni, mislijo, da je pozdrav veselja,
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor „Presse“ poroča, uameravajo češki poslanci, ki imajo pri volitvah v delegacije letos večino, voliti dva moravska poslanca češke narodnosti v delegacije. Nemška večina moravskih poslancev odbila je namreč ponujani jej kompromis češke manjine ter bode volila samo svoje pristaše; no da bode tudi večina prebivalstva Moravske v delegacijah zastopana, odločil je „češki klub“, izvoliti tudi dva moravska Čeha.
Volilno gibanje na Ogerskem postaja sedaj, ko so volitve za novi državni zbor uže razpisane, precej živahno. Minister notranjih poslov razposlal je okrožnico vsem osrednjim volilnim odborom , v kateri jih poživlja , da izvršč volitve v dobi od 13. do 22. junija ter da po dovršenih volitvah pripošljejo volilne zapiske ministerstvu. Ob jednem opominjajo se v okrožnici vsi volilni odbori, naj pazijo na to, da se velevažni volilni čin vrši dostojno in brez kakih neredov. — Dvojimo, da-li se bodo vročekrvni Madjari tudi vselej ravnali po ministerski okrožnici. Čaša rujnega vinca in dober paprikaš navdušč navadno ogerske volilce v toliki meri za svojega kandidata, da si nasprotniki pogostoma dajejo prav gorke „dokaze“ svojih političnih nazorov.
Hrvatskemu saboru bode se razven precej zakasnelega proračuna za leto 1884 predložila tudi zakonska osnova, vsled koje se bodo zakoni, veljavni v provincijalni Hr-vatski, raztegnili tudi na utelovljeno Vojaško Krajino.
Tuje dežele.
V Nišu otvorila se je predvčerajšnjem srbska narodna skupščina s prestolnim govorom, ki je bil od poslancev sprejet z glasnim odobravanjem. Prestolni govor omenja prijateljske odnošaje z inozemstvom ter posebno naglaša prijazen sprejem na nemškem dvoru o priliki homburžkih manevrov in pohod cesarjeviča Rudolfa v Belem Gradu. Obisk našega prestolonaslednika da je kralju Milanu in celemu kraljestvu srbskemu odlikovanje, s katerim se Srbija more ponašati in za koje kralj v prisotnosti narodnih zastopnikov izreka najtoplejšo zahvalo. Prestolni govor omenja nadalje, da se je železnična konvencija podpisala in da bode skupščina imela odobriti sredstva, s katerimi se je zadušil poslednji vstanek. Obsojajoč ustajniške težnje zahvaljuje se kralj za mnogoštevilne dokaze lojalnosti in vernosti ter izraža svoje prepričanje, da bode tudi v prihodnje državna misel vselej nadvladala destruktivne namere; priporoča spremembo tiskovnega zakona ter odpravo srednjeveške glavarine. Konečno ape-luje kralj na modrost in domoljubje skupščine ter prosi božjega blagoslova za skupščinska posvetovanja. — Kralja spremljali so vsi ministri. V predsednika skupščini imenovan je Kujundžič, v podpredsednika Glišič.
ne slutijo, da je znamenje stiske in obupanja. Zdelo se mi je, da sem tu gori uže celo večnost; jezik se mi je prisušil; nič več ne mo rem klicati! Obleka visi z mene v krpah; lasje so mi razkuštrani. Včeraj je priletelo par lastovic, usele so se na rob utrujene Bila je zadnja sreča, katere sem bila deležna, pozdrav iz sveta, iz življenja. Ko ste odleteli, sem gledala še dolgo za njima; menila sem, da letite naravnost k mojim ljubim, naznanit jim mojo jedinščino. — Danes je uže, mislim, četrti dan, četrta večnost. Včeraj se mi je zopet zdelo, kakor bi me klicali po imenu. Zberem moči in lezem po stopnjicah, iz ka-menov si narejenih. Toda podloga se je zgrudila in pala sem na tla. Kako dolgo sem po padu omamljena ležala, ne vem. Zdaj vem: Vse je proč; smrt je gotova. Še enkrat bom molila za blagor svoje duše, za vas, stariši, in brate in sestre. Oče nebeški, bodi milostiv moji duši!---------
Iz Cetinja se javlja, da je bil črnogorski knez Nikola na svojem potovanji v Podgorici sijajno sprejet. Pri obedu njemu na čt.st prirejenem nazdravil je črnogorski knez sultanu kot svojemu dobremu sosedu, čegar prijateljstvo visoko spoštuje. Turški minister-rezident na Cetinji, Djeva efendi, nazdravil je knezu Nikoli.
Irci imeli so te dni v Birkenheadu mee-ting, katerega so se udeležili tudi irski poslanci. Zaključilo se je, da ima irska stranka v parlamentu vsa vprašanja motriti in razpravljati le z irskega stališča, brez ozira na zjedinjeno kraljestvo; Irska da more doseči koncesij le potom pritiska ter ne sme uiti dajati, niti sprejemati milosti.
Iz Londona se poroča, da se vendar snujejo priprave, ua pomoč priskočiti oblego-vanemu Kartumu in generalu Gordonu. S pričetkom jeseni bodo Angleži odposlali deset tisuč mož s poveljnikom Wolseley-em, da oprosti Gordona. Če bode Mahdi med tem časom vžugal Kartum in dotične posadke, bode angleška vojska itak imela dovelj posla, braniti Gorenji Egipet in Kabiro pred usta-škimi četami. Skorej se bojimo, da se je uže preveč dragocenega časa potratilo v tej zadevi ter da Gordon ne bode dočakal angleških rešiteljev.
Dopisi.
Iz Kamnika dnč 20. maja. [Izv. dopis.] (Raznovrstnosti.) Poročila o medvedjih lovih so kar prejenjala; saj pa tudi medveda ni več. Naši vrli lovci so ga ugnali, kakor smo od njih pričakovali. Ustreliti ga, se sicer ni posrečilo, a rezultat je isti. Kože njegove in plečet, kakor darila za ustrelitev, res nismo dobili, mir imamo sedaj pa le pred njim. Nekaterim, zlasti kmetom v okolici, nikakor ne gre v glavo, da je medved tako strahopetna žival. Tudi mi spomnili smo se nehotč one pesmice, ki smo jo nekdaj v drugem berilu o Špartanki brali: „Sin Špartanke pa pobegne — ko mu strah na srce segne“, samo da bi se tukaj reči moralo „sin medvedke11. Da, medvedu, ki je toliko časa opraviti dal našemu občinstvu, segel je strah na srce in šel je, pravijo, da črez planine na Štajersko. Se je li zbal karabinarjev ali onih pušk iz starih dob, to se določiti ne d&, in je tudi vse eno, da je le šel. Sicer pa, kakor pravijo, da še Bog ne more vsem ljudem vstreči, tako tudi medved s svojim odhodom ni vseh Kamničanov zadovoljil. Mestni gozdarji trdijo, da se po gozdih s prepovedano pašo še nikdar tako malo ni škode delalo, kakor ta čas, ko je medved sprehajal se po bistriškem lesevji. Vsled tega si ga tudi še nazaj žel6 in radi bi mu privoščili čast, da bi še dalje opravljal službo višjega gozdnega nadzornika. Kaj hočemo! Vse ni nikdar vsem prav. Da si ga naši lovci tudi, a iz vseh druzih nagibov, nazaj žel6, tega nam pač poudarjati treba ni. Medvedova bistroumnost in daljneglednost spravila jih je ob mnogo zabavnih ur. Vendar upamo, da se v kratkem potolažijo. V Kamniku se namreč ravno ne more tožiti, da je dolgočasno. Dve godbi imamo, da nas kratkočasite. Mestna, preskrbljena z vsemi instrumenti, ki jih treba pri „capfenštrajhu“, na splošno veselje napreduje. Se , da so ljudje, ki povsod in tako tudi tukaj radi kriti-kujejo. Eni instrumenti so jim previsoko, Jrugi prenizko uglašeni, tako da čujejo večno disharmonijo. A najraje pa se spodtikajo ob nov> boben, ki je prišel za drag denar iz Ti-lolskega nekje. Pravijo, da preveč vse druge glasove preglasuje, pri čemur pa je baje se ve da še najbolj kriva prevelika „korajža“ onega, ki obenj bije. Nam, ki nismo muzikalično izobraženi in niti muzikaličnega posluha nimamo, ne pristoji sodba o tem in se je tudi po polnem zdržujemo. Omenjamo le še toliko, da je ta godba v nedeljo pri od-pretji „toplic" pozno v noč zabavala mnogo-brojno občinstvo.
V naši vrli čitalnici pa se dan na dan vadi in uri lepo številce za godbo vnetih na
gosli, čitalnica misli namreč prirejati letos izlete , {pri katerih bode seboj imela lastno godbo. Gotovo dobra, hvalevredna misel. Kolikor se uže sedaj soditi da, smemo reči, da .bode čitalnica to svojo nalogo prav dobro izvršila.
Iz tega, kar smo povedali, se uže sklepati vda, kako živahno da je v našem mesteci. In sedaj se nam še obetajo vodometi in električna razsvetljava. Kaj hoče tujec še več, če pride k nam. V kratkem se bode Kamnik stavil velikim mestom na stran.
Če konečno še povemo, da naše kamniške gospodične cigarete in smodke kadijo, potem, mislim, ne bode dvojil nihče več, da se pri nas sp.loh uže tako živi kot v Parizu!
Iz Komettde 21. maja. (Izv. dop.) Volitev cestnega odbora dnč 20. t. m. bila je dokaj živahna. Brati ji? bilo našim županom in njih svetovalcem uže ua obrazih, da si prizadevajo, če le možno, izbrati može — poštenjake.
Kandidatov bifo je na izbero, kmetskih kakor tudi v gosposki suknji, in možje volili so obojne, čul sem besedovati nekatere vo-lilce: „Gospodov ne volimo!“ — Ni mi umevno, od kod jim je prihajala ta napačna misel, morda iz lastne domišljije — mogoče tudi po ščuvanji kake stranke; to vedo oni možje sami! Izvoljeni so vsakovrstni, in ako se ne motim, vsi narodni, razumni možje in dobri gospodarji.
Upati se sme, da bodo izvrševali svoje dolžnosti vestno in delovali v prid občnega blagostanja. Upati je od njih kot poznanih poštenjakov, da bodo vedeli čuvati svojo čast in spolnovati svoje dolžnosti ljudstvu po volji.
Posla je mlademu cestnemu odboru dovelj na razpolaganje, mnogo je treba storiti ali prenarediti. Omenim naj danes samo jedno : Cesto, ki se loči pri Kaplji Vasi od okrajne in vodi kot bližnja pot mimo Komende proti Križu, kjer se zopet spoji z okrajno, mislili so uže pred kakimi desetimi leti sprejeti med okrajne ceste.
V teku tistih let pa se je reč nekako zavlekla in ostala je tako do denašnjega dn6. Živa potreba je, da se ta cesta sprejme med okrajne, kajti promet na njej je živahen, da mnogokrat živahneji nego na oni med Kranjem in Kamnikom in rabi to cesto malo da ne ves okraj in posipati jo morajo naši posestniki ; to je vendar preveč. — Pod komendsko cerkvijo na vodi Pišati je most lesen, kadar se stavi na novo, morajo pač skrbeti zanj vse občine ta kraj Kamnika ležeče; ko ga je pa treba popravljati, mora ga sama bora občina — Kaplja Vas; mar ni to preveč? Občina, ki rabi most le po malem, plačevati mora zanj in to vsako leto, med tem ko ga druge sosedne občine krvavo trebajo.
Treba bode tedaj, da se ta reč bolje pregleda in če mogoče do prvega zasedanja slavnemu deželnemu zboru v pretres izroči.
Sicer pa je še mnogo neobdelanih pustih brazd, ki bodo, ako se obdelajo, jasno spriče-vale marljivost in skrb vrlih gospodov cestnih odbornikov.	Komenian.
Razne vesti.
— (Poskušen napad) V Podgorji blizu Ivanca na Hrvatskem se je vršila pred kratkim razdelitev pašnikov ter je bil primerni oddelek odločen klenovniškemu graščaku grofu Bombellesu starejšemu. Vsled tega so graščinski gozdarji odpodili živino, ki se je pasla naj graščinskih, novo odmenjenili pašnikih. Kmotje so bili zaradi tega na neopravičen način na grofa razljuteni ter so napali grofu se soprogo, ko se je mimo njihovo vasi peljal. Prišlo bi bilo do rosnih posledic, če bi no bili posegli vmes grofovi gozdni pazniki. Kmotjo so se sicer umaknili, toda pretili so, da ju bodo vnovič, ko se bota zvečer peljala mimo, napali in zahtevali, da jim grof ne sme zabranili paše na svojih pašnikih. Res so ju čakali na večer isti kmetje in še drugi , vsi oboroženi s koli in sekirami, opravili pa niso nič}, ker je grofovo osobje rabilo orožjo. Nevarne kmeto je sodnija zaprla.
— (Ponesrečeni ribiči.) 4. t. m. je odrinilo pet ribičev na čolnu iz Osjeka skozi Lonjsko polje v Trebež. Velik veter je uasfcal in valovi so prevrnili čoln, iz katerega so padli vsi ribiči v razburjeno vodo. K sreči je za ponesrečenim čolnom privesljal ribič Luka G-oršč. Dva izmed peto-rice se je vrlemu možu posrečilo rešiti ter jih dovesti na suho; drugi trije pa so izginili v mrzlih valovih.
— (Spomenik za Tacita.) Ker se je za Vergilijev spomenik v Veroni nabralo toliko novcev, sprožila se je misel, da bi se tudi velikemu historiografu starega Rima postavil spomenik v Terni, rojstnem njegovem mestu. Sestavili so odbor, ki uže nabira denar za lepo to podjetje.
— (Neprijetno.) Nestrpljiv gost je sedel v prenapolnjeni gostilni. Nemirno je gledal tja po brzih natakarjih, ki so kakor strele švigali po dvorani, sedaj k temu, drugič zopet k sosednemu gostu; le k njemu ni bilo nobenega. Z jeznim glasom torej zavpije: „Natakar—r—r! poprej sem naročil nekaj možjan, pa jih še sedaj nemam! Prinesite mi raje tucat svežih ostrig!" — Natakar poskoči k oknu, kjer je dobival jedi, pa zavpije z donečim glasom: „Tucat ostrig za gospoda, ki še sedaj nema možjan ....“ Strašen smeh se je razlegal po gostilni ter vzel gostu ves dober tek!
— (Kanal med Francosko in Španj-sko.) „Times“ poročajo iz Madrida o kanalu, ki bi imel zvezati Atlantiški ocean s Srednjim Morjem. Kakor poroča list, je stvar uže dognana. Kanal se bode pričel pri G ir ondi, šel memo mesta Toulouse, prerezal Languedoc in se iztekal ne daleč od Narbonne v Srednje Morje. Vozile se bodo po njem lehko največje ladije. Delničarji zahtevajo od francoske vlade letnih 10 000 000 frankov kot garancijo obrestij za porabljene svote. — Novi kanal bi odrezal Španjsko od kontinenta in Iberski poluotok postal bi pravi otok.
— (Ponarejanje gob.) Verzaljska policija je prišla na sled neki tovarni, ki se je pečala z ponarejanjem imenitnih francoskih gomoljik. Ta jed je vzbudila v javnosti zaradi tega pozornost, ker je bilo v zadnjem predpustu po nji v Parizu deset častnikov nevarno zbolelo. Za sedaj so prepovedali vsem večjim francoskim prodajalnicam in gostilnam prodajo te jedi. Ponarejala se je pa ta jed s zelo škodljivo tekočino, ki so jo vlivali na male strupene gobe.
Domače stvari.
— (Dvorni prepovedani čas [Norma]). Vsled Najvišje odločbe se imajo 3. in 4. majnika vsacega leta opravljati običajna cerkvena opravila v spomin umrle cesarice Marije Ane. Dan pred dnevom smrti, t. j. 3. maj., se uvrsti sedaj naprej med dvorne prepovedane čase. Ob jednem se je vkazalo, da imajo v bodočnosti nehati mrtvaška opravila za ranjkim cesarjem Francem I. in cesarico Karolino Avgusto. Dotični dnevi (1. marec in 8. febr.) se torej izbrišeta iz vrste dvornih prepovedanih dnij.
— (Radikalne halucinacije.) Izredna vročina zadnjih dnij morala je kaj neugodno vplivati na anormalno razvito cerebralno živčje „ Slovan “-ovih sotrudnikov — pri belem dnevi prikazujejo se razdraženim gospodom pošasti ter mamijo in begajo preobčutno njih ravnodušje! V dokaz svoje zdravniške hipoteze opozarjamo svoje čitatelje na senzacijsko vest poslednje številke radikalnega tednika, v kateri „ Slovanov “ poročevalec z uprav „H0llenbreughelovo“ fantazijo opisuje bojni svet, ki so je 18. t. m. v brdski grajščini pri g. notarju Krsniku posvetoval o notranjski volitvi. In zares, žalostna istina je, da sta se urednik ttt „Ijjublj. Listu" in kamniški župan dr. S. bila dogovorila, pri ugodnem vremenu obiskati brdskega kolego tor se pod njegovo gostoljubno streho zabavati pri pošteni dolenjski kapljici. Tej zaroti se jo pridružil kamniški pristav P., in s peklensko zvijačo prigovarjal je ljubljanski diabolus rotae slučajno v Ljubljani bivajočemu notranjskemu notarju Gr. tako dolgo, da je tudi on pobral „kosti svojega rojstva" ter so s prof. Kr. podal v nevarno družbo. Tako so je sestavila bojna ekspedicija, katera s plaho grozo navdaja „ Slovanove" junake. Le to je pozabil sicer tako natančni bojni poročevalec dostaviti, da je bil tajni plan naših zarotnikov tem nevarnejši, ker sta kamniška go-
spoda seboj pripeljala svoji ljubeznjivi soprogi, in ker se je tudi seboj vzela nedolžna mladež, češ, da se zgodaj privadi elastični ekvilibristiki in narodnemu izdajstvu. Razgovorov bilo jo mnogo ta dan v brdskem gradu, najmanj pač o čestitljivi osobi dr. V. Z., predmet je le premalo okusen in mikaven za prijateljsko zabavo, zlasti v ženskem krogu in v svitu pomladanskega solnca! Tudi kandidatov za notranjsko volitev še niso postavljali zarotniki; preveč so imeli razsodnosti, da bi moško-zavednim Notranjcem, kateri bodo sigurno pravo ukrenili brez tujega narekovanja, hoteli priporočati primerne zastopnike. Če pride volilni čas in če dr. Z. v istini kandiduje — česar si pa dosedaj niti misliti ne moremo, sicer bi bila njegova odpoved navadna pustna burka — potem je pač mogoče, da bode kdo izmed elastične te družbe zinil kako besedico ter morda notranjsko volilce spodbujal z zbirko krilatih besed, katere je lansko leto dr. Iv. T., sedaj najvišji malik v radikalnem svetišči, v sveti jezi zaradi lastnega propada oblastno spregovoril o dr. Z., grozivši mu, da mora „uničiti to lenobo'1. Toda, časa dovelj do tedaj in za sedaj imamo dru-zega zabavnega gradiva v izobilji! Sicer pa bodemo odslej vedno tako predvidni, da si bodemo pred vsakim izletom izprosili dovoljenja pri g. generalnem zastopniku banke — pardon! nepokvarjenega slovenskega rodoljubja. Pripravljeni smo celo — neradi seveda — sprejeti v svojem krogu postavljenega nam radikalnega nadzornika, le toliko prosimo, da bode dotični odposlanec vsaj toliko dostojen, da se ga more vpeljati v olikano družbo. Skromen pogoj — a vendar se bojimo, da se bode vsled težko izpeljive terjatvo odbila ponižna naša prošnja I
— (Imenovanja.) Nj. veličanstvo cesar imenoval je z Najvišjim sklepom z dne 10. t. m. kon-sistorijalnega svetnika, glavnega župnika in dekana veleč. g. Martina Stranjščaka v Kočah, konsi-storijalnega svetnika in dekana predmestne fare Sv. Magdalene v Mariboru, veleč. g. Tom. Rožanca, in knezoškofijskega duhovnega svžtnika, dekana in župnika veleč. g. Martina Ivanca v Šmariji pri Jelšah častnimi korarji knezoškofijskega lavantij-skega stolnega kapitlja.
— (Lepšanje mesta.) Gospod Kirbisch, tukajšnji slaščičar, bode svojo hišo tik gledališča na Kongresnem trgu novo in lepo prezidal in v spodnjih prostorih napravil elegantno kavarno. Ta hiša je bila dolgo časa lastnina rodovine Balsovo, od katere jo je kupil ranjki trgovec g. Roesmann; po njem jo je podedoval g. Kollmann. Od poslednjega pa jo je kupil g. Kirbisch.
— (Tatvine.) Včeraj po noči so bili tatovi na Igu jako žejni. Ulomili so v klet gostilničarja Jakoba Mirte št. 125, nastavili sodček piva in ga izpili. V kletu so potem ukradli dve medeni pipi, vredni 12 gld. Iz kleti pa so jo potem udarili v sobo in tam ukradli suknjo, klobuk, par otročjih črevljev, mnogo vilic in nožev z belim in črnim rogom, rudeč namizni prt, več obrisač in še celo vrsto družili rečij v skupni vrednosti več nego 30 gld. Tatovi so neznani. — Danes zjutraj med 6 in V, 7 uro ukradeno je bilo kuharici Jerici Poljančevi v Novih ulicah št. 2 več oblačila in črn dežnik v vrednosti 17 gld.
— (Umrl) je v Št. Petru pri Postojini ta-mošnji kurat veleč. g. Valentin Šarabon 21ega t, m. ob 2. uri v jutro za vodenico. Porodil se je v Tržiči 8. februvarija 1833 a v mašnika posvečen 26. julija 1859. Bog mu daj nebesa! Pogrebni sprevod vodil je danes dopoludn6 ob 9. uri umr-šemu prijatelj in Tržičan visokočestiti gospod kanonik dr. Leonard Klofutar, govoril pa prečestiti gospod dekan Hofstetter.
— (Umrla) je soproga sodnijskega adjunkta Bogdana Kobala, gospa Marija Kobal, rojena Jelovšek, v Logatci. Pokojna je bila stoprav v 27. letu in zapustila je malo hčerko. Včeraj so umrlo prepeljali na Vrhniko v družbinsko rakev.
— (V apneno jamo) padel je 12. t. m. v Štangi (okraj litijski) I41etni pastir France Pajek. Gasili so apno in dečko ni bil dovelj previden; stopil je preblizu jame in padel vanjo. Potegnili so ga zel6 opečenega iz vroče zmesi. Dva dni pozneje je revež umrl v velikih bolečinah.
■— (Samoumor.) Pastir Tone Malenšek, ki služi pri posestniku Ivanu Pfeiferji v Šenčurji
pri Kranji, našel je 19. t. m. v bližnjem gozdu 181etnega kmetskega fanta Fr. Logarja obešenega na neki smereki. — Samomorilec je šel omenjenega dne zgodaj zjutraj od doma, češ, da gre k maši, a krenil jo je v gozd in od tam na oni svet. Pravijo, da ga je jezilo, ker ga je oče karal z£>... radi prevelikega pijančevanja in delanja dolgov > in zato se je naveličal živeti.
— (Ideal nenasitivega žganjar ja) je bil 571etni gostač Ivan S. iz Hruškarjev, k\ je uj0 mnogo desetletij pil žgano pijačo kar ria poliče in litre, 18. t. m. bil je zopet cel dar;i pijan — a iz tega stanja se ni več prebudil n; i tem svetu. Našli so mrtvega v postelji, pri njen a pa — kot simbol njegovega življenja —pol litra žganja! Temu bi pač pristojal „firkel na grob“, hakor poje narodna pesem. — Stvar ima pač turli jako žalostno lice in nam glasno priča, kam hitri nezmerni žga-njepivec — v prezgodnji, nečastna grob.
— (Surovost.) Na večer 17. t. m. sta šla posestnik in občinski svetovalec Blaž M. in Ivan K., oba iz Vaš v okraji ljubljanskem, iz Zgorenjo Senice domov. Na poti so jih napadli neznani ponočnjaki in se začeli brez najmanjšega vzroka vanje zaganjati. Vrgli so oba moža na tla tor ju surovo pretepali. Blaža M. udaril je tudi nekdo s svinčeno, na jermenu privezano kroglo. V začetku nista moža nič zrala, kedo so bili suroveži. Pozneje pa se je posreč ilo zvedeti njihova imena. Bili so fantje iz Zgorer. je in Spodnje Senice. Sedaj ne bodo odšli vrlo zasluženi kazni.
— (Nesreča.) Tesarja Andrej Brejec iz Vadič in nokov čuk iz Kovorja pri Tržiči sta stavila kozolec posestniku Ivanu L. v Piračicah. Dn6 20. t. m. proti večeru je žagal Čuk nek tram na strehi, a ker ni dovelj pazil, pade odžagani kos spodaj stoječemu Brejcu na glavo in ga zadene s tako silo na sence, da se je nezavesten zgrudil in drugega dn6 zjutraj umrl.
— (Strela) je ubila 21. t. m. popoludne ob 6. uri 3‘/j letno hčerko Marijo posestnika Fr. Žganjarja v Selu v okraji ljubljanskem. Blisk je švignil v visoko hruško, stoječo kaka 2 metra od hiše in je šel od drevesa v sobo, kjer je zadel pri peči slonečega deteta ter ga takoj usmrtil. V sobi je bil navzoč tudi oče in dva delavca, a nikomur se ni nič žalega pripetilo.
Telegrafično borzno poročilo
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 23 maja. V poslanki zbornici predlaga dr. Mattuš, naj odsek osemnajsterih na podlagi dosedanjih skušenj pregleda opravilni red ter stavi dotične predloge. Predsednik odgovarja na stavljeno vprašanje, da bode skušal, ako mogoče, še pred odloženjem državnega zbora na dnevni red spraviti posvetovanje o peticiji dunajskega mesta gledč po-draženja govejega mesa. — Potem se nadaljuje specijalna debata o obrtnem redu.
Jaszberenyi, 23. maja. Grof Apponyi je prišel sem, da bi volilcem račun polagal o svojem delovanji. Ker so pristaši nezavisne stranke pri vhodu v mesto in pri volilnem zboru začeli kamenje lučati, izjavil je Apponyi, da ne bode govoril volilcem niti sedaj niti pred volitvijo. Vojaki so razgnali rogovileže.
z dnž 23. maja.
idnotni drž. dolg v bankovcih . . »	»	»	>	srebru . . .
Zlata renta...........................
5% avstr, renta........................’
Delnice nArodne banke...................
Kreditne delnice........................
London 10 lir sterling.
20 frankovec............................
Cekini c. kr.......................
100 drž. mark................
Dunaj, 21. maja. Cesarjevič in soproga sta darovala za osobje pogorelega mestnega gledišča 400 gold.
Dunaj, 22. maja. Železniški odsek je sprejel zakon o podržavljanji železnice Plzen-Prizen nespremenjen; odobril je državno pogodbo s Saksonsko gledš priklepov železnic na saksonski meji. Potem je pričel posvetovanje o znanih predlogih pododbora gledč severne železnice. Tomaszczuk je povdarjal, da se ne smejo smatrati ti predlogi kot rezultat posvetovanja pododbora, ker drugače bi se bil moral predlog o podržavljanji sprejeti z večino, a sprejel se je predlog, ki obsega nasprotja. Tonkli, Hlavka in Kozlovski so branili postopanje pododbora; Herbst je zagovarjal predlog manjšine.
gld.
80-40
81-20 101-85 95-7:'.
853 • -312-60 122-15 9-69 5-73 59-75
Uradni glasnik
z dnž 23. maja.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr
sodniji za katastralno občino SevSček; poizvedbe dne 28. maja; za katastralni občini Otok in Hitenje-poizvedbe dne 31. maja pri c. kr. okrajni sodniji v Ložu.	J
Razpisane službe: Služba davkarskoga kontrolorja v X., oziroma dve provizorični davkarskih adjunktov v XI. razredu pri c. kr. davkarskih uradih na Kranjskem. ProSnje do 10. julija predsedniStvu c. kr. finančnega vodstva v Ljubljani.
Tuj
oi.
Dnč 21. inaja.
Pri Maliči: Baronica Urban, c. kr. fml., s soprogo, iz Brna. — Baronica Aichelburg, redovnica gospejnega samostana, iz Celovca. — Wiener, trgovec, z Dunaja. — Mayer. trg. potovalec, iz Plavnega. Vod-nansky, trg. potovalec, iz Budjejovic, — Stranskv iz Iglave. — Kramer, fabrikant, iz Bielskega. — Pipp, soproga poslovodje, iz Sapiane. — Hobza, c. kr. nadlajtenant, iz Komama.
Pri Slonu: pl. Hasslinger, c. kr. dež. namestništva svetnik, s soprogo; Findeis, c. kr. uradnik; Spitzkopf, n	’ ^'ai'enbach, Westen in Miksch, z Dunaja.
— MUHer, fabrikant, iz Liberce. — Križ, trgovec, iz Cabra. - Del Piero, trgovec, iz Trsta. — Basadonna m Marin, lesna trgovca, iz Beljaka. — Blagne, graščinski oskrbnik, z Rakovnika.
Pri Tavčarji: pl.Szentkirdlyi, veleposestnik, s soprogo, z Ogerske. — Lončarič, stavbinski podjetnik, in No-bak, vinotržec, z Reke.
Pri Avstr, carji: Globočnik, fužinar, iz Železnikov. — Oblak, zasebnik, iz Nov. Mesta. — Langof, c. kr. okr. feldvebelj, iz Postojine.
Umrli so:
maia- Matevž Čap, trg, pomočnik, 22 1.,
Kravja Dolina St. 11, jetika.
Dn6 22. maja. Marija Vetter, kovačeva hči, 61/* 1., Florijanske ulice St. 33, davlca.
Tržne cene.
V Ljubljani 21. maja: Hektoliter banaške pSe-nice velja 8 gld. 49 kr., domače 8 gld. 12 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; rež 5 gld. 69 kr.; ajda 5 gld. 69 kr.; proso 5 gld. 69 kr.; turšica 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 86 kr., Speh po 64 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 62 kr., svinjina 72 kr., drobnisko po 40 kr. — Piske po 40 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 5 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
S a	Čas opazovanja	Stanje barometra v nam	Tempe- ratura	Votrovi	Nebo	Mo-krina v ram
j 21. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739-40 738-66 742-40	+14-2 +26-9 +14-6	svzh. sl. jvzh. sl. >	js. p.js. dež	18-40 dež
.03	7. zjutraj	744-48	+13-3	jvzh. sl.	obl.	
§	2. pop.	744-76	+ 15-4	vzh. sl.	»	0-00
a'	9. zvečer	745-55	+11-4	szpd. sl.	js-	
Omarine napise
z a trgo vc
imata vedno v zalogi
Kleinmayr & Bamberg
Kongresni trg.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.