__köriiii dalav- ®kagai|udatva. D»Uv« el «o opravičeni do vaa«a kar produc iiaio. Thla papar ia davotad to the tntereete of the working claae. Work-9rt are entitled to all what thay produce. Eol«r*d a* »#oond-ol»M tn»u»r, !>..• 6 •• ib* post offt •• M Chtoa«o III. ttndwi th« Act of • 'ongrvi» of M »roh trd i«7V Office: 2146 Blue Uland Are. 41 Delavci vseh dežela, združite se PAZIT K! na iteviilco v oklapa|u-ki ae naha|a poleg va. aega naslova, prilepile, nega apoda| ali na ovitku. Ako (188) |e številka . * ' tedni vam a prihodnjo številko našega liata poteča naročnina. Froal-mo ponovita |o tako). Stcv. (No.) 187, Chicago, 111- 11. aprila (April), 1911. Leto (VoL) VI. Shod v La Salle dobro VoKri<'»Puček Novl«n ■f^ \mm m a vie. I*rva dva «¿»druga sta v glad- ODlSkan! kein in dobropremišljenim govo- ___ru razhistrila razmerje med vero VELIK V8PEH. Ui socialistično stranko. V poljudj , . . ,, . xi "i besedi na podlagi aieovrgljivih V zadnjem Am. Slov." je čl- , . . K , 4 , " k ' _ • . .. ~ \.x dokazov sta ovrgla stokrat pogre- ksški Sojar obesil Gregorčičev . . - , ® , . . K . * . * i . . T to laz. s katero prihajajo nasprot- snoinenik socialistom na vrat. In ... , . . , . . . . , , . » «iki delavcev ponovno na dan, da da bi grda m ostudna laz vcmku- . » . u j * . J, J . . , . hočejo socialisti vzeti vero ljudst-joče delovala na slovenske delav- , . - , J 4 . . vu. Oba sodruga sta priporočala, ce in obrtnike v Ameriki, je po- » - x. .... 1 ' .v . u , . . ' 'f* y «I» se navzoči najlozje prepričalo, hval.l «rov napa.l uekat«nh «a- (V sooig|Uti nlZ(|irajo' V(.r<) ako »lepljenih ljudi na **,alirti sirovo silo: čašo, stol, jajca, nož, sploh sirove poboje po stari navadi jezuitov: namen posvečuje iredHtva. Priporočilo čikaškega Sojarja ni vleklo v La Sallu. Res, je sodr. Zsvertnik dobil v petek ekspresno in svarilno pismo brc* podpisa v ** ™ treba nikomur sramovati, če katerem ga neznanec svari, naj ne > delavec, saj delavski razred hodi na shod, ker ga ne čaka nič vendar živi s svojim delom vse. dobrega v La Sallu. Tudi po La Vsakdo bi še moral biti ponosen. Sallu so nekateri, na kater« je i* delavec in ne pripada med včinkovala hujskajoča pisava v ^nuhe — milionarje. S pozivom "Am. Slov." govorili odprto, da u« navzoče, naj se pridružijo soe. bodo sodr. Zavertnika okepali s »tranki, da čim preje pride dan jajci na železniški postaji, ko Sto- osvobodenja in vstajenja za de-pi z vlaka. Ali ostalo je 1« pri be- i* kon«al 8V03 jedrnati godo sliiali so- Zavertnik in je v kratkih besedah eialiste govoriti na «hodu, je h ko- reagiral na obrekovalna podtikan-rktno ra dov. delavce pridružiti j* socialistom, ki jih trosijo v svet se socialistični stranki m glasova- meščanski čaunikarji, ki so nas-ti za soeialbtičue ^andidale sK >rotniki delavskih teženj in prane. vie. Točno popoldne ob treh je pri- Predsjednrk je na to pozval načel shod. Prvi je govoril sodr. Za- vzoče naj se zglasijo k besedi. Po-vertnik o splošnih zahtevah socia- vdaril je. če se kdo ne strinja z go lwtov in o socialističnem progra- vorniki, naj govori, ker je na so mu za obeme. Kazobložil je zakaj cialističn shodih navada, da se socialisti hočejo dobiti upravo po*lu8a tudi nasprotnika mirno in mest že dandanes, ko živimo še v dostojno. Ker se ni nihče oglasil kapitalistični družbi, v svoje ro- za besedo, je predsednik nad dve-ke. Z dokazi je podpiral s^'oje iz- uri trajajoči shod zaključil, ki se vanjanje o koristih, ki jih imajo j0 vršil mirno in na katerem so delavci in obrtniki, če t mestni navzoči s ploskanjem in odobra-upravi odločajo zastopniki delav- vanjem izražali, da s,es strinjajo# z cev in obrtnikov, Icar pomeni, če govorniki. je mestna uprava socialistična. V g^^ v jiJ4 g^n^ jt tudi doka končnem govoru je pa priporočal 7ftj je domačimi iiwlmgi politično organizacijo dlov..delav- prwpj dobrih govarniških moči, Zmaga za zmago. Socialistična stranka pridobila mnogo postojank v volilni bitki. NAPREDEK V CHICAOU. Volilni boj je končan. Iziti županskih volitev v Chiea-gu je sledeči: Sodr. W. K. Rodriguez, kandidat za župana je dobil 24.759 glasov (neuradno poročilo); sodr. John C. Flora, kandidat za kler-ko. 25.179 glasov; sodr. John M. Collins. kandidat za blagajnika, 23.711 glasov. Aldermanski kan-dklatje imajo skupno 24.677 glasov.. Z izidom smo zadovoljni, dasi smo pričakovali več glasov. Pri zadnjih županskih volitvah leta 1907 je dobil naš kandidat 13.429 glasov; glasovi so se torej od zadnjih volitev malone podvojili. Da ni bilo letos večjega uspeha, je krivo to, ker so se delavci po stari navadi dali zopet zapeljati po svojih breznačelnih linijskih voditeljih in se vmešavali v srditi boj med demokratom in republikancem. Najhujši boj je bil v 27 wardi, kjer ima naša stranka najmočnejšo postojanko. Sodrug Geo. Koop, kandidat za alderrnana je dobil tamkaj 4214 glasov, več kakor kteri kandidat kedaj poprej. — Toda boj se bo nadaljeval s podvojenimi močmi. Vsake volitve so za nas nova šola; marsiktera taktična napaka se nam odkrije. Čimveč poskusov, temveč izkušnje. Končni uspeh, končna zmaga pride gotovo. Županom je izvoljen demokrat Carter TT ITarri«ion z večino 17. 00(1 glasov. Republikanec Mer-riam je z vsemi Bussejevimi hordami grdo pogorel. Ohikaški de lavci se pa bodo enkrat že naučili koliko je razločka med kakšnim Ilarrisonom ali Bnssejem. socialističnem tiketu so izvoljeni^ Victor je rudniško mestece in rudarji so soglasuo volili za socialiste. Nadaljne zmage. V Port Scottn, Kans., so izvoljeni trije socialistični aldermani in mestni pravnik. Županski kandidat je propadel le z neznatno manjšino. Mestece Girard. Kans., kjer je dom "Appeal to Reason-a", najbolj razširjenega socialističnega tednika na svetu, se je tudi pridružilo ostalim o s meri m mestom. H. P. Houghton, socialistični županski kandidat je zmagal z večini» 75 glasov. V Grand Rapids, Wis., je izvoljen jeden socialistični alderman. V Manitowoc, Wis., so zmagali vsi kandidat je razen enega na socialističnem tiketu. Število glasov je primeroma povsod zelo naraslo. V Tacoma. Wash, je naš kandidat za župana dobil 3863 glasov, še enkrat toliko kot pri preftnjih volitvah. V Kalamazoo, Mich., je socialistični kandidat ostal v manjšini le za par sto glasov. ki poznajo bistvo socializma sko« inskoz. Želeti je le, d« bi se taki shodi vršili večkrat, da bi domači sodrugi nastopali kot govorniki. cem in sicer v soci-alistični stran ki. fTlede časopisja je pa dejal. Koft socialist vam ne smem in ne morem svetovati, da bi ne črtali smir„K1 IinAMI|fnil -------- ' protidelaTskih in proti«ociaIistiČ- raZprftvljali o programu soeiali nfh listov. Taka priporocba "bi Tri- ^n«» stranke in o socializmu la »-socialistična. Ali priporočam Ako hi take „hode imeli večkrat, vsm. «la črtate pazno s pnwdaT- ^ kmalu v ljudstvu zginil strah kom m premislekom, da tem hi- f)m| Sociali«ti in ljudstvo bi se treje spoznate, na kateri Stranj je zanimati za socializem, reenica, na kateri laž. frtajte pro- Kanžno omenim, da se je na- tidelavske Hi protisoeisli«tK'T>e Kprotni kan(|i(|at> sodmgs Potise- fcsnik*, ali ne podpirajte jiH, ko ^ jp r^om xre0t izrazil pred ste se prepričali, da vam Škodijo . «uti«im je izvoljen županom s veri»»* 1834 glasov. Izvoljen je mestni blagajnik, policijski sodnik in pet aldermanov izmed devetih. Župan Duncan je unijski duhovnik. Butte je veliko rudniško mesto. v kterem so bogati bakreni rudniki. Tamkaj je tudi večja slovenska naselbina. Flint, Mich. Sod ni g A. C. Menton izvoljen županom. Njegova veČina znaša čez 500 glasov. Dalje so izvoljeni trije socialistični aldermani, dva šolska zaupnika (trustees), jeden supervisor in več ostalih kandidatov na socia lističnem tiketu. Menton je tobačni delavec. Greenville, Mich. Izvoljen je socialistični župan in večina osta lih kandidatov na strankinem tiketu. Beatrice, Neb. Pri volitvah 4. aprila je zmagal socialistični kan-« j didat za župana, sodr. W. E. Griffen, z večino 127 glasov. Mesto I ima 10.000 prebivalcev. Wymore, Neb. Edward Manch, ; Hocialiet, izvoljen županom s primerno večino. Dalje so izvoljeni : mestni klerk, blagajnik in dva člana mestnega sveta. Vsi socialisti. Mesto šteje 2700 prebivalcev. Bad Cloud, Neb. SWdr. Fx!ward Fol, kandidat za Jhipana, izvoljen. Victor, Colo. Vsi kandidatje na BOJ V MILWAUKEE Združitev republikancev in demokratov v Milwaukee proti socialističnim kandidatom je pri volitvah zadnji torek za enkrat vspela. Socialisti so bili poraženi. Kandidst za sodnika, sodr. John C. Kleist, je dobil 11.953 glasov, njegov nasprotnik Halsev pa 25.954. Sodr. Minkley, kteri je kandidiral za jedno izpraznjeno aldermansko mesto, je ostsl v manjšini za 11.727 glssov. Ravno-tako so ostali v manjšini kandidatje za šolske zaupnike. r _ . Stari politični nasprotniki v Milwaukee so še enkrat vstali iz svojih grobov. Zvlekli so skupaj vse ostanke razbite republikanske in demokratske stranke in jih mobilizirali proti socialistom. V Milwaukee sta danes samo dve politični stranki: socialistična in an-tisoeialistična. Prot socialistična agitacija je na nogah že eno leto, odkar .so socialisti osvojili mesto. Bojna taktika antisocialistov je najgrše blatenje irf obrekovanje mestne uprave. Pri tem umazanem delu pa pridno sodeluje katoliška duhovščina. Popje so organizirali nekakšno "Catholic Social Union", ktere edini namen je: pobijati socializem. Ustanovili so posebni tednik, v kterem raz širjajo najpodlejše laži in sramo-tenja o županu Seideln in ostalih članih delavske uprave. Sedaj pred volitvami so popje naravnost podivjali. Njih glavni namen je bil že od nekdaj, da dobe kontrolo čez javne šole. Ker imajo pri volitvah za šolske zaupnike tudi ženske pravico do glasovanja. zagnali so popje na volišča vse ženstvo, kar ga imajo na vrvici. da glasuje proti socialistom. V avtomobilih in kočijah so vozili ženske na volišča. Stari združeni kapitalistični politikarji so naravno sprejeli popovsko bando z odprtimi rokami, in ni čuda potem. da se jim je za enkrat posrečilo, porabiti delavske kandidate. Socialisti niso niti malo vznemirjeni nad nepovoljnim volilnim izidom. Delavci so doslej sploh premalo uvaževali antisocialistično agitacijo. Mnogi so bili tako po t o vi zmage, da — kakor poročajo — celo niso šli volit. A odslej bo drugače. Sodr. Edmund Mehlis. predsednik mestnega counci-la. jc rekel po končanih volitvah: "Veseli me. da se je to pripetilo ravno sedaj — še o pravem času. napaka je bila, da mnogi naši ao-drugi se do sedaj niso dosti brigali za napade nasprotnikov. Sedaj so se nekaj naučili in časa je še dovolj, da to napako popravimo." Socialisti so zdaj tudi sprevideli, da jim vzlic najboljšim agitator ičnim sredstvom, ki jih imajo — fttrajk premoga rje v v Cana di je sedaj malone splošen. Pet tisoč mož v Alberti in British Co. lumhiji je ostavilo delo ¡>o 1. a-prilu. Canadska vlada namerava pričeti s preiskavo, da dožene vzrok štrajka. Lastniki premogo-kopov oglašujejo v Zed. Državah za štrajkolomee. Čuvajte se agentov, ki nabirajo skebe in lažejo, da v Ca nad i ni štrajka. Ne v Ca-nado! — People's Coal Co. v Brownsville, Pa„ je 10. t. m. zaprla velike peči, kjer pečejo premog, vsled česar je 800 do 900 premoga rje v ob delo. e — Občinska plesna veselica v Milwaukee v prid brezposelnih delavcev, ki je bila prirejena v Auditoriumu 7. aprila, izpadla je z velikanskim vspehom. Okrog 5,-000 oseb je napolnilo dvorano, tako da ni bilo prostora za ples. Socialistična uprava je vpeljala poleg plesnih veselic še desetcentno gledališče, kterega Čisti dobiček je namenjen za brezposlece. — Premogarji v Benldu in Gillespie. 111., so še vedno na štraj-kn. —r American Steel and Wire Co. je odprla delo s polnim parom v vseh svojih žičarnah in žeblja m ah v Chieagu, Jolietu, Cle^ velandu in Pittsbnrgu. (Tako poročajo kapitalistični listi.) — Zveza delodajalcev (Employer's Association\ v Clevelandu je izdelala načrt za boj proti delavskim organizacijam. Kapitalisti v Clevelandu hočejo "odprto delavnico" v vseh oddelkih industrije po vzgledu v Los Angeles, Cal., 600 elevelandskih delodajalcev je organiziranih v "zvezi", a njim nasproti stoji okrog 100,-000 delavcev, kteri pa se brezdvo-nino ne bodo tako zlepa pOdali. — Blizo 200.000 delavcev in de lavk se je vdeležilo tihe demon straeije za več varnosti v tvomi-cah proti ognju v New Yorku za dnjo sredo. Demonstrantje so se obenem vdeležili pogreba večjega števila žrtev zadnjega požara v tvornici Triangel Waist Comj>a-nije. kjer je zgorelo 142 delavcev in delavk. Takega pogreba še ni videl New York. Vse delo je počivalo. -Žalnega obhoda se je vdeležilo do 100,000 oseb, a vrsta bi bila še večja, da ni bil dež. Ko je dolga vrsta demonstrantov korakala mimo pogorele tvomice kapitalističnega morišča, kapale so mnogim solze iz oči. Med kora-kajočimi stotiso&či je vladala po polna tihota. Nihče ni izpregovo-ril nrti besedice. Bil je molčeč, grozepoln protest užaljenih in o gorčenih delavcev proti kapitali stičnim morilcem. "Nazaj z armado!" za hteva Berger. So» I rug Berger je že govoril. Takoj drugi dan zasedanja kongresa je ♦ predložil resolucijo, s 4ctero zahteva, "da senat in zastopniška zbornica brez ovinkov priznata ameriško doktrino samovlade in proglasita, da se zvezi-na armada odpokliče z meje in mornaric;» z mekšikanskega obrežja in da Zedinjene države zavzamejo neutralno stališče za časa tekočega konflikta." Dalje zahteva Berger v resoluciji, da mora Taft takoj predložiti, kongresu vse dokumente in poročila, na podlagi kterih je ukazal mobilizacijo čet. Zdaj ima besedo Taft. Demokratska večina v zbornici smatra Bergerja za člana minori-tete (manjšine) kakor republikance in v zborničnih odsekih mu bo podeljeno mesto kot članu manjšine. Kongresnik Berger je ob svojem prihodu v Washington izjavil: "Res je, da sem jedini poslanec svoje stranke proti 500 drugim v obeh zbornicah; nikakor ne morem pričakovati, da bom sam samcat 'revolUciomral deželo. Ker pa zastopam 600XMX) ameriških volileev. imam pravico, zahtevati, da se mi da prilika, predočiti naše socialistično stališče, kadar pridejo na vrsto važni zakonski predlogi. Podpiral bom, kakor socialistični zakonodajni zastopniki po celem svetu, vsak predlog, brez ozira kdo ga predloži, kteri bo jamčil več politične svobode in gospodarskega blagostanja za delavstvo; kteri bo zagotovil delavcem več varnosti pri delu, kteri bo odstranil žensko in Otroško delo iz tvornic in kteri bo olajšal breme revščine med delavstvom." Glavna posojilnica v Ljubljani v konkmm. Deželno sodišče v Ljubljani je proglasilo «konkurz čez premoženje Glavne posojilnice v Ljubljani. Likvidacijska razprava se vrši 16. maja. Opozarjamo čitate-lje našega lista, ako ima kteri kaj denarja nuloženetra v omenjem zavodu, da prijavi svoje tirjatve do 30. aprila deželnemu sodišču v Ljubljani. Poslati je štev. vložne knjižice in znesek. Prijave se sprejemajo tudi kasneje, a mora dotičnik stroške sam trpeti. Vsak prijavitelj naj točno označi svoje bivališče v Ameriki, da ga more sodišče potem obvestiti. Toliko do znanja. KATOLI&KA MORALA Morala verskih fanatikov: Ako ne moreš pobiti nasprotnika t besedo, zaženi mu glaž ali jajce v glavo. Katoliški duhoven Sojar pa do-daje: "Tako je treba! Čast jim!" Čast tistim, kteri prav po "šiškar-sko" mečejo glaže, jajca, dvigajo pesti proti mirnim ljudem, kte-rim ne moremo do živega z besedo. To je popolnoma katoliško! Jemlejo na znanje: duhovnik So^ jar javno v "Amer. Slovencu" odobrava nasilne napade kot jedini vspešni katoliški argument proti socialistom. Pomilovanje! Pomilovanje! — Mister Sojar. koliko "odpustkov" dobi tisti, kteri pretepe socialista! Majska številka. Naročila za majsko številko prihajajo redno. Poleg čikaškega soe. kluba so naročili jngosl. soc. klub tiladi Vrh št. 13 v Svgan, Pa., 200 iztisov; jugosl. soe. klub št. 25 v Indianapolis, Tnd., 100 iztisov: dr. Sloga št. 16 S. N. P. J. v Milwaukee, Wis., 100 iztisov; dr. Bratstva št. 6 S. N. P. J. v Morgan Pa., 100 iztisov; jugosl. soe. klub št. .34 v Frontenac, Kans., 100; več drugih klubov in društev je naročilo po. 50 in 25 iztisov. Vsak dan prihajajo'nova naročila. Če ho šlo tako naprej, je prav gotovo, da se bo majni-ške izdaje tiskalo čez 10.000 iztisov. . Kdor želi imeti majsko številko Prletarca, ki bo bogato ilustrirana. polna zbmnega. poučnega in leposlovnega gradiva, ta naj ne-zamndi poslati naročilo. Naročilo se imajo poslat in na uprav ništvo najkasneje do 23. aprila. Na poznejša naročila se ne bo oziralo. Na delo torej, zdaj je čas zato! UMETNOST IN KNJIŽEVN08T Samosvoj, izvirna drama Etbina Kristana se je prvič uprizorila v ljubljanskem slovenskem gledališču v aofioto dne 25. marca zvečer. PROLITAMC UST SA IMTKKSSS DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOltEK. Laataik ia iadajauij. i«ful«fiuki delavska tiskovna dražba v Chksf«. III. flaročaiaa: Za Aocarico $1.50 ta caio lato, TJc aa »ol lata. Za Evropo $2 aa caio lato, $1 aa pol lata. »mimoi m «ni. /Vi tprmmtmbi bivaliitm . Jooltg »ovia muno*iti tudi UTAMI mulo*. PROLETARIAN Own «d »od pnbliahad evaar Tuisday by loath Slavic Workmeai Pablisfciaf Curapaay Chicsfo. Illinois. Olssilo Slovenske socialistične nrgamzacije v Ameriki. S*ra ufe l'aSÜper. I'rcaldaot; Jobo IVtrlcb. Secretary; Frank Janeil«. Tr«aaurer. ^BSuoWI}^^- fc.iaacaiPTtoM BATBa: United Stataa and Caaada, ii.50 a yaar. 75c lor half yaar. Foraiga countriaa $2 a yaar. $1 lor half yaar. aavssTiaiNG satis oa afraamant. NASLOV «ADDRESS): "PROLETAREC" »U6 ft lue Island ave. Chicago, III. socialisti so nasprotniki lastnine. Ej, brat — delavec, kolikokrat si že čul, da so socialisti nasprotniki lastnine. Povedal je to župnik raz prižnico, zapisal je tudi časnikar, ki je zagovarjal kapitaliste, ki so ti ukradli vse, nazadnje pa se tvojo delavno moč izkoristili sebi v korist. Tovariš, delavec ti si slišal in mogoče tudi verjel, ne da hi razmišljal o tem. In ko si verjel, si sovražil socialiste, ker si mislil, ' da ti hodo vzeli, kar ne lastuješ. Hal si se za palače, železnice, ru-dokope, za industrielne obrate, parnike, brzojav itd., ki niso tvoja last. Proklinjal si socialiste, obrekoval jih, agitiral proti njim, ker si domišljal, da ti hočejo nekaj vzeti, kar ni tvoja last. Sovražil si jih iz dna duše, ker so te tako učili. Brat, delavec ali res nisi nikdar razmišljal, zakaj nasprotniki socializma kričijo na ves glas: socialisti so nasprotniki lastnine? Ako, bi ti brat delavec vedel čigave lastnine so socialisti nasprotniki, ne bi jih ti preklinjal in sovražil. Delavec, odpri oči, razmišljaj — pa boš zaključil: Slovenski delavci v Ameriki so ustanovili S. N: P. in druge jednote. sploh dobrot voma dmštva, da pomagajo drug druzemu., kedar so v sili, ali jih zadene nesreča. Drugod so vstanovili društva, ds rešijo mornarje. katerih ladija so razburkani valovi vrgli ob skalo. Zopet nekod drugod so ljudje zgradili ceste, da služijo vsem. In nadaljeval boš v svojem razmišljanju, če si prišel do teh zaključkov: Ne, do danes še nisem slišni socialista, ki hi nasprotoval olčekoristnim napravam. Zakaj nisi slišal socialista govoriti nasprotno? No, ker so občekoristne naprave v človeški družbi že delček socializma. .Ali, brat delavce ti !>oš vseeno trdil trmoglavo, vzlie temu, da si priznal, da socialisti ne nasprotujejo ol>čekoristnim napravam, da « mo socialisti nasprotniki lestnine,, ker si to ponovno slišal od nasprotnikov socializma. Ali je to res? s. Kakšni lastnini nasprotujejo socialisti? Dandanes se druži pet do šest milionarjev in pravijo: ta premo-gokop, ta šuma, ta rudnik itd. je naš. Mogoče so dali za rudnik ali šumo denar, ki so ga ukradli delavcem na zaslužku, ki so delali za nje; mogoče so ga pa zvijačnim in sleparskim potom ukradli direktno državi. V prvem slučaju so okradli le svoje delavce, v dragem pa vse ljudi v eni državi. Po naravni in božji pravici so zemeljski zakladi lastnin^ vseh. Tudi proizvajalna sredstva ne morejo biti last enega samega človeka, ker jih ni sam dovršil in izdelal. Brat, delavec ti bos priznal, da je taka lastnina pridobljena krivičnim potom : okradli so tebe in % državo. Ali če priznaš, da je taka lastnina krivična, potem boš priznal, ds so socialisti v pravem, ker nasprotujejo krivično pridobljeni lastnini, ki je dandanes v rokah milionarjev. In ker milionarji lastujejo zemeljske zaklade in proizvajalna sredstva, smo delavci sužnji: de- Isti morsmo zs nje, ds se mnoii njih bogastvo, sstni ps živimo e našimi družinami v bfdi pomanjkanju. Brat, delavec! Take razmere bodo ostale, dokler ne razlastimo postavnim potoni kapitaliste, dokler ne proglasimo zemeljske zaklade, prometna, delivna in proizvajalna sredstva za splošno ljudsko last. Delavec ali bo* sedaj še pro-klinjal socialiste^ ko veš, da so socialisti nasprotniki kapitalistov, tistih ljudi, ki tebe derejo, skubi-jo, izkoriščajo in izrabljajo? Ali boš še črtil socialiste, ker so napovedali kapitalistojn boj. ker so kapitalisti proglasili to za svojo lastnino, kar »o ukradli, postavnim ali uepoatavnim potoni tebi in tvojem tovarišem — delavcem, ki se v potu svojega obraza trudijo za košček kruha od ranega jutra pa do poznega večera? Brat, delavec! Ti ne boš tega zvršil, ako se pričneš zavedati, da so kapitalisti tebi ukradli, kar je tvojega in tvojih tovarišev. Pridružil se boš socialistični or-ganizaeiji, učil se boš socializma in s socialisti boš glasoval v dobi volitve za strmoglavljenje kapitalistične človeške družbe, za boljšo bodočnost svoje dece in tovarišev. Kaj ne delavec, da boš te- zvršil! nekaj za sojarja. (Dalje.) Še nekoliko o "pravilnem stvar-jenju" sveta. Na Sojarjevcf trditev, "da je Jiog svet prav ustvaril, a ljudje da »o ga sami pokva rili", nam preostaja §e eno: Ako je svet "prav" ustvarjen, tedaj pa niso — namreč iz Sojarjevega stališča — ljudje p-r-a-v 11-s-t v a-r-j-e-n-i. K110 mora biti. Napa ka je nekje. Ce je svet prav ustvarjen. človek gotovo ni. kajti drugače bi živel v blagostanju in ljubezni, ne pa v bedi, t lačen ju in izkoriščanju in bratomoru. In po Sojarjevem mnenju je človek tudi božji produkt. Bog mu je dal razum — pravi 011 —, da zemeljske dobrote prav uporablja itd. Recimo, da • je resnica, kar trdi Sojar. Premtakem je bog dal razum samo tistim, kteri drže v pesteh ljudske mase, kteri so dovolj prebrisani, da žive na stroške drugih ljudi, a masam ga ni dal, kajti izkoriščane in zasužnjene mase navadno mislijo z glavami svojih gospodarjev. Da je pa to krivično. mora priznati Sojar sam. Zakaj ni dal bog vsem ljudem bolj-«e*ra razuma, da bi bili takoj od začetka življenje bolj razumeli in da bi se ne bili popačili? Pojdi, pojdi se solit. Sojar, s svojim oglodanim dogmatizmom! Taki 'dokazi' niso vredni plesnji-ve dlake; k večjemu, da imponuješ neukim ljudem. Mi hočemo fakta. Imamo pa jih. ako študiramo vprašanje kruha — temeljno vprašanje vsih bojev za obstanek — v vseh socialnih dobah človeške družbe do danes. In zaključek je, da pomanjkanje, beda in splo.i vse zlo v človeštvu obstoja s postankom privatne lastnine življen-skih sredstev. Čimbolj se jc razvijal način privatne lastnine, tembolj je naraščala beda in zlo. V kapitalizmu vidimo zadnji štadij privatne lastnine sedaj že mogočno razvitih sredstev za produkcijo, nakar sledi ponovni socialni preobrat. Bodoča.doba človeške družbe je socializem. In socializem pride gotovo in resnično, magari če Re m i I ion Sojarjev vsak dan devetkrat na glavo postavi. • Daljo* pravi Sojar. da "v njegovo cerkev ne zahajajo kapita listi" in vpraša: "Ali eerkev, oziroma papeži, škof ji» in duhovniki zaničujejo delavski stan in se bra-tijo s kapitalisti? Kdo. kedaj, kje?" Verjamemo, da v Sojarjevo in ostale slovenske cerkve ne zahajajo kapitalisti, kajti slovenskih kapitalistov je bore malo. Laže pa Sojar, da se kar kadi. ko pravi, da kapitalisti ne podpirajo cerk-vc. Nadškof t|uiglev, Sojarjev "big boss", je v najlepšem po-bratimstvu a chikaškimh kapitalisti. Zadnji so zmetali že inilione in milione dolarjev za chikaške cerkve in Sojar je tudi že prejel svoj del. Z denarjem slovenskih delavcev,«kar dobi, ne bi Sojar še danes postavil niti navadne "šen-de. a kam še eerkev, ds mu ni pri- skočil na pomoč nadškof (¿uigley s tisočaki, ki jih skladajo ameriški kapitalisti. Nas sicer prsv nič ne briga, odkod zajemlje Sojar denar sa svoj business, niti nsa ne brigs njegovs cerkev; povemo to le zato, ker trjli, da kapitalisti ne podpirajo cerkve. Privatna ameriška cerkev, bodisi katoliška ali kterekoli sekte, bi sploh ne mogla eksistirati, da je ne vzdržuje kapitalizem. Kapitalisti — seveda, vsi tudi ne, toda večina -r- žrtvujejo milione in milione za cerkve, uedeljske šole in ostale verske zavode. Zakaj? Zato, ker cerkve vzgajajo najboljše mezdne sužnje. Kadar kapitalist potrebuje ske-bov, ipijonov za delavske unije, agentov provokaterjev ali delax skill izdajic kterekoli druge vrste, dobi jih najlažje in največ med versko - fanatičnimi delavci. Nešteti slučaji dokazujejo to. Zato kapitalist podpira cerkve. Cerkev tla se ne brati s kapitalisti? Ali si res tako slep in neveden. Sojar, ali pa misliš, da pišeš za aame tepee?! Ako ni cerkev prijateljica kapitalizma, čemu pa je potem 'sv." oče v Rimu, glavar katoliške cerkve, laimko leto poslal svoj žegen miliarderju Roeke-feUerju. največjemu kapitalistu na svetu? Žegen, pa naj bo papežev ali Sojarjev, je sicer stvarca, ki človeku ne koristi niti ue škodi. vendar ni - li s tem rimski papež priznal svojo tesno naklonjenost do ameriškega velekapitali-sta ? Je - li kedaj papež ali kteri škof pokazal svojo naklonjenost do delavcev, proletarcev? Samo jeden primer, kako cerkev z roko v roki s kapitalisti nastopa proti delavcem: Katoliški nadškof Glenon v St. Louisu jc sezidal cerkev, ktera stane deset niilionov dolarjev. Tesarski in mizarski delavci, kteri so bili ypo-sleni pri gradnji desetmiliondolar-ske cerkve, so prišli v navskrižje s kontraktorjem in sledil je štrajk. Kontraktor j<* brž najel skebske delavce in pri strdišČu je tzposloval t. zv. obrambni nalog ali "injunction", s kterim je štrajkarjeni zabranil pod kaznijo zanora, tla niso smeli ovirati skeb-skega dela. Štrajkujoči delavci so nato poslali dcputacijo k nadškofu Olennonu s prošnjo, da bi za nji' posredoval pri kontraktorju. Kaj je storil nadškof? Se predse jih ni pustil. Nadškof Glennon je sporočil deputaciji delavcev, da lih ne mara videti. Z drugimi be sedami: katoliški nadškof je delavske odposlance vrgel iz svoje palače. To je storil nadškof, visoki dtmfojanstvenik katoliške cerkve, ktera ne — o, ne! — zaničuje delavcev in se ne brati s kapitalisti! Da je nadškof Crlennon prijatelj delavcev, z eno samo besedo pri kontraktorju bi bil lahko pomagal štrajkarjeni in tako preprečil, da se ne hi gradila njegova desetmilionska cerkev s — skebskimi delavci. Toda nadškof je tslobraval skebsko delo, odobraval "injunction" in bil je proti linijskim tlelavcem. kteri so bili nazadnje še tako neumni, tla so šli k njemu. To je bilo leta 1909. Sojar pa še vprašuje; "Kdo, kedaj. kje?" Nebroj takih slučajev bi še lahko uašteli. toda prtmtor nam ne dopušča. Cerkev od svoje najvišje glave pa do zadnjega prfraslega kaplančka ni še nikdar in nikjer storilo za pičieo dobrega za delavski stan. Mogoče tla st) bile in so še sempatja med duhovniki izjeme glede tvga, a te izjeme so zelo redke. Duhovniki pomagajo delavecm le — izprazniti žepe, kar jim pa ne zamerimo, dokler so delavci tako neumni, da jim dajejo. Pomagati delavcem do boljšega položaja se pravi: s|w>d- bujati jih na boj proti kapitalizmu, ki jih izkorišča in tlači k tlom. Ali je že kedaj kteri katoliški duhovnik spodbujal delavce recimo na štrajk f Ali je bodril štrajkarje k vatrsjuosti? Ali je svetoval delavcem, da se organizirajo strokovno in na ta način borijo za večji košček kruha, za več pravic? Radi bi ga poznali. Samo jednega bi radi .poznali. Delajo pa ravno nasprotno. Katoliški duhovniki, duhovniki vseh ver, hujska-jo tlela ves proti delavcu, odvračajo ga od organizacije in štraj-kov. Ko je bil proti petimi leti rudarski "štrajk v Minnesoti, je slovenski duhovnik v Evelethu rekel roja kom - štrajkarjeni: "Delat pojdite, delat; kaj hote štraj-kali! Kaj se ustavljate kompaniji, ktera vam je dala tlelo". Milwau-ški duhovniki so pri zadnjih volitvah šuntali delavce proti delavskim kandidatom. Ravno v Milwaukee se je pokazalo, s kom da drži eerkev, oziroma katoliška duhovščina. Dovolj. Ako hoče Sojar. doka-žemo mu lahko še s stoterimi vzgledi, da je cerkev v službi kapitalizma, da je dekla kapitalistov in tla duhovniki vedno in povsod nastopajo proti interesom delavcev. (Dalje prili.) poznejša poročila o socialističnih zmagah in napredku — V Shebovganu. Wis., sta zmagala dva socialistična kandidata: jeden alderman in supervisor. ' — Walkervile. Mont. Tukaj sta izvoljena dva f*>ciali»tiena alder-mana. — Socialistični kandidat za župana v Wliiterwater, "Wis., je propadel samo za 33 glasov. .— Can!well. Mo. Izvoljeni so sledeči socialisti: P. A. Fitzgerald, župan; J. T. Fitzgerald, mestni marshal; d .v A. Parker, alderman v 2. ward i. . — Velik napredek v St. Louisu. Število socialističnih glasov je pri torkovih volitvah naraslo na 12.(H)0 Pri zadnjih volitvah minulo jesen je bilo 8000 glasov. — Po uravojih. med tem ko je v severnem delu revolucija v največjem plamenu. Ako se mu posreči, preslepiti ustaše na jugu, premestil bo vse vojaške moči na sever v (iucrrero in sosednje države. Pod pojačanim pritiskom federaliatov se bodo morali ustaši udati, nakar sledi splošno človeško klanje. Iz Meksiko City poročajo, da je Diaz zadnji teden naročil 20 niilionov nabojev in mnogo drugih morilnih naprav. Poznejše vesti se glase, da so ustaši odrekli vsako pogajanje za mir z Diazem in njegovo kliko. Predsednik Ta ft ni v svoji poslanici na kongres niti besedice črhnil o mobilizaciji armade na meji niti v nameravanem posredovanju in Aneksiji Mcksike. NESRAMNA ZAVIJANJA. Cprav nesramna so zavijanja, in laži, s kterimi nekturi sloyen-ski listi'belijo svoja "poročila" o volilnem izidu v Mihvaukee. V očeh razred noža veti nega delavstva se s tem samo smešijo. Bobna-jo. tla so socialisti ostali v manj-' šini. a ne povedo, zakaj. Ne povedo. tla so se republikanci in demo-kratje združili proti socialistom in le na ta način dosegli začasni uspeh. Socialisti nh*> na«atfovali v glasovih; dobili so pcrccntuelno več glasov kakor poprej, toda združena nasprotna sila je bila večja. Ako bi bili republikanci in demokratje imeli samo jednega kandidata lansko pomlad, kakor letos, težko da bi bil izvoljen socialistični župan. Toda nizkotne časnikarske klepetulje se ogiblje-jo faktov, samo tla.ogrdijo socialiste. Priporočamo klepetuljam, tla študirajo, koliko je razlike med republikanci in demokrati, za ktere l>otlo zopet delale reklamo. Pozor! Majska številka. Pozor! Ne čakajte z naročbami do zadnjega. Do 25. aprila morajo biti ie vsa naročila tukaj, tako da vsakdo dobi liste za prvi maj. NaroČite takoj t V vsa ko večjo naaelblno mora najmanj 1000 iztlsov. Cene so sledeče: 10 iz t i sov 46c; 26 iztlsov $1.00; 60 iztisov $1.86; 76 iztlsov $2.60; 100 Iztlsov $3.26; 200 Iztlsov $6.60; 300 iztisov $8.00; 400 iztisov $10.00; 600 iztlsov $11.60; 1000 Iztisov $19.00. TnkaJ Je kupon in vsakdo ve, kaj mu Je storiti. UPRAVNIÔTVU ' ' PROLETARCA' \ 2146 Blue Isl. Ave., Chicago, m. Sodrugi:—Poill J am $......... za......... iztlsov MAJSKE ÔTE VILKE "Proletarea". Ime..........................................................;------ Naslov.......t.................................................... grozota prostitucije. Posebna komisija, ktera je vec mesecev preiskovala t. z v. "sptni-nji svet" prostitucije v Chicagu, je zadnjo sredo predložila zbrane fakte mestnemu svetu. Komisija je protiašl« sledeče fakte: število stalno nameščenih prostitutk' 500: število nemoralnih hiš: 192 z 2343 sobami; . - število hiši. ktere le deloma služijo prostituciji: 72 z 960 sobami; število nemoralnih hotelov: 42 s 1222 sobami; število nemoralnih hiš v rezi-denčnih distriktih (za niilioosr- Mi «Mj letni profit prostitucije: $15,-699.449; povprečni tedenski "zaslužek" prostitke: $25. Vzroki prostitucije: predvsem heraška plača mladih deklet v prodajalnah, uradih in tvornieah. Dekleta povprečno dobijo $6 do $8 tedensko, kar nikakor ne~zA-dostuje za pošteno življenje v slučajih, kjer so d Meta prepuščena sama. sebi. Vsled.ega so dekleta prisiljena, iskati " postranskega zaslužka" in na ta način jih večina zabrede v prostitucijo, v pro- Tako izjavlja preiskovalna komisija. Zares, krasna slika sedanjega sistema! Blažena slika krščanske civilizacije! Prostitucija je ena največjih in najsramotnejših obtožb kapitalizma. Že sama prostitucija z vsemi ^trasnimi posledicami dokazuje, tla je kapitalistični družabni red skozinskoz gnjil. nomeralen. hudodelski, nečloveški in da mora pasti. 16 niilionov dolarjev na leto izpreša "trust greha" iz imučenih teles ubogih deklet! In samo v jednem mestu. Kaj pa še v Xew Yorku. Pittsburgu. Philadelphiji itd. — Pa se še dobijo ljudje, ki zagovarjajo tak sistem in njegove institucije. Dol s kapitalizmom — in prostitucije ne bo več! SOCIALISTIČNI GLASOVI V CHICAGU TEKOM ZADNJIH DESET LET Jesenske volitve: 1900 kan ti za pretiš........ 6553 1902 kand. za šerifa.....13.134 19tH kand. za preds...... 45.929 1906 kand. za šerifa ..... 24.993 1908 kand. za pretVs......17.712 1910 kand. za drž. blag. ... 27.862 Pomladanske volitve: 1901 kand. za župana...... 5384 1903 kand. za župana____11.124 1905 kand. za župana____ 23.034 1907 kand. za županh____13.429 1909 k and, za mest. klerka 12.627 1911 kand za župana .... 24.759 Tz gornjih številk je razvidno, da je število glasov pri jesenskih volitvah bilo primeroma večje kakor pa pri spomladanskih. Za vsakim narastkom pri predsedniških ali državnih volitvah v jeseni je prišla reakcija pri mestnih volitvah spomladi. Vžrok tiči v tem, da mnogo nestanovitnih volilcev — to je nesocialirftov. kteri le iz simpatij glasujejo za socialiste — zaide v nasprotni tabor, kadar so mestne volitve. K temu pa še pripomorejo vodje delavskih unij, kteri vedno mešetarijo z delavski- mi glasovi bodisi pri demokratih 1 ali republikancih. — Kaj je dreadnought (drid. navt)? Smešno vprašanje! — ,aj pravite. Velika ladja, vojna ladja. ki stane nad 60 niilionov kron in slovenski ji pravimo: "Ne boj se ničesar!" — izvrstno. — Va» je li znano, kako visok je stolp Štefanove cerkve na Dunaju? — O, da! 142 metrov. — No, tedaj dodajte k temu še 18 metrov, potem imate doLziho enega drivnata. — To je velikan! Za boga, res. V uradu, kjer se konstruira, tlela 20 inženirjev iu 10 risarjev dolgo časa na preti pri prava h za izgradnjo take pošasti. Da se taka ladja po-polnoma dogradi, treba več kol dve leti in zaposlenih je ravno 4000 delavcev. — Tega vam ne moreni verjeti. — In če pomislite, tla tak "Nebojsenič" tehta 25 milijonov kilogramov, potem lahko slutite, koliko se za njegovo vz-gradnjo potebuje materiala. In ko ta barka že enkrat plava, je treba še zmiraj kakih 16 do 18 mefecev, da se napravijo oklopi. da se dogradijo stolpi za topove, se napravijo «troji za turbine, se uredijo stanice za municijo, tla se inštalirajo skladišča za vodo rn premog, dokler se montirajo težki in lahki topovi na lafete v stolpih, dokler se ne uvede naprave za signaliziranje, dokler se ne uredi razsvetljava, skratka, dokler ladja ni popolnoma opremljena. Za kurjavo pod kotli ukrca "Nebojsenič" 250 vagonov premoga. to je najmanj 4 polne vlake. Kroglje iz njegovih topov tehtajo 50 kilogramov in zadenejo stalno v daljavo 12 kilometrov. Dvanajst takih krogelj, potem 32 po 45 kilogramov in končno 100 krogelj po 40 kilogramov «e lahko izstreli v eni sami minuti. Vsr-g« skupii.j sr nahaja na dridnavtu Ž00 krogelj za vsaki veliki top, a vsaka taka kroglja stane 6000 kron, potem 4000 kron za srednje topove in 2000 kron za male brzo- streine topove. Za postrežbo-- Prosim vas. nehajte vendar enkrat! Vi ste rekli, da vsaka topovska kroglja stane 6000 kronf — Da. — Ali, dovolite mi, meni to nikakor ne gre v glavo — saj, od tega bi mogli — da celi dve — rodbini — živeti skozi eno celo leto! Vsaka s tremi tisoči kron. In' ka*ko bi bili še srečni, ko bi to imeli. — A za post rež bo na taki ladji je potrebnih vsaj 1000 ljudi ? Dnevni izdatki za tako ladjo znašajo 5, do 6 tisoč kron. — Saj to je strašno. Koliko bi se moglo koristnega, in dobrega napraviti s tako velikanskimi vsotami!" — O. da, gospodinc moj, mi ne bi imeli dridnavtov! Mi ne bi bili velesila. Kaj mislite? — Čujte, vi, prosim vas. nehajte, meni se dela tema pred očmi, kadar čujem. kako mi napredujemo v — civilizaciji in kulturi! — Ha, ha. ha, gospodinc moj, v civilizaciji in kulturi --- In ameriška republika gradi tudi tlridnavte, da varuje interese kapitalistov v kolonijah in inozemstvu. Tudi ameriško republiko je obsedel nesrečni imperializem, ki je grobokop blagostanu vsakega naroda. SODRUGI I Vsak socialist bi igoral naročiti "PROLETARCA," kajti list ži-vi samo od svojih naročnikov. Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke. Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLETARCA," ker le na ta način se zamore osigurati napredek našemu listu. Chicago, IU. NAZNANJE Sodr. J. Sušnjar, 417 Ferguson Bik. Pittsburg, Pa., ki je organi-zator U. M. W. of A. za Penngyl-vanijo, je opozoril gl. tajnika Jugosl. socialistične Zvese, da i« novci, nabrani za Westmoreland-" ske štajkarje ne pošiljajo ns izven Unijske odbore, ampak dire-ktno na blagajnika U. M W. of A., kateri izplačuje vsak teden straj kar jem podporo. Vse tozadevne podpore, ld bodo v bodoče prišle na gl. tajnika Jugosl. socialistične Zveze, se bodo v bodoče poslale na blagajnika Ji. -M. W. of A., Mr J. Cartney, 53 e. Ottoman Stri* Greengburg, Pa. Tajniitvo J. 8 Z. Dopisi. I Wsuk«gan, IH, 3. aprila. '(Wui urednik Proletarea! Prosi m prioMke v ProU-Mmi «lidcče pojasnilo: , V nedeljo dne 26. marca je pri-jttih Jugt*d. soe. delavska orga-auaeij« št. 45 v Waukegan — tforth Chicago svoj prvi javni po litiini shod. Ob tej priliki se je ihralo mnogoštevilno sloveuako in , hrvatsko delavstvo, kterih večina j* bila željna poslušati govor, ki j gg ^ imel sodr. Jože Zavertnik iz Chicagev Njegov govor je bil sicer kratke, kajti pojavile so se hijene t človeški podobi, ki so kljubovale besedam, ki so hotele bičati sedanji krivični sistem; a vseeno je povedal dosti za tiste, ki »o prišli na shod z dobrim namenom. £e bi bilo mirno, bi bilo gotovo bolje. NiČ čudnega ni bilo to; saj tr je v nedeljo že pri prvi maši namigavalo in oznanjevalo, da pridejo iz Chieage socialisti, kteri bodo udarili po cerkvi. Toda cerkev je bila le pretveza : kajti P. dobro ve. da socialisti niso razgrajači in da se po cerkvi ne udari kar tako, ampak vedel je. da pri maši to vleče, zato jih je nafarbal. Ampak stvar je dru-ga. Nasprotniki delavstva se namreč boje, da bi se le-ti združili in bi jih potem ne mogli tako lahko izkoriščati. Od tod hujskanje, napadanje in obrekovanje. Toda \Vaukegan ne spi več spanje pravičnega. prebudil se je, tudi on gre naprej z duhom časa. Na zadnjem — prvem javnem socialističnem shodu, je bil organiziran odpor proti prosveti, napredku. delavski zavednosti. In 'to ni bil prvi. Tudi preje so bili .odpori. Le poglejmo nazaj, ko se je začelo \ -osnovanje društev za S. N. P. J., napr. Sloga. »t. 14. in kasneje ženskega druMva, Čitalnice, Sokola itd. Ali ni bil vedno odpor od tiste strani, ki je hotela poriniti vedno kazalec časa nazaj T Vsekakor! Za vsako ped napredka je bil odpor, katerega je bilo ' treba bojevati. In kdo je največ ruval proti napredku! Par ljudi, ki znajo komaj podpisati svoje j ime, ki hočejo pa veljati za "ma-žakarje", ker so jim delavci, — slovenski delavci pripomogli, da imajo par centov. In ker imajo par grošev, si pa domišljajo, da bodo zajezili tok časa in napredka. Žalostno je pač, da se pri tem nizkotnem delu poslužujejo podpornih kat. društev, ki nimajo nobene druge naloge, kakor podpirati vdove in sirote. Amerikanec bi rekel tem "mažakarjem'* "cowards"! V svoji domišljiji sanjajo, da so kat. podp. društva zato tukaj, da bodo slavila puhle butice raznih "mažskarjev", druge pa blatila. To je bil manever tudi dne 26. marca na javhem socialističnem shodu. Delavci! Mislite li. da so bili tisti, ki so dajali groše za gnjile jajca, katere naj bi metali v govornika. vaši prijatelji! Mar mislite. da vas tisti "mažakarji" vpoštevajot Bežite no; — smeje-jftjpe vam. Eden teh "mažakarjev" se ste je celo za starega Amerikanea. vzlie temu, da nima nič a meri kanskepa na sebi. Teh-le " mažakarjev" parola je le zabavljati po starokrajski klerikalni navadi čez vse, kar j*4 naprednega, druzega nič! Naša parola pa naj bo v bodo če vsem trgovcem in gostilničar jem: ncutralni bodite; kdor se bo tega držal, bo shajal, kajti spoznavali bomo. da mu je za delavski napredek in ga bomo po svoji moči podpirali. Drugače naj si vsak sam pripiše. Ju gosi. soc. klub v Waukega nu — North Chicagu, se ne bojuje proti cerkvi; ne gre serga versko uprašanje, ampak da se delavci organiznjejo v svojo politično delavsko organizacijo proti tlačiteljem delavcev. V naprej bo dajal klub vsa navodila kako se je treba organizirati vsem, ki že le pristopiti. f5 V Ameriki se ima vsak pravico organizirati. Če se organiznjejo tmsti, zakaj bi se ne organizirali delavci! f> je trustjanom sloga dobrodošla, zakaj bi ne bils delavcem ? Zato pa naprej — v organizacijo | Konečno opozarjam slovensko delavstvo v Waukeganu, da «e vrli dne 7, maja t. 1. popoldne drugi javni ljudski shod, in sicer to pot v Finski dvorani. Govorniki pridejo iz. Chieage in Kenoshe. Na krov torej! S socialističnim pozdravom. Dober socialist. ' socialistični klub in se bojujejo s nami za boljšo bodočnost, če že ne za nas, pa vsaj naAe potomce. To je naša sveta dolžnost. Naprej torej za socialistično propagando! Vincent Klasnek POPRAVEK. Dobili smo sledeči popravek: Blagovolite popraviti v Prole-tarcu pomoto, ki je bila priobče-na v predzadnjem, listu, kjer se glasi, da je igrala v NVaukeganu, II., ob priliki javnega shoda Finska godba. l*rav naj se glasi, da je igrala slovenska godba pod vodstvortf sodruga Joe Selana. Ta godba je vedno na razpolago de^ lavski stranki, in bo igrala tudi na drugem javnem shodu dne 7. maja v Finski dvorani. ralcem. kteri so se potrudili in na nas uboge štrajkarje spomnili. Za odbor, J. Mlakar, skupni taj. box 68. Claridge, Pa. Hazzard, Pa. Cenj. uredništvo 44 Proletarea"! Ker je to prvi moj dopis, dasi že čitam Proletarea, odkar je za^ gledal beli dan, se nadejam, da ne bo šel v koš. Dela se v tem kraju slabo, ker ijp rovi večina zaprti. Dela se le po par dni v tednv? Teh pftr dni dela je ravno toliko, da dobi kom-panija rent. Če bi ne bilo radi renta, bi kotnpanija še teh par dni ne pustila delati. Tako je pač v tej, po božji volji in — kakor nekteri pravijo — lejto urejeni družbi. Kapitalisti se ne brigajo za žene in otroke delavcev. Ko je dovolj nakopanega premoga ali dovolj izdelanih potrebščin v fab-riki, pa se zapre. Trpljenje pa ne pade na žene in otroke kapitalistov, ampak vedno le na žene in otroke delavcev. Toda kaj početi! Jamrati! Se ne splača. Organizirati se je tre ha v socialistične klube in poučevati se o nauku soeializma. Danes se žal, delavci še vse premalo zanimajo za socializem. Najraje proti njemu zabavljajo in s tem pljujejo v lastno skledo. Pa ne samo delavci to delajo, tudi eni časopisi se poslužujejo tega nizke ga dela. Nedolgo tega je pisal neki new vorški list, da imajo so-, cialisti le dolge jezike in da v slu , čaju potrebe raje vzemo nego dajo. I Tistemu lističu bi jaz svetovala, naj v prihodnje raje molči, ' kajti on. niti neve, da živi, kaj še le. da bi poznal življenje delavca j Vprašala bi. koliko je dal pre-mogarskim štrajkarjem oni listič! Meri pač vatle po sebi. Toda ni zamere; kajti Newyorski Slovenci spijo še vedno spanje pravic nega. Razredne zavednosti ni tam. Klečeplastvo. frakarstvo. lakajst-vo, strahopetnost, nevoščljivo«« in zavist vlada tamkaj. Majhni j udje so tam. topi in samoljufcni. Toliko za danes. S socialističnim pozdravom Fennv Julius. ' Ogleabv, 111., 26. marca. Cenjeni sodrug urednik! Po dolgem času se zopet enkrat oglafcim. Naznaniti moram, da naš socialistični klub št. 39, katerega smo ustanovili v januarju, prav dobro napreduje. Na zadnji mesečni seji smo sklenili, da priredimo dne 17. a-prila. to je na velikonočni ponde-Ijek veselico. Začetek veselice je ob 2. uri popoldne. Vabimo torej vse somišljenike in prijatelje z okolice in Oglesb.v da se te veselice udeleže kar naj-obilneje. Kakor povsod, tako imamo tudi tukaj nasprotnike socializma. Ampak kdo bi se nanje oziral! Mi gremo naprej, za našim ciljem, za našimi opravilenimi zahtevami/. Nihče ne bo dal delavcem pravice, če si jo ne bodo izvojevali sami. Mislim da je malo delavcev, ki bi bili zadovoljni z današnjimi razmerami. Ravno to je pa vzrok, da bi se morali zavedati svojega stanja in vstopiti v soeialistu*no organi/arijo. Sedaj se blfžpjo v našem Coun-tyu zopet volitve. Delavci! za koga boste odo avvtovsuju glede veseli«« v -pomoč Atrajkarjem v Westmoreland Co. Ts misel »e je Uproiila med ¿lani Kraukiinftkih društev ie za «'•hmh enake prireditve v New Vorku ter se bo upoštevala med istiini v najkrajAem časa. Tvojemu, ali če hočeA, VaAemu vabilu ne pa "Pev. in i/.obr. dr. Bled" ne moro odzvati, in »ieer iz sledečih razlogov: 1. Imenovanemu društvu ni znan o bcoAtev pri poštenih društvih. 2. Tebi, John Pajk, »e je očitalo, da si nagovarjal skeb« iz Westmoreland (Jo., naj u»tanovijo tam društvo ter into priklopi jo k D. 1». Z. Na to oči-tanje se nisi opravičil ter s tem priznal r««ničnost te tr«Utve. —* Človek, kateri kot glavni tajnik Delavsk« Zvez« na blra skebe za druitvo, oziroma Zvezo, ni vreden druzega, nego da »e mu pljune v obraz, in nikakor ni sponoben, va biti poAtena delavska društva k kakšni prireditvi, pa naj»« ima ists Ae tako blag namen. fttrajkarje v Westmoreland Co. pa prosimo, da nam ne zamerite, ker se ne moremo udeležiti te morebitne prire d it ve. Znano Vam je, da »o »e člani Franklinskih društev že pogostokrat spomnili nit Vas (česar i'onemaughsk» ne morejo trditi), in v kratkem prid« čas, ko Vam bomo spet pomagali po naših močeh, seveda ne s takimi zvija čami in silji, kot jih je hotel izbijati J. Fajk a svojim načrtom. Za j»evsko in izobraževalno društvo "Bled": Frank Pavlivčič, pres. Andrej Vidrich, tajnik. Prof. Kafael-Zupanec, Anton Gabrenja, blagajnik. Bodrufil H si list js naie naj-močnejše oroijs! NJegujmo (ti Podpirajmo in Urimo ga! Afiti-rajmo, da bo *4 PROLETAREG'1 fte večji in močnejši! Delavstvo bres svojega čssopisja js kakor življenje bres solnca. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje, lin portirane cigare in cigarete. V*e pristno .in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Chicago, m. POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 229 1 st Ar«., Milvsskss, Vit. Im» najbolj« pk)a£« 10 v*(Jao prt|>rH»l)*o pri-(risale, un «ia«riith ocnith.-^Lokalo! ta potujoči roi»ki -aobrodoiii I Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th 8t. Ohles*©, Di Im« ?«4jo talogo ur, ▼orili«, piat» bot in drugib dragotla. lavrftajs t»dl vMkovrstns poprarila v Uj stroki ps selo alski cosii. ObütiU gal Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnlk sa notranj« boloanl In ranooehük. Indravnilka preiakavs bresplaAao—pAa-isti j« U adavila, 1SS4-9S Bin« IaUaS Ave., Chicago. Za dn« ort,; Od 1 4a J popol. Od 7 do 9 st«i«r. Ist«« Ohieag* llv»«i botoikl aaj piMo alovoMki Velika prodala! Za $85.000 blaga, oblek, sukenj, hlač in potrebščin za moške, moramo raa-prodati po tvorniikih cenah najkasneje v 80 dneh, da naredimo proator za spomladansko zalogo. Nikar ne zamudite velike prilike, ki se vam nudi. Pridite prvi, da zbere-te najboljše blago, ki gaje dobiti na zapadni strani mesta. Nsis prods-jalsa Je unijsks 1853-55 Bine I sla od Ave. Ust. 1886 Chicago, 111. i j. j.dvorak t to: \LMON UOIHILRS UI10KS -. Za dobre fotografije pri Oregon City, Oregon. Cenjeni sodrug urednik! Prosim priobčite sledeče: Delavske razmere »o se v tem kraju nekoliko zboljšsle, ampak vendar ne tako, kakor smo pričakovali. . Tukaj mislijo ostali delavci, da socialisti učimo novo vero. Dostikrat se čil je: 44kaj bodo neki socialisti naredili!" Na to pravimo mi: dokler delavci ne bodo hoteli predrngwMti razmer, seveda ne bo drugače; časi čarovništva so minuli. Socialisti niso nikaki coper-niki, da bi dobre čase 4pricoprali.' No, no! Organizirati se je treba, potem bomo pa že kaj naredili; to se pravi vsi skupaj. Dokler se delavci nečejo socialistično orga nizirati, in da le oil zunaj zabavljajo. seveda ne more biti vspehn. Zakaj je bil uspeh v Milwaukee, v Butte, (lirard itd., kier so iz- ( volili svoje kandidate? Organizirali so se. Vsnk začetek jc težak: ali če ni zhcctka, tudi ne more biti uspeha. I Zato pa slovenski delavci v Oregon City: ne poslušajte nasprotnikov. ki menijo, o 75 ct.: O. Usnič in L. Olažar: po 50ct.: J. Rlehač. h. Kauči?, J. Debelak. Fr. Miklaučič, J. Likar. J. Krivec. A. Plataršek. TT. Debelak. J. Roniauš M. Dermota »T. Guzelj: po 46ct.: D. Vol tango; po 30 rt.: Fr. Rovan po 25 ct.: L. Novak. A. Klenčnik. J. Mravlja. -T. Drmota, J. T/evec, J. Kvartič. M. Kaučič, J. Dermota O. Vozben, T. Skender, Mer>- Tro-seu. J. eVrdinek, J. Jeniian, M. Kreh, M. Dolenc. P. Dolenc. M. Drmota. Fr. Likar, Ti. Bogataj, J. Vrtačnik. L. Dernaušek. J. Mauer A. Guzelj. Fr. Kobselj, M. Paulič, 1,. Drnaušek, Ant. Žagar. Fr. Les-jak, C. Za veri, .T. Valentinčič, N. Knez, Fr. Harlička. Fr. Zupan, F. Pire, M. Kos. M. Kraine. B. Olažar. A. Pitroch. J Taisb, D. Priča. J. Virant :po 20 ct.: L. Kočevar. pr. Višnikar: po 15 ct.: h. Zupan. ,]. Pletersek in A. Jiaurcnčič; po 10ct.: Fr. Dobravee, Iv. Pusta-vich. -T. ITribari?. J. Shiffer. Brat Ant. Goličič iz Cuddi je nabral £-> 50 met : M. Guzelj. G. Kauparsek in J. Križander: po 25 ct.: A. Goličič, M (ioličič, .1. Zerlič. J. Tadež, M. Rainer, J. Lukačie. J. Žagar: »T. Domitrovič.. ,T. Jank,o. Fr. ^raj, I, Slivtiik, Neimenovan. Ti. Sekel,j Kozi Rebenšek. G. Mihelij. P. Go-| liči^. \ Srčno se zahvaljujemo vsem 'la- j rovalcein in darovalkam, posebno' darovalcem, posebno pa še nabi- VABILO na majni&ko veselico, katero priredi socialistični klub v YaJe, Kans. dne 1, maja ob 3 uri popoldne, v dvorani sodr. Anton Ru-parja. Igralo bo 6 godcev, kar znači, da bo godba prvega razreda. Za dobro pivo, smodke, sodo vodo in ostalo pijačo bo preskrbljeno. Vstopnina za moške 50c.; ženske so vstopnine proste. Tickete se bo prodajalo 6 sa 25c. Ker je 1. majnik delavski praznik naj torej nihče ne zamudi te prilike. K obilni udeležbi vabi ODBOR. MOLOH PROFITA ŽRE IN ŽRE . . . Se ni izputela kri na kapitalističnem mori*ču v New Yorku. kjer je čez sto deklet in žena da^ lo svoja življenja za sveti profit, že je ]>očila vest o novih umorih na debelo, topot zopet, med pre inogarji. > V enem samem dnevu, zadnjo soboto 8. aprila, je zopet usmrče-nih do 300 pretnogarjev. V Prince - Paneoast - premogokopu v Throop blizo Serantona, Penna.. je nastal ogenj, kteri je zaduši* 78 pretnogarjev. Rešitev je bila nemogoča, kajti platnen je zapr1 vse izhode. Šest in šest deset truj>e so že dobili na površje, t smrčeni delavci so večinoma inozemei. Drugi umor se je izvršil v Ban-ner-premogokopu, liitleton, Ala. V rovu so eksplodirali plini in tišin rečnih je čez 150 pretnogarjev. Žrtve so večinoma črnci in velika večina med njimi so bili državni kaznjenci. V obeh slučajih bo sedaj zopet 4 4 preiskava "! dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In nafflnelde slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLACB. TBLBTON C AN AL 287. USTANOVLJBNO 1SSS ..................................................... otove obleke po 10, #12, 114, $15. Izdelujemo CÍ25. Prodajemo ImamA ▼diko zal°g° modernih klo-lllldlim bukov v najraznovrstnih bojah. V7„lnnj imamo tudi veliko zalogo s»ajc, kra-¿dlUJJl vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča IITni M/ilVIFK PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE J VRI lflttlUIiII, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. »utiMiti 11111....................... Skladišče čevljev za dame, možke in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila se priporoča si. občinstvu JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave . Ctilcseo, III. Listu v podporo. I ¿N Salle, 111.: Silvester Kramar- sič 50c. _ V Ameriki imamo dva sloja, ki nočeta delati. Eni ao tako-zvani |>otepuhi. ki pri delavcih beračijo za (»Stanke jedil; drugi no pa takozvani indtiatrialni mi-lionarji, ki delavce oropajo postavnim prtom za njih zaslužek. N AJBOLJSA KUHINJA i! Billiards, Pool Tabic Jedi pripravljene po domače. P. Perič, imw. is , Pre* jčl&ča za polnlke. • Odprto po dnevi in po noči. St., Chicago, 111. T'l'f°"; (anal 2408 ** • _ ——t—» ALOIS VANA . — izdelovatelj — sodovlce, mlneraln« vode in ni- nih neopojofh pijač. 1837 So. Fisk ti. Tel. Canal 1406 Jako važno vpr&šaa|e? 14 Ali sem le poslal zaostalo ročnino ns "Proletarea"! 6« ns! - Splošen pregled. v zrakoplovbi. Z letalnim «trojem je preletel 212 milj m eiuer pov- „ ... . . , , , I prečno 77 milj na uro. V »led «lu-~ truit jepro.d » TNemBm „ je parkrat dvi. defenaive T ofenJ.ro. Njegovi ud- „i, W)00 ¿ev|jtv viwko. ■vokati hofejo, 0 nekat,.ri ^«.„i lln. ustavnim. To je f.na .»najdba ,Mvniki izJHVlli da j, proti wji truatjanov Njegov, zagovorn.k, | ker |<( nj v|trari, „ izvajajo, na je zakon glede po- drobnega oznafonja obtožnih pre- # # atopkov pomanjkljiv. Prebriaaui _ ^ advokati so a tem zadeli v črno. M ... • :> . aL ... iT__liLr. /iu nik v angležkem jeziku za ogla**, Ako aodiàoe ne bo razsodilo, da je zakon neustaven, bodo vseeno dosegli namen. S tem, da bode za- pise : "Po temeljiti preiskavi zaklju čimo. da je boljše oglašati v de . ... . ,, ■ CIIHO, Utt Jc ÜU1JBC U^insnu v ur- vlek , tožbo prot meaarake-rnu j kakinem dru- truatu. bo prenehalo j.vpo «tu- ^ fasmk„ DoUvkU¡ man je za trustjanake obravnave pred aodi&tan. časnik. ki ima 2000 naročnikov je bol jai xa oglašanje kot navaden ... 'a. ooiiNi m oglašanje koi navadi Mihonarji in pravni zastopniki i.; of/^ifi /i. K/». n#iT' K1 H* v i- iiNoc laiisin. že vedo, kaj jim je storiti, da bo do Se nadalje lahko drli brez skrbi amerifiko ljudstvi. • • * — V kongresu je sedaj nova trgovinska pogodba s Kanado. To Vsekakor ta resnica ni znana trgovcem in obrtnikom, ker drugače M bolj oglašali v delavskih Jiatih, kot zvrfrujejo do danes. • • — Enajst sto in petindvajset je dete agitacije, katero «o vodili L ~ ,n P8 mav»Jset ameriiki kooznmeotje proti dra- j * ,et" 1W z.vlgen- ginji živil in propagande za pad-1 * v P^nsvlvanakih premogoko- -....... • - • pih. nih kana<*akih farmerjev, ki so morali plačevati za industrielne izdelke viaoke cene in svojih poljskih pridelkov pa niao imeli po staviti nikamor na trg. Nova trgovinska pogodba bo koristila ljudstvu v Kanadi in v i . , ameriški republiki. Američanom P^sedmk Bnand jc pred kon se bo dprl nov trg za industriel- cfm 8V(>je ministerske kanjere ne produkte, Kanadčani pa trg za i,obU P18ra0- katere&« ni bl1 nai poljedelske pridelke, govedo, pre- brž ve8fl m" i* neki te*"r< šiče, kuretnino itd. V Kanadi ži- kateremu je miniaterstvo uročilo Sedaj razumete delavci, zakaj lastniki premogokopov koncem leta dobivajo mastne dividende in postajajo milijonarji. • • * »< Bivši francoski ministerski vi danes 7 do 8 milionov ljudi, dasi je prostora za 100 milionov. Na severu provineije Saskatcha-vana, je še 50 milionov angleških johov dobre, rodovitne in neobdelane zemlje za poljedelstvo. V Kanadi so bogate šume, premogo-kopi in rudokopi, jezera in reke so polne žlahtnih rib, pa tudi vsakovrstne divjačine je dovelj. f — V Milwaukee je katoliška cerkev dokazala, da ji ne gre za vero. Pri zadnjih volitvah za šolski svet so katoliški duhovniki v kočijah vlačili ženske volilce na volišče, da so glasovale za Žida. Vzlic temu bodo pa isti duhovniki lagali, da hočejo socialisti vzeti katoliškemu ljudstvu vero. Katoliški duhovniki, ponižni hlapci ameriških milionarjev lahko vodijo za nos del katoličanov, ne morejo pa vleči za nos vse katoličane in za vedno. * pohvalo radi rešilnega dela pri povodnji. V listu se glasi: "Vi se veselite, da me zamorete pohvaliti v imenu predsednika republike. Moj okus ni za častna imena, pa že naj bodo pisma ali redovi. Na take reči je najboljše pozabiti, kjer gre za človečanst-vo. Prihranite jih za one, ki jih želijo od Vas. ali so pa v pošteno-1 eti podobni Vam. Ne pošiljajte jih ljudem, ki jih nočejo in jih smatrajo za žaljenje. če prihajajo od Vas. Sprejmite s povrnitvijo Vašega lista tudi revolucionarne pozdrave enega tistih, ki ste ga izdali.'' To je jasen, določen in pošten odgovor, kakeršnega je izdajica Briand tudi zaslužil. • • * — V Nemčiji je dobil sodr. Karel Wiesentlial 6 mesecev ječe radi žaljenja veličanstva, ker je v strokovnem listu za kovinske de-lavee kritiziral eivilno listo nem- Doživeli smo do danes, da so jim-dale brco najbolj katoliške ^kega cesarja, države. In kar se je zvršilo dru- ?,ldno <rovincialne in centralne vlade s predsednikom države vred. Pod->isal je ta predlog vodja kitajske socialno - demokratične stranke, Sun - Ven. Tak proglas in njega razširjenje pomeni na Kitajskem smrtno nevarnost. In vendar prodira socializem naprej in naprej! . Kakor pravijo najnovejše vesti. se je zdaj na Kitajskem ustava tudi že upeljala in sicer stopi z letom 1913. v veljavo. Seveda je ta ustava, ki se obeta kita jskemu ljudstvu, skrajno pomanjkljiva. vendar prvi korak jc storjen in pomeni brezdvomno sijajno zmago vsepovsod prodirajoče demokracije. S tem stopa Kitajaka kot zadnja izmed velikih državnih tvorb v vrste modemih kapitalističnih držav. Tudi med*' 400 milijonskim narodom kitajskim je za zmiraj strto tisočletja trajajoče absolutistično gospodstvo. Delavce treba kastrirati, da se he bodo tako zelo plodili. V občinskem svetu v Lindenu (Nemčija) ležala je prošnja nekega rudarja, ki mu na dan plače ni bil izplačan niti vinar, pa .je prosil, ker ni mel nikakeršnih sredstev občinski svet za pomoč. Ni prosil nikake miloščine nogo samo za predujem, ki ga hoče povrniti, kakor hitro pride do svojega zaslužka. Za razlog prošnji je navedel, da ima celo kopo nepreskrbljene dece. Zastopniki ru-dokopa pa so predlagali, da se ta prošnja odbije, češ da je prosilec navaden lenuh, ki noče delati. Pre-gledavši njegovo delavsko knjigo, pa se je videlo, da je delal in svoj posel opravljal v redi?. In ko mu na ta način niso mogli odbiti podpore, je rekel fabrikant Wolf: "Delavce treba kastrirati, da ne bodo rodili toliko otrok." Resnično kapitalistična kultura se lahko ponaša s svojo najnovejšo moralno pridobitvijo. Tako podivja nost in nekulturo še dalje komentirati, bi bilo pač odveč. > '' N ATU R AL1ZA CIJSKI ZAKON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, Id žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj itrogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kte-ri te razlaga, kako se postane amerižki državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-ču, 1830. So/ Center Ave., Chicago, m. Sodrug Josip Bratkovič potuje za "Proletarca" po državi Kansas Pooblaščen je pobirati naročnino in nabirati oglase za "Proletarca" ter ustanavljati socialistične klube. Sodrugom in čitateljem priporočamo, da mu gredo na roke. Odbor J. D. T. D. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vsiužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, la., Portland, Ore. Po navodil ji slova&aka at, niče, to lin uc jt iu «jigl. ilov. lahko viaki prepronti človek n«, kakor jo v uavu.luc.iu življ priuči, kar jr t, } ioitfJi L treba« ako hoče kak boljši po«d" odvi.no šiveti. Knjiga v ,,|atw , ataae aamo Jl.00 iu j« dobiti pPj V. J. KUBELKA, 538 W. 145th 3t., Ne* Yor*. Nove Pomladanske obli v vseh najnovejših krojih iri barvah 87.50 do $25.0i "PRESTCT nujnovejši patentovan ovratui Dolžnost vsaksga socialista je. podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobite TEU nove naročnike. Skeptiki. Človeka, ki dvomi nad resnico od vsake stvari, imenujemo skeptika. Ne zamorete ga prepričati, tudi če se sklicujete na najbolj zanesljive in zaupljive oeebe. Edina pot je, dati mu priložnost, da iznajde sam resnico. Mali primer! Gosp. Jos. Triner, dobroznani izdelovalec Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, se je odločil povišati zdravilno vrednost tega izdelka tako, da bi mala doza imela istotaki učinek, kakor jo je imela popred velika doza. Sedaj je najbolja priložnost za skeptike prepričati se, d« je to zdravilo v slučajih bolezni prebavnih organov, bledice, nervoz-nosti, v slučajih, ki so v zvezi z zabasanostjo in njenimi posledicami. glavobola, zgage, zgube teka. bolečin v spodnjem delu telesa, od velike vrednosti. Ono hitro pomaga. V lekarnah Jo«. Triner 1333— 1339 South Ashland Ave. Ohica-go, IU. Priporočajte in širito jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: "Proletarec"Radni-čka Straža", "Svjetlo", "Na-rodni Glas". Zdravljenje mož v 5 dneh brez tioža in bolečin Varicocele, Hydrocele (RAZŠIKANJE Osdrmvim vnaeefa, kdo» trpi n« Varieoeeli, Strte tari Dalj ozdravim n&lesljivo wutmy'enje, tivène neimošnoeti vodr nieo h» bolezni tifto4ih a« moftkih Ta prilika je dana tistim, ki so iadalt i« velik« avot zdravnikom ne da bi bili osdravljeni ia moj namen je, p» kaaati vaem, ki ao bili zdravljeni od tueatov idravnifco breznapešno, da pooednjem le jaz adino aradatv«, a kteri* zdravim vapeéno. Za nrrapeftno zdravljenj« ni tr«ba plakati—la sa vapote« Oadravim pozitivno ftelodtčn* bolezni, pljučna, na jetril ia ledvieah ne kako attira je bolezen. Tajna moška bolaanl sdravlm hitro, r.a stalno tn ta jno. Èivêonc on«moifloat. alaboat, zgnba krepoati, napor, r.aatmplenje in zgaba vod* Pijača, nadcL Rronehitia, arène bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo, ... ž«nake bolaanl v oandjn, beli tok in druge zdravim za «talno. - Zaatrupljen«« in v«e drug« kotne bo le ».ni kakor priMe, ture. mrje. otekline.—Močni tok i» druge bolem i. Prelit« tn avotuj« aaatonj. Govorimo alovanako. DR. ZINS, 41 SO, CLARK ST. between Randolph a a I Lake Sta. CHICAGO tJradnj«: od 8 ore «jot. do • or« «vočer. V ae*Ti l>i »d 9 oro «jot do 4 oro (xp Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Eipeller". Pravi Pain Ekpeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni leksrni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to pasiti éiá AiàiÉiÉièia. Slovenoem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo. FRANK ZORNJAK. 1837 So Centre ave., Chicago, Dl. ■f'f'V'f'VVif ifitifitif» AVSTRO-AM ERI KANS KA Črta. Najpripravnojša in najeeuojša poro-brodno ¿rta «a Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Bnri poštni in novi parobrodi aa dva vijaka: - Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Drug« nove parni k«, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo'iz New Vorka ob «redih ob 1 po poldan in is Trata ob aobotih ob 2 popoldan proti N«w Torku.—Vai parniki imajo brezii£ni brsojav, električno razavetjavo in «o moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo alovenako in hrvatako. Za nadalne informacije, cono in vozne liatke obrnit« o« na našo ' zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. 6n'l Agt's, 2 Washington St., Ni« Tilt. debe Na|več|a trgovina ganje ílo. m, vinom in amodkami na Vse blago prve vrste! Dve prodajalne: JOSEPH H. MILLER «t Comp., 917 Woodland in 6030—6032 8t. Clair ave. Cleveland, Ohio. Telefon: Cujahoga C. 4254 R in Prineenton 2002. Blago poiiljamo tudi izven Cleve-Innda. PiÄite alovenako! Cene nizke. Potrelba točna! ROJAKI v VVaukeganu! £e kočete piti dobre pijače in ae zabaviti po domače pojdite k Bo Malutich-u, 714 Market Street, VVankegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj sc prepiča. p • krojih Kerseys, Vicunj in Tweeds v vseh barvah moške, dečke in otroke »6.50 do $30.0< Im^o^Înghou: SW Corner 26 ** ¿Central Pat Rudolph Layer< lastnik. prva slovenska Vinarna in Gostiln; v Kaliforniji, kjer ne toči dobra vina in inportirano piltiM pivo. Prodaja vina na «alone in na drobna Ant Scluiabl, cor. Trvakvll av«. ii 21. Str., CImc*«, Najboljša in najflnsjše obleke so po nizki csni na proda pri H. 8CHWARTZ, 16—18 H. Halsted 8t., Ohit, Velike zslogs klobukov, ¿epie, vljev, perila in kovčekov. Kdor kup» za pet dolarjev, dobi dartto. FRANK UD0VIC EKSPRESMAN 1643 Biui Islind Avenue. CHICAGO, ILLINOIS Prevala pohigtvo, premog, drva isj drugo Op La alte te ori ni« m J Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico. brez uči teljaj Slovensko An- Angleščina , ,ka ca. Tolmač in An^l. Slov. Slovar stan* aamo $1.00, in je dobiti pri V. a. KUBELKA^ 538 W. U5 St.. New York. N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik! POZOR! SLOVENCU POZORI S A L O O N s modernim kegljl&en SvoSo pivo v oodškik io butali__ ia drug« rano vratno pijašo Ur oaij*i Potniki dobo Mbo «iMo «a aiaho «M. Pootroabo tofea !■ tal ▼ara Sovoaera trn drugim MARTIN POTOKAR, 1625 8o. Cen trs Av*. Chi Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St. La Stile, III To« m, gootilai po dr* j« • pija!» priporoéo roj M. A. Weisskopf, M. D. Iskušen zdravnik Uraduje od 8—11 predpoldns in od 6—9 zveôer. 1842 So Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. Ill DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Oltlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clstr ave Urfi vino. pivo In l*anj« prva vrata. S mod k« prva kvaliteta «o na prodaj. Za mnor>bmj#n Po**t m priporoma rojakom v CWvalandu, pa potnikam letnik J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čiati, lika in popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26th St. Tel. Lanwdole 1761. CSlo«l* LOUIS RABSI moderno urejen aalun NA 113 MILWAUKEE AIE., KElOSIâ, Telefon 1199 i