f
Año (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 29.
“ESLOVEN
IA LIBRE”
BUENOS AIRES,
16. julija (julio) 1959
Univerza in narod
Svobodna Slovenija nas je spomnila na štiridesetletnico ustanovitve slovenske univerze V Ljubljani (št. 27, 2.VII.1959).
Ob tem jubileju se vzbujajo, v človeku ne le osebni spomini,, marveč tudi, in predvsem, važna vprašanja: kako je slovenska univerza v prvih štirih desetletjih vršila svojo nalogo, katere so sončne in senčne strani njenega dela in življenja, kako je danes z njo, in kaj naj bi bila v bodočnosti. Ne vem, če se bo kdo teh vprašanj lotil, a njih važnost moramo uvideti iz pomena, ki ga ima univerza za narod.
Univerza je ustanova za znanstvena raziskavanja. Bolj kot kdaj prej vemo danes, da od; napredka v znanostih od-visijo blagostanje, moč in bodočnost držav in narodov. Silni napredek v industriji, v poljedeljski izrabi in obdela-vila zemlje, v prometu na suhem, na morju in v zraku, v gospodarstvu, v kulturnem in socialnem življenju sloni na izsledkih znanosti. Mnogo tega (če ne vse), česar danes v svojem življenju ne bi več mogli in hoteli pogrevati (elektrika, radio, pralniki, telefon itd.) je dar tihega, dolgotrajnega in napornega dela v znanstvenih institutih. Res, da se mnogo modernih praktičnih izumov rodi v laboratorijih velikih industrijskih podjetij, a ti izumi so možni le na podlagi teoretičnih dognanj na univerzah in le z ljudmi, ki so na univerzah pridobili svojo strokovno izobrazbo. Države se zavedajo odločilnega pomena znanosti. Tako je n. pr. Rusija ponosna na svojih 280.000 znanstvenikov ih 7 in pol milijona tehnikov. Poleg številnih univerz ima še 50 raziskovalnih središč Akademije znanosti, kjer deluje okoli 12.000 znanstvenikov jn zanje izda država letno dve miliar-di rubljev. V sedemletnem načrtu je še 168 novih središč in štirikratni kredit za znanstveno delo. Slovenci smo sicer majhen narod, a svoj del moramo dopri nesti k napredku človeštva, če hočemo kaj pomeniti v družbi 'kulturnih narodov.
Univerze so nadalje ustanove za oblikovanje izobražencev. Izobraženci pa so dejansko in po pravici vodilna plast v narodu. V tem je najdalekosežnejši pomen univerze za celoten narod.
Na univerzi se izobražujejo in miselno oblikujejo cele generacije mož, ki globoko posegajo v življenje naroda. Iz nje izhajajo profesorji na srednjih šolah, ki formirajo mlado dušo dijaštva s svojo izabrazbo, vzgojo, vzgledom. Po vzgoji učiteljiščnikov sega posredno vpliv univerze do otroške dobe. Tisk, od dnevnika preko revij in knjig vseh vrst, je povečini delo izobraženstva. Umetniško, znanstveno in kulturno delovanje oblikuje narod, njegovo omiko, nravno in srčno kulturo. Po spisih, povestih, predavanjih, predstavah, pro sveti in drugače prehajajo misli in nazori iz univerzitetnih kateder in študijskih sob na cesto, v mesta, do zadnjih vasi. Ima mnogo zmislq beseda, da so “izobraženci možgani in usta naroda”.
Podobno se nam razkriva vpliv inteligence, ki izhaja iz univerz, na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Socialne doktrine so delo inteligence; to velja celo za najbolj proletarsko doktrino K. Marksa, ki je bil doktor filozofije, in Lenina, ki je bil advokat. Za vsemi socialnimi gibanji in prevrati stoji inteligenca. Socialna zakonodaja je njeno delo. S svojim vplivom na organizacije in na maso more družiti ali razkrajati. Idejno smer političnih programov določajo izobraženci. Državno vodstvo, zakonodaja in višja upravna mesta so v njenih rokah. Dovolj je primerov; tisoč je poti, ki po njih inteligenca vpliva in vodi; vodi narod s tem, da mu služi s svojim znanjem.
Izobraženstvo vpliva na narod ne le po tem, kar zna, marveč tudi po tem, kar je. Oboje pa je v mnogočem določeno po njegovem svetovnem nazoru, po teoretičnem in praktičnem stališču do vere in nravnosti. Malo je znanstvenih področij, ki bi bila brez zveze s svetovnim nazorom. Tako vpliva univerza na prepričanje inteligence in ta na narodovo. Odtod velika važnost vprašanja, kakšna je univerza po svetovnem nazoru njenih profesorjev in važnost katoliške univerze, žal katoličani že prej
Zunanji ministri snet v Ženevi
. V ponedeljek, 13 .t. m. se je v Ženevi začel drugi del konference zunanjih ministrov štirih velesil. Grom ¡ko je pri-letel v Ženevo že preteklo, soboto, trije zahodni zunanji ministri pa so prišli tja. v nedeljo. Pred odhodom iz svojih prestolnic, odn. po prihodu v Ženevo, so dali nove izjave o svojih mnenjih glede, možnosti uspeha te konference in nadaljevanju razgovorov na vrhovni konferenci štirih velesil,., ki naj, bi se začela letošnjo jesen.
Sovjetski zunanji minister Gromiko je govoril, kakor da je vrhovna konferenca že zagotovljeno dejstvo, čeprav je, .ponovil prejšnje sovjetske zahteve glede Berlina, ki so jih zapadnjaki doslej odklanjali.
Francoski zunanji minister Murville je izjavil, da Francija ostaja pri svojih pogledih glede Berlina, v popolnem soglasju s stališčem Zahodne Nemčije, se pravi, Zahod sme popustiti sovjetom le v toliko, v kolikor bi mu sovjeti popustili s svoje strani.
Najoptimističnejši je bil britanski zunanji minister Lloyd, ki je ponavljal Maemillanove izjave, da bodo sovjeti prav gotovo pristali na zahodne predloge o Berlinu, ker da je Macmillan dobil iz Moskve zagotovilo, da se Kremelj vsaj do leta 1961 ne bo dotikal sedanjega Statusa v Berlinu. Prav tako je London mnenja, da bo mogoče s sovjeti skleniti v glavnih obrisih naslednji začasni sporazum, na podlagi katerega bodo sklicali pozneje vrhovno konferenco:
1)	Sovjeti ne bodo kršili zahodnih pravic v Berlinu za dogovorjeno dobo.
2)	Mešana komisija obeh Nemčij bo začela razgovore o nemški združitvi in o bodoči mirovni pogodbi z združe no Nemčijo.
3)	Vzhodnim Nemcem bo Zahod dovolil kontrolo nad prometnimi zvezami z Zahodnim Berlinom.
4)	Zahodnjaki ne bodo povečali svojih oddelkov v Zahodnem Berlinu, ki sedaj skupaj štejejo 11.000 mož, pač pa jih bodo morda znižali na število med 7 in 8 tisoč vojakov. Sovjeti bodo o-pustili svojo zahtevo po umiku vseh čet in ohranitvi samo simboličnega števila zahodnih sil v Berlinu.
5)	Sleherna propaganda in podtalno delovanje bo prenehalo v obeh delih Berlina.
6)	Zahod bo obljubil, da ne bo poslal raketnega ali atomskega orožja v Zahodni Berlin, če bodo sovjeti obljubili isto za Vzhodni Berlin.
Britanci so prepričani, da bodo sovje ti pristali na zgoraj omenjeni sporazum, ker da se Hruščev hoče izogniti oboroženemu spopadu, prav tako kakor zahodnjaki.
Ameriški zunanji minister Herter pa je i pred odhodom iz, Washingtona izjavil, da ponavlja svojo trditev, ki jo
je dal pred odhodom na prvi del zase danja v Ženevi, da namreč nima velikega upanja na uspeh, da pa bo mogoče, kakor je izjavil, ko je izstopil iz letala v Ženevi, “z dobro voljo na obeh straneh doseči sporazum.” Prav tako je spremenil svoje prejšnje mnenje z izjavo, da je sedaj prepričan, da sovjeti resnično hočejo doseči vsaj malenkosten sporazum, ker da bi na vsak način hoteli priti na vrhovno konferenco.
S temi izjavami je Herter dal vedeti zahodnemu svetu in sovjetom, da so zahodnjaki sedaj prišli v Ženevo z nekaterimi spremembami v . svojih zahtevah glede Berlina, čeprav te spremembe v načelu ne znanjšujejo zahodnih pravic v Berlinu. Kaže, da je sedaj tudi Eisenhowerju za to, da bi se ta drugi del ženevske konference čim hitreje končal in da bi mogli sklicati vrhovno konferenco, ne da bi katera od obeh strani izgubila prestiž.
Ameriški diplomat Harriman, ki je bil pred kratkim v Moskvi na razgovo rih s Hruščevom, je po vrnitvi v Washington svetoval Eisenhowerju, naj pristane na vrhovno konferenco kljub sovražnim izjavam Hruščeva, ki mu jih je dal ob obisku v Kremlju. Harriman je tudi predlagal Eisenhowerju, naj bi
Verski izgredi
V mestecu Frasnik Fabryczny v jugo vzhodni Poljski je komunistična policija še pretekli četrtek nadaljevala z aretacijami tamkajšnjega prebivalstva zaradi velikih verskih izgredov, ki so tam izbruhnili 26. junija t. 1. Prva poročila o teh izgredih so prišla čez železno za veso šele 10. julija. V Lublinu, najbližjem večjem mestu, so oddelki miličnikov, oboroženih z brzostrelkami, patru ljirali po cestah v nočnih urah zaradi strahu pred nadaljnimi izgredi.
Tadeusz Marx, predsednik krajevnega odbora in tajnik K P,- je izjavil na tiskovni konferenci: “Obžalujemo to, kar se je zgodilo 26. junija, toda trdim,, da je bila vsa stvar pripravljena.” Obtožil je zlasti žensko prebivalstvo za nemi re in končal svojo izjavo: “Nikdar se ne bomo pustili podrediti skupini fanatičnih žensk. Teh nekaj sto žensk se mora zavedati, da ne predstavljajo javnega mnenja.’	:■
Leta 1957 je prebivalstvo tega 11.000 duš velikega mesta, izgrajenega 'okoli ogromne metalurgične fovarne, postavi lo kapelico v gozdičku za neko šolo, na koncu ceste Vladimirja Lenina. Mesto ni imelo nobene cerkve, prav tako tudi ne duhovnika, čeprav so cerkvene oblasti ponovno prosile državo za dovoljenje za zgraditev cerkve.
Cerkev je tudi objavila, da je opozorila državno oblast, da prebivalstvo po
predlagal sovjetom New York kot kraj za vrhovno konferenco, prav tako pa naj bi, če je le mogoče, prisilil sovjete, da bi se ta konferenca vršila pod okriljem Združenih narodov, če že ne naravnost v tej organizaciji sami. Na ta način bi se namreč Washington hotel otresti formalne odgovornosti, ki jo čuti do sprejetja Hruščeva na obisk v USA, ki so ga v Kremlju že tolikokrat predlagali, pa iz USA niso dobili odgovora.
Pred odhodom v Ženevo je Herter imel daljši razgovor s Harrimanom, ki ima kot bivši severnoameriški veleposlanik v Moskvi močan vpliv na zunanje ministerstvo v Washingtonu.
Herter se bo moral na konferenci razen s sovjeti “pogajati” tudi s Francozi in Zahodnimi Nemci. Oboji so namreč najodločnejši nasprotniki slehernega popuščanja samo sovjetom v prid, prav tako pa so tudi ameriško-francoski odnosi zrahljani zaradi De Gaulleovih samostojnih nastopov v NATO.
Na splošno na Zahodu menijo, da bo tako ena kakor druga stran pristala na začasni sporazum, po katerem bodo mogli nadaljevati jeseni z besedno poplavo na vrhovni konferenci, v zameno za nasilno prekinitev prometnega tolta v Zahodni Berlin.
na Poljskem
staja nestrpno in da obiskujoči duhovniki že težko zadržujejo ljudsko jezo. Prebivalstvo mesta, ki je danes lepo zgrajeno, moderno in na prijetnem kraju, s katerega so izginile že zadnje sle di druge svetovne vojne, je sklenillo, da bo izvedlo prvo obhajilo otrok letos 28. junija ter je za to priliko tudi dobilo duhovnika za obrede. Nasekali so v bližnjem gozdu vejevja, s katerim so okrasili kapelico. Razobesili so tudi več svetih podob in pokrili tla okoli kapele s preprogami.
Policija je ponoči vse okrasje odnesla ali uničila 'in zaprla dohode h kapeli. Ker so izginile tudi preproge, je med prebivalstvom zavrelo ter so sklenili izvesti pohod proti občini in policijski postaji, kamor, so bili prepričani, so preproge izginile. Med potjo so prikorakali mimo kinodvorane, kjer se jim je pridružila nova množica več sto ljudi. V središču mesta je vsa množica še na rasla na več tisoč demonstrantov. Ogorčeni so začeli metati kamenje na policij sko postajo in na poslopje KP. Policija je uporabila solzilni plin in vodo, da je razkropila demonstrante. Prav tako je krajevna KP poklicala ojačanja iz bližnjega Lublina, kjer je narasla napetost med prebivalstvom tudi v zvezi z obiskom Hruščeva, ki je bil napovedan za 14. julij za proslavo 15. letnice ustanovitve komunistične lublinske vlade med drugo svetovno vojno.
IZ TEDNA V TEDEN
nismo mogli v tem pogledu biti zadovoljni z našo univerzo; neredko je vel iz nje nekatoliški duh. Danes je znanost uklenjena v obvezni ateistični dialektični materializem. To je grenka kaplja v mislih ob njenem jubileju.
“Na ustanovitev ljubljanske univerze katoličani nismo bili zadostno pripravljeni. To je naš izvirni greh. Nismo imeli kadra katoliških znanstvenikov, ki naj bi zasedli stolice nove univerze”. Tako je pred leti zapisal pok. dr. Odar. Ga bomo imeli za njeno preroditev, ko morda pride tisti čas?! In če ne pride, ali ni v tujini potrebna protiutež svobodne znanosti, krščanske znanosti proti ateistični? Vsaj za to naj bi slovenski narod v tujini skrbel, da bi čim več naših mladih ljudi študiralo na univerzi in ti naj bi ne gledali samo na boljšo službo, marveč naj bi se vsaj nekateri posvetili znanstvenemu delu, da ne bi rod slovenskih katoliških znanstvenikov povsem izumrl; vsi pa naj bi se zavedali resnične dolžnosti svojo višjo izobrazbo staviti v službo narodu, stopiti na čelo silno važnega dela za ohranitev in utrditev slovenstva in katolištva, ki sta v tujini ogrožena. Če si ne bi prizadevali za takšno mlado inteligenco, bi si sami spodkopali globoko korenino našega življenja. Naj bi vendar vsi doumeli, da gre pri tem resnično “za narodov blagor”.	I.L.
V	čilskem Santiagu se bo v sredini avgusta začela konferenca zunanjih ministrov 21 ameriških držav. Razpravljali bodo o sedanjem nemirnem položaju v Karibskem področju, kjer se v zadnjem času razni upori kar prenašajo iz ene države v drugo.
Bivši poveljnik kubanskega vojnega letalstva major Luis Diaz Lanz je pobegnil v Severno Ameriko. Na Kubi ga je Fidel Castro odstavil, češ, da je pripravljal zaroto proti njemu, v resnici je pa vlado ponovno obtoževal zaradi njenega prijateljskega zadržanja do komunistov. Bil je tudi proti temu, da bi komunisti lahko vršili propagando svoje ideologije med vojsko. Po prihodu v Severno Ameriko se je takoj javil ameriškim oblastem. Majorja Lanza so poklicali tudi v Washington, kjer je govoril dvakrat na tajni seji senatnega narodnoobrambnega odbora. Članom tega odbora je dal na razpolago dokaze za svoje trditve o komunistični infiltraciji v kubansko vojsko. Podatki morajo biti že važni, ker je admiral Arleigh Burke, poveljnik ameriške vojne mornarice, opozarjal na veliko nevarnost, ki bi za Severno Ameriko nastala, če bi se komunisti na Kubi polastili oboroženih sil.
V	republiki Honduras je skupina častnikov hotela vreči predsednika Ramona Villeda Morales-a, pa se jim namera ni posrečila.
Podpredsednik sovjetske vlade Kozlov je zaključil svoje potovanje po Severni Ameriki. Po posameznih mestih so ga sprejemali različno; nekje bolj slovesno, drugod pa tudi manj, zlasti v Čikagu, kjer župan ni hotel iti na uradni sprejem, češ, da je Kozlov v Čikagu nezaželena osebnost. Kozlov je med svojim bivanjem v Sev. Ameriki dajal različne izjave, tako, kakor to delajo vsi sovjetski komunistični veljaki. V nekaterih je grozil, češ, da ho Sovjetska zveza udarila z, vso silo po zaveznikih, če bi skušali berlinsko vprašanje reševati s silo, drugod se je pa zavzemal za povečano trgovino med Sev. Ameriko in ZSSR. Zatrjeval je tudi, da lahko demokratski in komunistični sistem mirno delujeta drug ob drugem.
Ameriški podpredsednik Rihard Nixon se odpravlja na daljši obisk v Sovjetsko zvêzo. Imel je v načrtu tudi obisk Sibirije, pa mu sovjetske oblasti niso dovolile, da bi s svojim letalom preletaval sibirsko področje.
Rajmohan Gandhi, vnuk pok. voditelja Indijcev Mahatme Gandija, je v Severni Ameriki v izjavi za javnost rotil Sev. Ameriko in ostali svobodni svet, naj ne dopustijo, da bi bila komunistična Kitajska sprejeta v Organizacijo združenih narodov. Ostro je obsodil tudi prizadevanje nekaterih gospodarstvenikov v svobodnem svetu, ki zaradi večjih do-
Mrušeev v Varšavi
Zahodni diplomati v Varšavi so papo vedovali, da bo ’Hruščev izkoristil svoj pomirjevalni obisk na Poljskem, kamor je bil napovedan za 14. julija, za postavitev novih sovjetskih zahtev, na katere bo moral Zahod pristati, če bo hotel kakor koli rešiti nemško vprašanje. Hruščev je bil napovedan y Varšavi 14. julija, se pravi drugi dan sedanjega zasedanja ženevske konference. Zahodnjaki menijo, da bo Hruščev na Poljskem podal sovjetsko stališče do problemov, o katerih razpravljajo v Ženevi, bolj avtoritativno, kakor ga je, ali ga more podati njegov zunanji minister Gromiko svojim zahodnim kolegom v Ženevi.
Menijo, da bo Hruščev v enem svojih govorov najresneje opozoril Zahodno Nemčijo, naj nič več ne mislil na ponovno osvojitev izgubljenega ozemlja, zlasti ne bivšega nemškega baltskega pristanišča Stettina.
Sovjeti so Poljski določili glavno vlogo v naporih komunističnega bloka za vSiljenje svojih idej o ureditvi nemškega problema. Moskva neprestano ponavlja, da je bila Poljska prva Hitlerjeva žrtev leta 1939 in dežela, ki je u~ trpela največjo človeško in materialno škodo med drugo svetovno vojno.
Menijo, da bo Hruščev izkoristil to tragično zgodovino za svojo propagandno odskočno desko proti zahodnjakom in za dosego svojih zahtev po umiku, zahodnjakov iz Berlina, za gotovitev komunistične kontrole Vzhodne Nemčije in morebitno končno popolno nadvlado komunizma nad obema Nemčijama.
Potovanje Hruščeva na Poljsko prvotno ni bilo premišljeno za sovpadanje z žfenevsko konferenco. Prvič so ga objavili že lanskega decembra kot povračilni obisk za obisk poljskega komunističnega vodja Wladislawa Gomulke in predsednika Cyrankiewicza v Moskvi.
Zahodnjaki v Varšavi imenujejo ta o-bišk “pomirjevalni obisk”, ker je Hruščev zadnjikrat obiskal Poljsko med poljskim uporom oktobra leta 1956, ko so se Poljski delno osvobodili stalinističnih verig. Od takrat dalje sta si Hruščev in Gomulka izmenjala že neštevilne poklone, toda Hruščev do letos ni hotel tvegati svojega prestiža z obiskom na Poljskem.
Z zanimanjem zahodnjaki pričakujejo, v koliko bo Gomulkovi vladi uspelo organizirati dobrodošlico Hruščevu, ker je znano, da so Poljaki izredno sovražni i komunizmu i Rusom kot takim. Ko je namreč lanskega decembra Mikojan prišel na obisk v Varšavo, so bile ulice, po katerih se je vozil, skoro popolnoma prazne.
Poljski komunisti upajo, da jim bo u-spelo Hruščeva pridobiti za to, da bo pozabil na svoj poraz leta 1956, ko mu ni uspelo zaustaviti destalinizacije Poljske hiti preprečiti skoro izgona maršala Rokosovskega, poljskega obrambnega ministra, ki ga je postavila Moskva in ki je bil dejanski vladar Poljske.
Hruščev namerava ostati na Poljskem za proslavo 15. letnice ustanovitve komunistične lublinske vlade 22. julija, ki jo je Moskva postavila v opozicijo u-stavni poljski begunski vladi, ki je operirala iz Londona med drugo svetovno vojno. * V
bičkov hočejo povečati trgovino s Sovjetsko zvezo. Te je opozarjal, da s takim svojim početjem sami sebi pripravljajo žalosten konec. Za Indijo je dejal, da je s priznanjem komunistične Kitajske napravila nevaren, zelo tvegan korak. Japonce opozarja naj te napake ne ponavljajo za Indijci. Kajti, če bi Japonska in Severna Amerika priznali komunistični kitajski režim, potem nihče več v Aziji ne bo verjel, da je komunizem res nevarnost in zlo, ki ga je treba preprečevati. Dejstvo, da imajo kitajski komunisti pod sabo 650 milijonov ljudi, na stvari prav nič ne spreminja.
V Franciji je bil bivši predsednik vlade Guy Mollet že v štirinajstič izvoljen za predsednika francoske socialistične
Severna Amerika je svoja letala z raketnim orožjem s francoskega področja prepeljala na svoje postojanke v Britanijo in v Zahodno ‘Nemčijo. (Nad. 4 str.)
PISMO IZ AVSTRALIJE
Avstralija — Brisbane
Kot dolgoletni naročnik in plačnik Svobodne — njo sem prejemal po naklonjenosti uredništva pop. brezplačno še v Nemčiji — redno zasledujem rubriko “Slovenci po svetu”. Verjamem, da ne zanima samo mene osebno, nego tudi ostale, kako smo se znašli pod novim nebom, pod novimi okoliščinami, med novim prebivalstvom v različnih zemljah sveta, ki so nam odprla vrata, da smo zamogli 'po dolgoletnem itaboriščnem življenju zadihati ponovno kot ljudje s pravicami in dolžnostmi. Vendar, žal, Avstralija v omenjeni rubriki skoraj ni zastopana, ali so pa le kaki izvlečki, ki jih uredništvo povzame iz lista “Misli”, a kakih samostojnih spisov sploh ni. A tudi med nami so naročniki “Svobodne”! Ojunačite se, in napišite kaj o svojih doživetjih!
Omejil se bom vsaj za danes na zvezno državo Queensland in na njeno glavno mesto Brisbane, kjer bivam osmo leto. Beseda Queenslad (Qld.) pomeni “Kraljičina dežela”. Ime je dobila po takratni angleški kraljici Victoriji, ter je ravno 6. junija poteklo 100 let, odkar je Victoria podpisala, zakon, s katerim se je sedanje ozemlje odcepilo od “matične dežele”, Novega Južnega Walesa, in se proglasilo za samostojno takratno kolonijo. Zakon je pa stopil v veljavo šele 10. dec. 1859 1. ko je prispel prvi guver ner in se sestavila prva vlada takratne kolonije. Tedaj se je sestal tudi prvi parlament. Saj, kakor znano, so se vse kolonije združile 1. jan. 1901 v federalno e-notd Commonwealth of Australia in tako ima Avstralia šest zveznih držav, ki ljubosumno čuvajo svoje pridobljene pravice.
Brisbane, več kot polmilijonsko glavno mesto, leži ob ostoimenski reki, ki se kakor kača leno vije skozi mesto in je plovna za srednje velike prekooceanske ladje z mnogimi pristanišči, je v zadnjih letih lepo napredovalo glede modernih palač. Prebivalstvo se je naselilo največ ob vzhodni obali in v mestih ter ob bližnjem morskem obalnem robu. Tako smo med ostalimi narodnostmi tudi Slovenci zastopani, ter menda ne na zadnjem mestu. Katera narodnost ima tu večino, je težko povedati, toda od Jugoslovanov imajo prvenstvo Srbi, ki so si postavili lepo dvorano, a v načrtu imajo tudi cerkev. Toda tudi Slovenci ne zaostajamo, akoravno nas ni na tisoče, tudi ne na stotine, vendar številka se bo vrtela okoli 150 z družinskimi člani. Lahko se reče, da smo se dobro “utaborili”. Nekateri so se osamosvojili, da njihovi izdelki slovijo še preko njihovih meja. Drugi so zaposleni po privatnih, tudi pri državnih podjetjih, veliko jih je našlo vsakdanji kruh pri mestni občini v različnih njenih odsekih. Mnogi se preživljajo tudi kot taksiji. Prilike za delo je dovolj za delavoljnega človeka.
-	Dne 2. maja je imelo tukajšnje “Slovensko socialno društvo PLANINKA četrti redni letni občni zbor. Tajnik je poročal, da društvo šteje trenutno nekaj nad 50 članov, kar bi bilo okoli četrtine tukajšnih Slovencev; za zgled je poročal, da so v društvenih vrstah še celo tisti, ki stanujejo zunaj po raznih krajih, ter so tako ostali zvesti svojemu matičnemu društvu. Razmerje med novo in staro naseljenci je kot brat do sestre in to še bolj pripomore k skupnemu so glasju. Priredilo je 7 družabnih večerov z dobrim obiskom! Tudi blagajniško poročilo je pokazalo napredek. Volitve so prinesle le neznatne spremembe glede vodstva.
Tako je predsedniško mesto zadržal g. Anton Kranjc, tajniško g. Janez Primožič, a blagajništko mesto obolele ge. Kristine Plut g. Anton Vogrin, ki mu je za pomočnika g. Jože Kosorok. člani nadzornega odbora so gg: Jože Fon, Franc Brus in Elisi Vogrič, gospodar g. E. Vogrič, knjižničar g. J. Kosorok in kultura te prosveta gdč. Ivanka Dekleva.
Mnogi med nami so že prejeli državljanstvo. Toda s tem ni rečeno, da naj zavržejo svoj jezik, svoje običaje in navade. Ravno obratno! Pri vsaki priložnosti tudi povdarjajo, koliko so no-vopriseljenci pripomogli k razvoju te dežele — saj ravno za nami je emigracijski teden, ki je v slikah in v besedi pojasnjeval razne stopnje emigrantov v raznih delovnih področjih
—	ter, — naglašeno je tudi bilo — da ne smejo zavreči tega, kar so prinesli seboj, ampak negovati in to prenesti v nov način življenja. Saj ni redek slučaj, da se v javnih nastopih pojavijo narodno noše, ki jih Avstralia sama ne pozna, tako nedavno v procesiji sv. Reš-njega Telesa, kjer so -nastopili Poljaki in drugi. Da je to do neke mere tudi izpe
Srebrnomašniški jubilej direktorja Antona Oreharja
V soboto in nedeljo so Slovenci v Buenos Airesu proslavili srebrnomašni-ški jubilej svojega glavnega dušnega pastirja g. direktorja Antona Oreharja. Sobotna proslava je bila bolj intimnega značaja, v nedeljo popoldne pa javna in slovesna.
Srebrnomašnik med svojimi farani
Sobotni popoldan in večer je srebrnomašnik Anton Orehar prebil s svojimi farani iz Predoselj. Ob petih popoldne so se vsi zbrali v Slovenski hiši. Srebrnomašnik je imel najprej blagoslov, nato so pa vsi zasedli mesta za pogrnjenimi mizami v dvorani. Jubilanta so najprej pozdravili Kočarjevi otroci ter mu izročili lep slovenski šopek, Osojnikova Marija mu je pa v pozdrav deklamirala pesmico. V imenu pisdoseljskih faranov je zatem povzel besedo Franc Šenk ter mu izrekel najtoplejše čestitke k srebrnomašniškemu jubileju. Spregovoril je tudi najstavejši faran Janez Šmajd. Srebrnomašniku je s čestitkami izročil tudi darilo Predoseljeanov. G. direktor se je za pozornost svojih so-rojakov toplo zahvalil in poudaril svojo radost, da z njimi skupaj ob spominu na domače kraje in ljudi lahko prebije ta večer.
Sestanek je nato potekal v najprijetnejšem razpoloženju in vzdušju. Vsi so bili veseli, da so ne od srebrnomašni-škem jubileju svojega rojaka lahko vsi dobili — stari in mladi — in obujali spomine na domač kraj in na novo mašo g. Oreharja pred 25 leti.
Srebrna maša v cerkvi sv. Julije
Srebrna maša direktorja Antona Oreharja je bila v nedeljo 12. t. m. ob štirih popoldne v župnijski cerkvi sv. Julije na Avdi Alberdi 1195. Glavni oltar je bil razkošno okrašen z belim cvetjem. Slovenski verniki so že pred napovedano uro zasedli klopi v prostrani cerkvi. Pri srebrni maši je bilo tudi precej faranov župnije sv. Julije, ki direktorja Oreharja poznajo še iz let, ko je imelo Društvo Slovencev svoje prostore zraven te cerkve, in ker opravlja dušno-pastirsko službo tudi v sestrskem zavodu v tej župniji.
Na dvorišču so se med tem uvrstili v sprevod otroci, dekleta in fantje v narodnih. nošah, ministranti, bogoslovci» ter več slovenskih duhovnikov, za njimi je pa stopal srebrnomašnik. Pred vstopom v cerkev ga je pozdravil Šmajdov
oče Janez šmajd. Prebral je pismo, ki je za Oreharjev srebrnomašriiški jubilej prišlo od doma. Tople so bile besede, ki so prišle iz domačega kraja in polne spominov na njegovo novo mašo ter zagotovilo, da so z njim v duhu ob srebrnomaš-niškem jubileju vsi združeni ter mu k njemu pošiljajo najlepše čestitke.
Po tem pozdravu z doma sta pred srebrnomašnika stopila Virnikova Maj-dka in Starihov Mihec, ki obiskujeta slovenski šolski tečaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Lepo sta povedala svoji čestitki ter srebrnomašniku izročila šopek, zatem so ga pa pozdravili zastopniki župnij, v katerih je jubilant de loval. Za mengeško faro Vinko Bokalič, za šentvidsko Albin Magister st, in za stolno župnijo v Ljubljani pa Lojze Dolinar.
Po teh pozdravnih besedah so se vsi s srebrnomašnikom napotili proti glavnemu oltarju, s kora je pa močno odmevala pesem “Srebrnomašnik bod’ pozdravljen”. Peli so jo Gallusovci.
Med slovesno peto mašo sta srebrnomašniku asistirala spiritual slovenskega bogoslovja v Adrogueju dr. Filip Žakelj in župnik Gregor Mali, Gallusov mešani zbor je pa izvajal prelepo Hayd-ncvo Mariaceljsko mašo.
Po evangeliju je stopil na prižnico duh. svetnik Alojzij Košmerlj, ki je pred leti v Ljubljani s sedanjim semeniškim spiritualom dr. Žakljem in srebrnomašnikom skupno deloval v ljubljanski stolnici. Navzočim argentinskim vernikom je naprej povedal v kasteljanščini pomen slovenskega srebrnomašniškega jubileja, zatem je pa v izbranih besedah govoril rojakom o veličini duhovskega poklica; nato prikazal življensko pot in dušnopastirsko delo jubilanta v domo-
vini pred vojno, v begunskih letih po taboriščih in po prihodu v Argentino v novi deželi, kjer je za slovenske rojake uredil dušnopastirsko službo po slovenskih naseljih. Omenjal je njegovo delo za rojake, njegove žrtve in odločnost, s katero se je loteval vsakega dela in pri njem prav trmoglavo tudi vztrajal. Omenjal je tudi njegovo glavno delo na ustvaritev slovenskega doma v Buenos Airesu. V imenu vseh rojakov mu je ob koncu izrekel najtoplejše čestitke.
Po maši je bila zahvalna pesem Tebe Boga hvalimo.
Pozdrav srebrnomašniku v Slovenski hiši
Po srebrni maši v župni cerkvi sv. Julije je Društvo Slovencev pripravilo srebrnomašniku pozdravni večer v dvorani Slovenske hiše, pri katerem so sodelovale vse slovenske demokratske politične stranke ter kulturne, prosvetne in verske organizacije ter ustanove, dvorani so bili zbrani predstavniki Narodnega odbora za Slovenijo, ki žive v Argentini, zastopniki demokratskih strank, številnih organizacij in ustanov slovenskih protikomunističnih Slovencev na področju Vel. Buenos Airesa. Z eno besedo: predstavniki vse slovenske protikomunistične dejavnosti in skupnosti. Vsi so zavzeli mesta pri pogrnjenih mizah.
Pozdravni večer je začel in ga ves čas vodil predsednik DS Alojzij Horvat. Izrekel je jubilantu zahvalo za njegovo dosedanje delo v društvu, se mu zahvalil za vse, kar je za Slovence storil, mu toplo čestital k srebrnomašniškemu jubileju in mu v znak skromne zahvale in v spomin izročil diplomo, ki so jo podpisali predstavniki vseh slovenskih orga nizacij. Prosil ga je, naj bi svojo pomoč Društvu Slovencev izkazoval še naprej in ga s svoje strani podpiral pri ohra-(Nadaljevanje na 3. strani)
IZ BUENOSAIREŠKEGA UMETNIŠKEGA ŽIVLJENJA
Razstava arhitekta Sulčiča
Arhitekt Viktor Sulčič je v razstavnem salonu Witcomb na Floridi 760 v Buenos Airesu priredil razstavo svojih slik. Prostrana dvorana je bila polna razstavljenih del. Otvoritvi razstave dne
29.	junija 1959 je prisostvovalo veliko Slovencev, ki so umetniku iskreno čestitali.
Razstava je zelo ugajala, zlasti dela, ki so nastala v zadnjem času. Slikar se posveča predvsem slikanju krajin in je
BRALI SMO...
KOMUNISTIČNA POTVORBA
V Svobodni Sloveniji smo ponovno pisali o raznih prireditvah, ki jih prirejajo doma komunisti v spomin 40. letnice ustanovitve svoje stranke. V zvezi s to obletnico pa prvak srbske socialdemokratske stranke dr. Živko Topalovič, odkriva v 106. številki svojega “Sindikalista”, da so tudi s to obletnico komunisti potvorili zgodovinsko dejstvo.
Dr. Živko Topalovič navaja naslednje:
“Jugoslovanski komunisti vse to leto proslavljajo 40 letnico ustanovitve svoje stranke. S tem delajo veliko potvorbo, kajti njihova stranka ni bila ustanovljena leta 1919, ampak na kongresu v Vukovarju leta 1920. Ta potvorbo komunisti potrebujejo, da bi se prikazali kot enostavno nadaljevanje socialnodemokratskih strank v raznih jugoslovanskih pokrajinah. Te stranke in svobodne sindikalne organizacije so obstojale polnih 30 let pred nastankom komunistične stranke, ki je popolno nasprotje socialdemokratom. Aprila 1919
so se vse pokrajinske socialdemokratske stranke združile v eno celoto. Ob tej priložnosti so se v to zvezo vtihotapili tudi komunisti kot levi socialdemokrati, a bili so že tajno posebej organizirani”. V
bilo med razstavljenimi deli tudi več motivov iz Slovenije.
Koncert Franje Golobove
Glasbena ustanova Mozarteum Argentino je uvedla letos v buenosaireško koncertno življenje novost opoldanskih koncertov. Že od začetka sezone so vsak petek ob 13- uri v Gran Cine Florida ti koncerti, ki so izredno dobro obiskani. Poleg' priznanih umetnikov je vedno na sporedu tudi kratko predavanje, katero imata izmenoma muzikolog dr. Epstein in kritik Jorge D’Urbano. Zadnji koncert v petek 10. t. m. je bil posvečen 200 letnici Haendlove smrti. Uvodno besedo je spregovoril dr. Epstein, nato je pa izvajala znamenite arije iz Haendlo-vih oratorijev in oper altistka Franja Golobova. Na klavirju jo je spremljal profesor Jože Osana. Koncert je uspel zelo lepo in je bila slovenska umetnica deležna toplega priznanja občinstva in mnogih čestitk tudi po koncertu.
SPOMINSKA PROSLAVA V SEVERNI AMERIKI
V Svobodni Sloveniji smo poročali o lepi prireditvi, ki so jo buenosaireški Slovenci priredili v začetku junija v počastitev spomina žrtev komunističnega nasilja med drugo svetovno vojno ter pobitih domobrancev leta 1945. Spomin teh žrtev so počastili tudi drugod po svetu. Povsod tam, kjer živi strnjena kaka večja slovenska skupina. Tako zlasti v Severni Ameriki, v Torontu v Kanadi in v Sydneyu v daljnji Avstraliji.
Spominske proslave v Severni Ameriki so bile zlasti v Clevelandu ih Milwa-
ljano, priča dejstvo, da imajo skoraj vse narodnosti svoja glasila in svoja društva. Tako imamo Slovenci dve glasili: mesečnik in štirinajstdnevnik. Mesečnik “Misli” pod spretnim uredništvom g. p. Bernard-a Ambrožič-a, ki ga je skoraj iz nič postavil na zavidljivo višino, ter izhaja z letošnjim letom naprej v obliki revije; štirinajstdnevnik “Žar” pod uredništvom g. Ljuba Urbančič-a. Izdaja ga konzorcij. Je bolj nepolitično-in-formativni list. Dosti je, da zamoremo Slovenci vzdrževati dva lista, če upoštevamo, kako malo je stalnih plačujočih naročnikov.
Imamo tudi svoja društva. Tako razen v Brisbanu, deluje v Sydney-u Slovensko društvo. Ustanovila se je tudi
Družba Slovene Dom PTY. LTD. z nalo-
*
go, da kupi sedanji Slovenski dom, v katerih ima društvo svoje prostore in je znan po vsej Avstraliji kot Slovenski dom. Imenovano stavbo, ima trenutno Društvo le v najemu in prišli so do nje-le po zaslugi naših duhovnikov, ki so sprožili akcijo za tak dom in zbirali po-
trebna denarna predstva. — Tudi v Melbourne nič ne “zaostajajo in bodo menda v kratkem zavihali rokave in pljunili v roke. Istotam je sedež slovenskih klubov za Victorio, sedež Slovenskega kluba Melbourne ter za imenovano Zvezo izdajajo razmnoževani mesečnik “Vestnik”. Tudi v Perth-u, Adelaide in sedaj tudi v Newcastlu imajo svoja društva.
Med.nami delujejo trije duhovniki, ki so kot misionarji med razbeglimi ovčicami, ter jih časovno obiskujejo. Tako že omenjena g. p. Bernard Ambrožič in p. 'Valentin Bazilij, oba prišla semkaj že pred leti iz Amerike. Tretji je g. dr. Ivan Mikula, koroški rojak, ki se je sam odločil oditi med svoje oddaljene ovčice. Deloval je več let na zapadni obali v notranjosti, slednjič v Perthu, dokler ga niso poklicali v Sydney v pomoč prezaposlenemu p. Bernard-u.
Toliko naj bo za danes ter pozdrav iz toplega, sončnega “zimskega” Brisba-na pošilja vsem rojakom po svetu.
Primožič Janez
ukee -u. V Clevelandu je bila že na a-meriški spominski dan dne 24. maja. Kakor vsako leto so imeli tudi letos spominsko romanje k lurški votlini na Chardon Road. Vodil ga je škof dr. Rožman, ki je imel tudi mašo in globok govor, v katerem je pozival vse na hvaležnost, ki smo jo dolžni slovenskim žrtvam. Škofu sta pri maši asistirala Msgr. Matija škerbec in Julij Slapšak. Ljudsko petje je vodil g. Rigler. Pod vodstvom g. Milača so pa zapeli tudi pevci Korotana. S petimi litanijami je bila zaključena spominska proslava.
Druga proslava v Clevelandu je bila v šolski dvorani v Collinwoodu. Začela se je z “Naprej zastava Slave”. Po pozdravnem govoru Ivana Hočevarja, je moški zbor Korotana zapel ža-lostinko Oj Doberdob, člani dramat-skega društva Lilija so se pa mrtvim slovenskim junakom poklonili z zborno recitacijo pesmi “Našim junakom” od Marijana Jakopiča. Sledil je dokumentarni film Jelendol. Prvi del prireditve je zaključil ženski zbor Korotana s pesmijo Pojdem v Rute. Po odmoru so člani dramatskega društva Lilija odigrali prizor “Ob prelomu”, ki ga je napisal Stane Pleško iz Kanade, režiral pa M. Jakopič. Po govoru predsednika ZPB Franca Gruma je bila simbolična slika “Na domobrančevem grobu”. Be-sedlo k tej točki je napisal M. Jakopič.
V Milwaukee-u sta spominsko proslavo pripravila Slovensko društvo Triglav in krajevni odsek Zveze protikom. bojevnikov. V slovenski fari pri Sv. Janezu je imel za slovenske žrtve mašo župnik Klavdij Okorn. Po slovesni zadušnici je bila spominska proslava v cerkveni dvorani. Cerkveni mešani zbor je zapel a-
ARGENTIN A
Argentina je praznik svoje neodvisnosti dne 9. julija praznovala z vso slovesnostjo. V dopoldanskih urah so obiskali predsednika v vladni palači visoki vojaški poveljniki ter mu sporočili pozdrave argentinskih oboroženih sil. Isto so storili člani vlade in diplomatskega zbora. Nato se je dr. Frondizi iz vladne palače napotil v katedralo, kjer je bila slovesna zahvalna služba božja. Imel jo je buenosaireški nadškof Msgr. Lafitte. Po cerkvenem opravilu v katedrali je bila vojaška parada. Zaradi varčevanja je letos v njej sodelovalo samo 7.000 mož. Nastopile so pa vse vrste argentinskih oboroženih sil. Med temi je bila tudi posadka prve argentinske letalonosilke Independencia. Zvečer je bila v gledališču Colon slavnostna predstava Donizettijeve opere Lucia Lamermure. V petek je predsednik dr. Frondizi kot vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil v pristanišču obiskal argentinske vojne ladje. Sprejem in pozdrav predsednika je bil na letonosilki Independencia.
V	Argentini notranje trenje med višjim častniškim osebjem še ni povsem odstranjeno. Armadni general Osorio Arana, ki je bil pod vlado osvobodilne revolucije najprej guverner province Bs. Aires, nato pa vojni minister, in je bil med zadnjimi dogodki v provinci Cordobi, odkoder je vladi sporočal svoje zahteve, je končno poslušal nasvet državnega tajnika za vojsko, se.vrnil v Buenos Aires ter se v državnem tajništvu za vojsko predal vojaškim oblastem, ki so uvedle proti njemu postopanje zaradi nediscipline. Generalu Arani je sledilo še nekaj višjih častnikov, drugi pa ne. Ti so iz Argentine odšli v sosednji Uruguay ter v Montevideu zaprosili uru-guaysko vlado za politični azil. To sta dva generala in dva polkovnika. K tem vojaškim osebnostim je pred dnevi prišel eden od njihovih prijateljev ter jih nagovarjal, naj se vrnejo v domovino in predajo vojaškim oblastem zaradi uvedbe disciplinskega postopanja proti sebi zaradi kršitve vojaških predpisov. To skupino višjih častnikov je vlada obtožila, da je proti njej pripravljala upor in je stala politično na istem stališču kot opozicionalni ljudski radikali, naj bi se sedanji politični položaj v Argentini rešil tako, da bi predsednik razpisal volitve podpredsednika republike; ko bi bil pa ta izvoljen, naj bi odstopil in mu izročil oblast. Naloga podpredsednika bi pa bila v določenem roku razpisati nove volitve.
Trenja so se v zadnjem času pojavila tudi v argentinski vojni mornarici. Tudi tu je 6 višjih častnikov svojim predstojnikom sporočilo željo in zahtevo, naj bi sedanji državni tajnik za mornarico viceadmiral Adolf B. Estevez odstopil. Vse te častnike so takoj zaprli in na njihova mesta postavili druge. Viceadmiral Toranzo Calderón, ki so ga omenjali že v skupini častnikov, ki je iz Cordobe hotela uveljaviti svojo voljo, se vojaškim oblastem v določenem roku ni javil. Zato je proglašen za upornika in je izgubil tudi čin.
V	Buenos Aires je prispel na nekajdnevni obisk prvak venezuelske krščan-sko-demokratske stranke COPEI dr. Rafael Caldera. V Argentini je imel več sestankov s člani vlade. Sprejet je bil tudi pri predsedniku dr. Frondiziju, kateremu je prinesel pozdrave venezuelskega predsednika dr. Betancourta. Prav tako je dr. Caldera imel prijateljske razgovore kot predsednik venezuelskega parlamenta s prof. Monjardinom, predsednikom argentinske poslanske zbornice. Več sestankov in razgovorom je pa seveda bilo tudi med njim in argentinskimi krščanskodemokratskimi prvaki.
V	buenosaireško pristanišče je prišla na nekajdnevni obisk eskvadra britanske vojne mornarice, ki jo sestavljajo letalonosilka “Albion” ter fregatni ladji “Lynx” in “Chichester”.
V	mestu Avellaneda, na področju Vel. Bs. Airesa, so občinski uslužbenci stavkali točno 93 dni. Sedaj so dobili zbolj-šavo gmotnega položaja. Med drugim so dosegli povišek plače za 300 pesov.
Argentina bo prihodnje leto nadvse slovesno proslavljala 150 letnico Majske revolucije iz leta 1810. Poštna uprava bo za te slavnosti izdala vrsto spominskih znamk. Natečaj za izdelavo skic za te znamke je že razpisala.
merikansko in slovensko himno, Gallusovo “Glej, človek”, moški zbor pa “Vigred se povrne” in “Doberdob”. Spominska govora sta imela župnik Klavdij Okorn in dr. Jože Velikonja. Spored spominske proslave je spopolnila še recitacija odlomka iz Kalinove “Črne maše za pobite Slovence” in Balantičeve pesmi “Sen o vrnitvi”.
Ilovice Lz Sfa&enije^
Beg iz Jugoslavije
SREBRNOMAŠNIŠKI JUBILEJ DIREKTORJA ANTONA OREHARJA
Mlad jugoslovanski begunec je preteklo sredo prisilil veliko potniško letalo, da je zaobrnilo proti Italiji, kamor se je zatekel izza železne zavese v svo bodo.
Obad čučkovič, 23 let star, je med poletom nad jugoslovanskim ozemljem potegnil pištolo in prisilil pilota, da je zaobrnil letalo proti Italiji. Izstrelil je eno krogljo skozi okno letala, da je prepričal pilota, da misli resno.
Ko je letalo s 27 potniki končno pristalo na letališču v Bariju, je čučkovič zaprosil italijanske oblasti za politično zaščito. Pištolo je meril na pilota še v trenutku, ko so na letalo vstopili italijanski karabinjerji. Letalo je ostalo na
BUENOS AIRES
Uredništvo Svobodne Slovenije večkrat dobi v objavo podpisan ali pa tudi kak nepodpisan dopis ali članek. S takimi prispevki postopa Svobodna Slovenija tako, kakor to delajo uredništva listov po vsem svetu. Objavlja prispevke bodisi s podpisi njihovih avtorjev, bodisi nepodpisane, če uredništvo ve za ime avtorja. Če pa uredništvo za avtorja nepodpisanega članka ne ve, ga ne more ■objaviti. Tako je delalo doslej, in tako bo delalo tudi v bodoče.
Kulturno - družabna prireditev FEDECE
Federación de Estudiantes Exilados, del Centro y Este de Europa je 4. julija priredila družabno prireditev s kulturnim sporedom za vse svoje člane v prostorih Poljske zveze na Serrano 2076. Tega večera se je udeležilo tudi izredno 'veliko slovenskih akademikov in drugih prijateljev.
Kulturni del je otvorila predsednica poljskih akademikov ga Poore, ki se je zahvalila vsem za izredno udeležbo, v imenu Združenja Poljakov pa je vse pozdravil g. Stanislaw Jezierski. Glavni govornik, gen. tajnik FEDECE Raúl Sargava, pa je v svojem govoru poudaril, da je ta prireditev nekaka protiutež "VII. festivalu mladine na Dunaju, ki ga pripravljajo komunisti in zakrita propaganda njihove ideologije. Tukaj sicer nimamo Ulano^ve in drugih sovjetskih zvezdnic, pač pa bomo skušali družiti preprosteje, a v svobodi.
Nato je slovaški akademski zbor pod dirigentom Sarka zapel par pesmi: Čo čučiš, Ja parobok z Kapušian in Sojka. Slovenski mladinski pevski zbor pod vodstvom Jožeta Malovrha pa je zapel sledeče pesmi: Ob večerni uri, Guažek in Slovenec sem, katere so zbrani odobravali s hrupnim ploskanjem. Estonci so zaplesali nekaj svojih narodnih plesov: Ribiči, Tkalci, < Vironska polka, njihov sekstet “The Guiders” pa je ubrano zapel par narodnih. Ukrajinci so želi veliko uspeha s svojimi kozaškimi plesi kot Zaporožec itd. Po tem kulturnem delu se je razvil ples, ki je potekel v prijetnem razpoloženju. Videti je bilo, da so se udeleženci (nad 500) dobro počutili "v tej evropski družbi, kar je gotovo tudi eden od uspehov FEDECE.
letališču dobre pol ure. Nekateri potniki so iz letala tudi izstopili, toda jih italijanske policijske oblasti niso pustile oddaljiti se od aparata. Vsi potniki so se nato vrnili z letalom v Jugoslavijo, čučkoviča pa so Italijani odpeljali na varno.
Na Vrhniki je umrla najstarejša Slovenka Marija rašovec, stara 2 mecca manj kot 108 let. Razen zadnjih treh mescev je bila vedno živahna in dobro-voljna. Zadnji čas je vedno molila: “Božja moč, pridi na pomoč” in to so bile tudi njene zadnje besede. Ko je 1. 1931, stara 80 let, prišla iz svoje dolgoletne službe v Gradcu, je prinesla s seboj rožni grm, ki ga je vedno gojila in so sedaj tri rože s tega grma vpletli v njen mrtvaški venec. N. p. v m!
ARGENTINI
Slovenska hiša nam ne bo “komandirala”
Tako mi je pred kratkim rekel nekdo v razgovoru o slovenskih tečajih. — Društvo Slovencev, kakor tudi nobena druga organizacija ali ustanova, ki ima svoj sedež v Slovenski hiši, še manj pa Mladinski ddsek DS, nima namena in ne pravice komurkoli zapovedovati. Hoče le v potrebi priskočiti na pomoč in svetovati, če kdo to želi. Prav tako Mladinski odsek! Učne moči (učiteljstvo in za stopnik gg. katehetov) se sicer zbirajo mesečno (vsako zadnjo sredo o pol sedmih zvečer) k sejam, kjer se med sabo pogovore in druga drugi pomagajo z nasveti. Marsikdaj se sprejme tudi kak sklep, ki pa je končno le prostovoljen: Noben sklep ne veže vseh učnih moči, zlasti še, če bi katera ugovarjala sklepu. Isto velja za učne načrte, ki so le v pomoč posameznim učnim močem; ven dar je vsaka popolnoma svobodna pri izbiri učne snovi. — Ob tej priliki mi je ista oseba tudi izrazila, naj se vrši ves pouk v obliki nastopov (iger). Prvič je to nemogoče — kratko povedano — ker mora biti pouk sistematičen, in drugič niso vsi otroci navdušeni, da ne rečemo rojeni, za nastope. Res pa je, da bi starši v tem primeru lahko bili skoraj brez zanimanja za pouk. No pa je, hvala Bogu, mnogo več starsev, ki se z veliko požrtvovalnostjo zanimajo za slovenske tečaje, ko pa takih, ki sto je brezbrižno ob strani.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini dr. Jožeta Dobovšek iz njegove žene ge Pavline, roj. Ulrich se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Martin France, V vrtnem mestu Palomar je bil rojen sin —prvorojenec zakoncema Andreju Ma-kek in Polonci roj. Marolt. Pri krstu bo dobil ime po očetu: Andrej. V San Lui-su se je v družini Janeza Pekolja' in njegove žene ge Majde, roj. Havelka rodil sinček Janezek. Pri krstu sta mu bila za botra gdč. Metka in Jože Havelka. Srečnim družinam iskreno čestitamo.
SAN MARTIN
Rojaki iz San Martina bodo v nedeljo 26. julija po maši obiskali grob pok. svetnika Karla Škulja. Ob obletnici njegove smrti bo g. dr. Starc na grobu iz molil molitve za pokoj njegove duše.
(Nadaljevanje z 2. strani)
r.jevanju slovenske zavesti med rojaki v izseljenstvu.
Slavnostni pridigar duh. svetnik Ko-šmerlj je bil naslednji govornik Zahvalil se je Društvu Slovencev, da je srebr-nomašniku pripravilo tako lep večer s tako izbrano slovensko družbo. V na-dalnjih izvajanjih je prikazal slavljenčevo delo, zlasti v taborišču, kjer je že leta 1945 prevzel vodstvo dušnega pastirstva. Omenjal njegovo prizadevanje za vzgledno krščansko življenje slovenskih beguncev, nato njegovo delo med rojaki v Argentini, kjer je njegovo največje delo Slovenska hiša, ki je vsem košček domovine. Omenja tudi težave, na katere je dostikrat zadeval, a ni klonil, ampak neumorno in vztrajno gradil naprej. Na svojem položaju mora dostikrat prestrezati udarce, ki jih drugi niti čutijo ne. Govornik tu naslavlja na rojake prošnjo, da naj bo vsaka kritika dobronamerna, konstruktivna, nikdar pa ne razdiralna. Jubilantu želi, da bi ohranil še naprej močno srce, polno poguma za delo za slovensko skupnost, apostolsko vnemo, ki vse premaga, vse pretrpi. Vse navzoče je pozval naj dvignejo kozarce in pijejo na zdravje srebr-nomašnika.	.
Besedo je povzel tajnik NO za Slovenijo Miloš Stare in izvajal.
Slovenskega duhovnika-direktorja slovenskih dušnih pastirjev v izseljenstvu srebrnomašniki jubilej slavimo danes. Da smo se Slovenci ob tej priliki v tolikem številu in v taki družbi zbrali, je povsem naravno in utemeljeno v tradiciji in običajih vernega slovenskega naroda. Srebrnomašniški jubilej je velik praznik. Ker ga slavimo v izseljenstvu, mi dovolite, da ob tej priliki povem tole ugotovitev:
Ta srebrnomašniški jubilej obhajamo v dobi, ko je minilo io let našega izseljenstva.
MIRAMAR
Po 10 letih življenja slovenske skupine v Miramarju je 29. junija t. 1. prvič posegla smrt med nas in vzela Zgončevega očeta.
Pokojni Zgončev toče je z ostalimi slovenskimi protikomunističnimi begunci 1. 1945 zapustil Slovenijo, begunska leta je preživel v Italiji, odkoder je prišel leta 1948 v Argentino ter se naselil v Miramarju. Tu si je postavil tudi lastni dom. Vživeti se pa v tukajšnje razmere nikdar ni mogel. Misli so mu vedno u-hajale nazaj v domače kraje, kjer je pokopana njegova prva žena in kjer so mu komunisti pobili tudi štiri sinove. ¡Še tisto popoldne pred 'svojo smrtjo, predno ga je zadela srčna kap, je mislil na domače. Svoji drugi ženi je govoril o svojih starših in svojih najdražjih. Pripovedoval je o smrti drugih, ne da bi slutil, da se bo tudi njemu samemu kmalu v 661etu starosti izteklo življenje.
Novica o njegovi smrti nas je hudo zadela. Slovenci smo se zbrali na pokojnikovem domu in V molitvi prečuli noč ob njem. Pogreb je bil 30. junija popoldne. Iz Mar del Plate je prišel g. Boris Koman in opravil pogrebne obrede. Rajnika so na njegovi zadnji poti spremljali vsi tukajšnji Slovenci in veliko domačinov. Naj počiva v miru, vsem njegovim naše iskrene sožalje.
Proglašeni smo bili od tistih, ki so v domovino zanesli novo ideologijo, kot izrodek naroda, oni pa so sami sebe proglasili kot cvet in prave vodnike naroda. Nato je govornik nazorno prikazal naše desetletno delo od naselitve v Argentini, katero smo morali izvesti sami, našega organizacijskega, kulturnega, prosvetnega in verskega življenja in je zaključil ta prikaz: “Po 10 letih moremo ugotoviti, da smo zmagali mi v izseljenstvu in ne oni doma. Mi smo dokazali, da smo živa veja narodnega drevesa, ki danes po 10 letih bohotno cvete. Oni doma pa kljub bogati pomoči tujine niso prišli preko desetletnega eksperimentiranja in po 10 letih “raja”, ki sp ga ustvkrili novi oblastniki, je vedno več tistih, ki bežijo, ali ki vsaj želijo bežati iz domovine. To ugotavljam danes ob tem slovesnem mašnišketn jubileju prav zato, ker je današnji slavljenec krepko sodeloval, včasih odločilno sodeloval, da je zmaga na naši strani.”
Nato je govornik razvijal načrte za bodočnost in poudarjal, da nas dosedanji uspehi ne smejo uspavati. V imenu Narodnega odbora za Slovenijo je slavljencu čestital, se mu zahvalil za dosedanje delo in ga prosil, da tudi v bodoče prav tako vneto sodeluje,
Rektor slovenskega bogoslovja in a-postolske šole v Adrogueju dr. Franc Gnidovec se je jublantu zahvalil za njegovo skrb za slovensko semenišče in podporo, ki je je z njegove strani bilo vedno deležno, zlasti ob preselitvi iz San Luša in nakupu sed. prostorov v Adrogueju. Prof. Alojzij Geržinič je govoril v imenu organizacij Katoliške akcije. S čestitkami je srebrnomašniku izročil v narodnih motivih izdelan duhovni šopek članov organizacij KA. V imenu teološke fakultete v Adrogueju in doma je jubilantu izrekel tople čestitke dekan te fakultete dr. Ignacij Lenček.
Za njim je govorilo še več govornikov. Vsi so srebrnomašniku izrekali če stitke v imenu svojih organizacij, se mu zahvaljevali za njegovo odločnost, s katero se vedno loteva dela za slovensko skupnost, poudarjali njegovo širokogrud-nost, s katero spremlja delo po posameznih organizacijah, njegove zasluge za nakup Slovenske hiše, ga pozivali naj pri tem delu vztraja, da bo na tem prostoru zrasla tudi slovenska dvorana.
Tako so govorili dr. Valentin Mar-kež v imenu Slovenske ljudske stranke, Rudolf Žitnik v imenu Slovenske demokratske stranke, župnik Janez Hladnik, častni predsednik Društva Slovencev, ki je omenjal svoj lanski obisk v ljubljanski stolnici, kjer je z iste prižnice govoril, s katere je jubilant pet let pridigal in oznanjal božjo besedo; dr. Alojzij Voršič v imenu Slovenske hiše, ravnatelj Ivan Prijatelj v imenu Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, Ruda Jurčeč v imenu Slov. kulturne akcije, dr. Filip Žakelj kot njegov bivši sodelavec v ljubljanski stolnici in sed. predsednik Južnoameriške Baragove zveze, gdč. Mara Bidovčeva za Slovensko dekliško organizacijo, za Slovensko fantovsko zvezo predsednik Jože Vod-n., Robert Petriček v imenu Slovenskega planinskega društva. Petriček je jubilantu izročil v imenu slovenskih planincev sliko gore Capilla s področja Južnih .jezer, ki je bila ena prvih postaj slovenskega andinizma.
Vsak teden ena
SLADKO JE VINCE Z VISOKE GORE...
Sladko je vince z visoke gore, ker ljubi Jezus požegnal ga je. Prelepo' ime... ti, iz tega glažka ven popij!
Zdaj že gre, naj le gre, kaj je notri, naj le gre!
Zdaj že gre, naj le gre, kaj je notri, naj le gre!
Po odmoru so se govori nadaljevali, ter so še govorili: Jože Vombergar v imenu Slovenskega pevskega zbora Gallus, Slavko Skoberne v imenu Društva Dom in revije Slovenska pot, Radivoj-Rigler v imenu društva protikomunističnih borcev, Janko Mernik v imenu slovenskih rojakov iz sanjuške fare, v ime nu salezijancev ter Fantovskega in De-klinškega mladinskega doma, ki ju vodita Maks Jesih odn. gdč. Tinca Gla-
van.	V imenu kat. Črnogorcev je jubilantu izrekel čestitke črnogorski kat. duhovnik Marko Kovačevič,v imenu društva Slovenska vas in lanuških mlad. organizacij je govoril Stanko Mehle, v imenu Društva Naš dom v San Justo tajnik doma Srečo Belič, Luka Milharčič za Družabno pravdo. Svoje čestitke mu je izrekel v verzih. Za revijo Slovenska beseda je čestital Viktor Grčar, v imenu akademske kongregacije dr. Maks Loh, Janez Šparhakelj za Slov. kat. akademsko -društvo, Aleksander Majhen v imenu organizacij in ustanov, v katerih se srebrnomašnik udejstvuje, t. j. v imenu Vincencijeve konference, v imenu čebelice in tistih, ki skrbe za slovensko semenišče. Dr. Julij Savelli je pa zaključil vrsto govornikov.
Za vse čestitke se je zatem zahvalil srebrnomašnik. Najprej je izrekel za hvalo svojim staršem in duhovnikom za vzgojo, nato pa vsem duhovskim in, laičnim sodelavcem. Za svoj sedanji polo-žej je dejal, da odkrito pove, da ni rad na njem, ker pa je nanj postavljen, bo na njem vztrajal. Končno se je vsem, ki so mu pripravili ta lep večer, iskreno zahvalil, zlasti Društvu Slovencev.
Po njegovi zahvali je pozdravni večer pokekal v prijetnem razpoloženju najprej. Za postrežbo gostov so skrbele gospe in gospodične, članice organizacij.
Srebrnomašniško darilo
Za srebrnomašniški jubilej je direktor Anton Oreher dobil krasen mašniški plašč bele barve. Po želji dobrotnika so ga oskrbeli člani odbora Čebelice. Na notranji strani mašniškega plašča je naslednje posvetilo:
“Srebrni jubilej prečastitega gospoda direktorja slovenskih dušnih pastirjev, profesorja Antona Oreharja, odkar pšenični v božji je spremenil kruh, hvaležni radostno proslavljajo Slovenci. Buenos Aires, 8. julija 1959.
Blagoslov papeža Janeza XXIII.
Za 25 letni mašniški jubilej je direktor Anton Orehar dobil v ponedeljek iz Vatikanskega mesta brzojavko naslednje vsebine:
Sveti Oče čestita z očetovskim srcem g. Antonu Oreharju ob 25 letnici ma-šništva, prosi obilo božjega blagoslova in podeljuje apostolski blagoslov njemu in vsem navzočim pri jubileju.
Kardinal Tardini
SLOVENCI V
Mladi Gallus prt delu
Vedel cem, da so v polni pripravi za svoj nastop; časopisje že nekaj časa prijazno vabi k “Pravljici o izgubljeni .sinički”. To bo torej najboljši trenutek, da jih obiščem in najdem vse skupaj pri delu.. . tako mladi in neugnani živžav, kakor tudi njega “krotilce”.
In zdaj šem v ciudadelski dvorani. Na odru poskakuje skupina zajčkov s starejšim očakom s častitljivo pipo v ustih, in zanosno poje: “Pozdravljena, sinici -ca, prepevaj nam prav lepo...” V prvih klopeh sede deklice in čakajo svoje vrste. Skozi odprta vrata ob odru pokukam za zakulisje: tam je gruča skuštranih fantičev. Trije izmed njih mečejo “figurite” in se razvnamejo v prepirček. Druga dva se borita z indijanskimi sekirami. . . spet drugi meri z lokom v podobo na steni. Ko dvignejo še večji hrup, prinese napol razkuštra-no krotilko Emo, ter jim z jeznim licem zabiča: “Ali boste že mirovali! Mul ci grdi!” Potem pa ji je skoraj malo nerodno, ko se srečava z očmi. Brž se spet potegne s šopom papirjev v roki za oder, na katerem pojo zajčki...
Vi^ odmoru sem se približal voditeljici zbora, Nuši. Vsa nasmejana je bila kakor vedno.
“Dobro srečo voščim! Dobra volja je s
Teboj, mislim, da sem prišel pravi trenutek”, sem začel.
“Če me misliš “pofehtati” kaj na posodo, bom precej drugačna. Ampak ne misli, da Ti ne bi hotela dati: le v zadrego bi me spravil, ker nihče ter naših kulturnih “chang” ne plačuje. Saj veš...”
“Ne ustraši se! Ljudem bi le rad povedal kaj o skrivnosti vašega dela, o čemer igrica sama ne bo govorila.” Ra zumela je in bila sva domenjena. Torej. . .
“Kako da si prevzela vodstvo, teh mladih kanarčkov — in z njih naredila pravzaprav svoj mladinski zbor — ter kako delaš z njimi?”
“Moj mladinski zbor pač v toliko, ker ga vodim, drugače pa je ponos nas vseh! Verjemi mi, da me je vodila v največji meri ljubezen do mladine. Potem pa skrb za mladi naraščaj, ki bo mo gel izpopolnjevati čez leta vrzeli v starem Gallusu. Končno tudi ohranitev lepe slovenske pesmi v našem mladem rodu, ki dorašča na tuji zemlji. . .
Kako delam z otroki? Ponovim, kar sem že nekoč odgovorila: treba je mnogo potrpljenja in dobre volje. Otrok jo mora čutiti, da ji sledi”.
“In težkoče?”
I “Težkoče? Tudi teh je nekaj. Predvsem čas. Vaje imamo enkrat tedensko. Ob slabem vremenu otroci ne prihajajo. Večkrat sovpadejo z vajami kake proslave v šolah. Vse to naše delo zavla čuje. Ker so otroci v šolskem letu sko ro prezaposleni s šolo, je težko imeti še kake izredne vaje, morda le tik pred nastopi.”
“Mi moreš izdati kaj o Sinički?”
“Veliko ne bi rada izdala naprej o njej. Potožila bi le to, da je bilo delo dolgotrajno. Začeli smo s študijem že takoj po “Kresničku”. Prišlo pa je vmes prvo sv. obhajilo, komorni večer Gallusa, slavnostni koncert, in še druge prireditve — kar je vse naše vaje za Siničko odrivalo ter sem vidno opažala, vsaj pri začetnih vajah, da so otroci sproti pozabljali, kar so’ se naučili. Melodije v spevoigri niso preproste, so večglasne in zahtevajo precej truda. Ko nam je pri hitela na pomoč še režiserka, so pev ski del in tekst v glavnem že obvladali. Kaj več pa naj pokaže predstava...”
“Starše in prijatelje zbora zanima njegova bodoča pot. Kaj poveš o njej?’
“Velika škoda bi bila opustiti dobro vpeljano delo in ne nadaljevati na že doseženih uspehih. Imam polno načrtov, kaj bom izluščila, pa Ti res zdaj ne vem izdati. Srčno bi pa želela, da bi se zbo-rovo število pomnožilo...”
Z odra se nama je bližala režiserka Ema, ki je med najinim razgovorom popravljala posamezne igralce.
“No, režiserka, krotilka, — slišim, da sc Te otroci bojijo in Te spoštujejo o-benem, —- pridi, tudi s Tabo bi rad pokramljal!”
“Kar začni! Pripravljena sem,” je odvrnila samozavestno.
“Kako si uspela kot režiserka, kje zadeneš na težave pri delu z mladino?”
“Pri mladini uspeš le, če se sam popolnoma vživiš v njen svet. Tako sem jim kot režiserka morala vse podrobnosti posameznih vlog dejanski pokazati; skratka, moraš jih navezati nase. da o ti vdani in poslušni. Pri nekaterih je bil uspeh takoj zadovoljiv, ker imajo že po naravi v sebi igralsko žilico in so tudi zbrani ter poslušni pri nastopih. So pa tudi, ki nimajo skoraj nič ali zelo malo igralskega talenta — so pa dobri pevčki, kar je glavno pri spevoigrah. V tem bi bile morebiti težko če, sem pa prepričana, da bo celota zadovoljila obiskovalce in bodo odhajali z veselim srcem.”
“Si na splošno zadovoljna z doseženim uspehom?”
“Moram priznati, da sem vesela ¡tega uspeha pri naši slovenski mladini ter sem uverjena, da nam bo le na tak način mogoče izobraziti nov mladi ka-
der bodočih igralcev v izseljenstvu. Le v mladini je naša bodočnost in zato mi ni žal posvetiti se njej in vsemu, kar je slovenskega...”
Medtem so se postavljale Rože po odru in Ema je imela obilo posla z njimi. Obrnil sem se torej še do mlade pia-nistinje Anke, ki bo spremljala na klavirju Siničko, da slišim še njene besede. Pazljivo me je poslušala in mi potem prijazno odgovorila.
“Tvoja naloga je zelo važna, obenem delikatna, že drugič boš spremljala pevčke na .celovečerni prireditvi. Kako je Tvoje občutje, ko si pravzaprav najbolj soodgovorna za uspeh prireditve, ko zastor odgrne oder?”
“Mnogo poslušalcev misli, da je vloga spremljevalca enostavnejša, kakor je v resnici. Še bolj zahtevna bo -spremlje-va teh malih pevcev, teh “solistov, ki jih slišite pri Sinički. Z očmi in ušesi je treba biti več pri njih kot pri partituri.
Kot angel varuh je treba hoditi z njimi, loviti spodrsljaje, podpreti šibko ali zgrešeno intonacijo, uravnavati ritem, ki ga večkrat uberejo po svo-1 je in jim pomagati, da zlezejo spet na pravo pot. . . Zato imate prav, da je moja vloga spremljave pri spevoigri, ki jo izvajajo otroci, delikatnejša kot pri skladbah, ki jih pojo že izvežbani solisti.
Kako se reče
V SOBOTO PREDAVA G. DOLENC — Pravilno: V SOBOTO BO PREDAVAL G. DOLENC
Kolikokrat smo že naleteli na to napako! Skoraj v vsakem obvestilu je kaj podobnega. Narobe je rabiti sedanji čas namesto prihodnjega, vendar je včasih prav: Jutri pride stric. V nedeljo poj-demo na izlet.
Preden razložim pravilo, ki velja za gornje primere, moram omeniti, da je naš jezik nenavadno močan in bogat v glagolu, špansko govoreči ljudje rabijo dosti samostalnikov in dejanja večkrat opisujejo (n. pr.: dar una patada — brcniti, hacer abandono del país — zapustiti deželo, qué susto —kako sem se ustrašil a ipd.). Posebnost slovenščine so nedovršni (imperfektivni) in dovršni (perfektivni) glagoli. Prvi izražajo trajajoče ali ponavljajoče se dejanje (govoriti, posedati),, drugi pa trenutno (enkratno) dejanje, njega začetek ali konec (počiti, zaspati, dočakati). Caer n. pr. pomeni pasti in padati, prav tako tudi ostali glagoli na splošno ne ločijo dovršenosti ali nedovrše-nosti dejanja. Zato si jezik skuša pomagati na razne načine (cayó, caía, estoy leyendo, dar un salto ipd.). Tako je z vsemi romanskimi jeziki in ne smemo se čuditi, da imajo toliko časov. Morda kdo misli, da so zato bolj razviti, bogatejši, a je pri glagolu ravno obratno. Svojo revščino zakrivajo v kopico oblik. Ali ste že kdaj pomislili, da ima tudi slovenščina precej časov, a ne po obliki, temveč po pomenu? Kar naštel jih bom: nedovršni in dovršni sedanjik (berem, preberem), nedovršni in dovršni prihodnjik (bral bom, prebral bom), nedovršno in dovršno pretekli čas (bral sem, prebral sem) in predpretekli čas (prebral sem bil).
Pravilo, ki nas zanima, pravi, da more samo dovršni sedanjik (v primerni ¿vezi) nadomeščasti prihodnji čas.
Za konec še nekaj primerov: O (ne: v) počitnicah pridem na obisk. Jutri ti vrnem denar. V petek bodo pisali nalogo (ne: pišejo). V nedeljo bo (slabše se bo vršilo) zborovanje (ne: je ali se vrši).
SLOVENCI
USA
Imenovanja: Dr. Jože Suhadolc, ki je
doslej učil na Kent State University v Kentu blizu Clevelanda, je bil imenovan za profesorja na Northern Illinois University v DeKalb blizu Chicaga. Poučeval bo ruščino; Dr. Peter Remec, profesor na katoliški Fordham univerzi v New Yorku, odhaja na enoletno študijsko potovanje in bivanje v Evropo, ker je dobil Rockefellerjevo ustanovo. Mudil se bo predvsem v ZUrichu in Haagu; Dr. Jože Velikonja je bil imenovan za “assistant Professor’’ (kar je druga stopnja v US akademski karieri) na Southern Illinois University v Carbondale, v južnem delu Illinoisa.
Vsem rojakom k lepim uspehom čestitamo!
V	Clevelandu je umrl biv. domobranski major Josip Pfeifer Na mrtvaškem odru je ležal v Želetovem pogrebnem zavodu, kjer so se od njega poslovili člani Krajevnega odbora Zveze slovenskih protikomunističnih borcev ter Kluba Krog.
Na kat. univerzi v Čikagu je končal medicinske študije sin znanega slov. zdravnika dr. Valentina Meršola Valentin Franc Meršol. Službo bo nastopil še ta mesec v Dobrodelni bolnišnici Sv. Vincencija v Clevelandu.
KANADA
Umrla je Štefanija Rom. Zadela jo je kap.
V	slovensko župnijo Marije Pomagaj v Torontu so se vpisali: Družine: g. Anton Rojko iz Cankove in ga. Ana roj. Hozjan iz Odrancev s hčerkico Ano; g. Emil Petkovšek in ga. Jožefa roj. Zaletel s sinom Emilom iz Grosupljega; g. Karel Hiill in ga. Olga roj. Skrt s sinom Borisom, se preselili v Toronto iz Port Arthurja; g. Jože Vegi in ga. Marija roj. Ficko s sinčkoma Marjanom in Dragotom, se preselili v Toronto iz Port Arthurja; g. Kazimir Cigan z go. Ivanko; g. Anton Antonič z go. Angelo; g. Alojz Princ z go. Ines in hčerkico Tanjo; g. Edvard Ludvik z go. Marijo; g. Zlatko Verbič z go. roj. Mali iz Ljubljane; g. Franc Zupet iz Mirne in ga. Marija roj. Vrščaj iz Črnomlja s hčerkama Sonjo in Marijo, so se preselili v Toronto iz Edmontona; g. Martin Pušic iz Bušinjevcev - Suhorja in ga. Rozalija roj. Jelenič iz Dol. Suhorja z otroci: Martinom, Ivanom in Majdo. Fantje poedinci: g. Ivan Bajec, g. Frane Cim prič, g. Janez Donko, g. Lovrenc Durja-da, g. Zvonko Erzetič, g. Jože Grčar7'g. Anton Kustec, g. Emerik Lipovac, g. Štefan Matjašič, g. Vincenc Peterlin g. Viktor Slavec, g. Vilko Šoštarič, g. Mihael Žižek, g. Alojzij Markoja, g. Izidor Fujs, g. Slavko šteblaj, g. Andrej Kukoviča, g. ing. Evgen Marc iz Ajdovščine, g. Stanko Bric iz Drežnice, g. Anton Slapšak iz Št. Ruperta, g. Kolum-ban Rac iz Murske Sobote, g. Rafael Bolkovič. Dekleta poedinke: gdč. Marija Tivadar, gdč. Elizabeta Vuk,, gdč. Ivanka Vuk, gdč. Terezija Laki, gdč.
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo
B U M A R S. R.L
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083 Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov že sedaj, kajti po leti bodo dražji. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
Res je: soodgovorna sem za uspeh in se tega zavedam. Vendar sem prepričana, da bo prireditev uspela. Poleg občutka soodgovornosti pa me obdajajo še drugi, slajši občutki: spomini. Deset let bo, odkar smo v ljubljanskem radiu izvajali isto “Pravljico o izgubljeni sinički”. Poglejte sliko iz tistih dni! (Iz torbice jo vzame in mi jo ponudi). Tista mala punčka, s kitami, povitimi v “fige”, sem jaz. Bila sem napovedovalka. Takrat pač nisem mislila, da bom po desetih letih isto stvar spremljala na klavirju v Argentini, celo ob očku, ki mi je tedaj bil le neuresničljiva sanja...” Preden so spet začeli, sem še hitro ujel glavno igralko — Siničko, Majdo, deklico z bistrim pogledom in žlahtnim glaskom ter jo nagovoril:
“Mala Sinička, lani si bila Kresni-ček. Katera od obeh vlog Ti bolj ugaja?”
“Ugajata mi obe, bolj z veseljem pa pojem Siničko.”
“Zakaj?”
“Ker lahko pokažem več ljubezni in je tudi težka.”
“Vem, da rada poješ in Bog Te je obdaril z lepim glasom, želim, da si ga ohraniš. Ali misliš kdaj, da bi rada postala velika pevka, ki bi pela na koncertih in v radiu?”
“Ne!” Nikoli nisem mislila na .to
Zgodilo pa se bo vse tako, kakor bo odločil Bog!”
Potem je stekel še drugi del preko odra. Zatopil sem se v vse misli, ki so mi jih ti ljudje nanizali. Pri vseh je veliko ljubezni in truda in skrite požrtvovalnosti, o čemer predstava pač ne bo govorila. Od staršev, preko otrok in vseh, ki so jih učili, vsem dolgujemo našo prisrčno zahvalo za dragoceno u-rico, ki nam jo bodo poklonili otroci.
Za sklep se je celotni zbor postavil na oder. Tedaj je Nuša v mojeha imenu še vse enkrat vprašala: “Otroci, se ve selite nastopa?”
t “Ja-a-a-a-a-a...” Dolg in zategel je bil odgovor.
“Pojete radi slovenske pesmi in radi prihajate k vajam?’
“Ja-a-a-a-a..., posebno slovenske pesmi. K vajam prihajamo z velikim vese Ijem!” V tem zatrdilu čutim več kot le odgovor. V njem živi naša kri, naša bodočnost!
Nato je zmagoslavno zadonela lepa, stara “Stoji učilha zidana”, ki me je na ni ah postavila v šolska leta nazaj, tja v nadstropno šolo k Svetemu Vidu pod Haložani, kjer sem se naučil citati in peti. Mislim, da bo tudi vam vsem vzbudila prijetne spomine, ko jo boste slišali...
—jkc
PO SVETU
Alojzija Breznik, gdč. Anica Bregar, gdč. Marija šerdin, gdč. Angela Fartek, gdč. Ana Žungelj, gdč. Dora Mrzlikar, gdč. Terezija Vugrinec iz Dolnje Bistrice pri Murski Soboti.
AVSTRALIJA
Nov slovenski grob v Melbourne-u.
Na keilorškem pokopališču so dne 27. maja položili k zadnjemu počitku Franceta Zupančiča iz dobrniške fare na Dol. Pok. Zupančič se je po pobegu z do movine v Avstriji poročil z Angelo, roj. Zalokar. Oba sta nato odpotovala v Avstralijo, kamor sta prispela dne 23. avg. 1958. V Melbourneu se je naselil oktobra meseca lanskega leta. Oktobra istega leta jima je umrla ob rojstvu hčerka Marija. Dne 23. maja letos je Francetova žena Angela obhajala rojstni dan. Pok. Zupančič je s prijateljem stopil v gostilno po steklenico vina, da bi doma malo proslavili ta dogodek. V gostilni je pa bila vesela družba, kateri se je nič hudega sluteč pridružil tudi Zupančič. Kmalu se je vnel prepir, iz tega pa nastal pretep. Pok. Zupančič je zapustil pivnico, eden od gostov je pa skočil za njim in ga udaril s steklenico po glavi, da se je zgrudil. Prijatelji so Zupančiča spravili domov in v posteljo, kmalu so pa opazili, da postaja črn v obraz. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je vsaka rešitev nemogoča, ker je udarec pov -zročil možgansko krvavitev. Zaradi tega je France Zapančič tudi umrl. Pokojnik zapušča v Avstraliji ženo Angelo, ki v prihodnjih mesecih pričakuje drugega otroka. Z njo sočustvujejo vsi melburnški slovenski rojaki ter so zanjo uvedli tudi podporno nabirko.
Sydnejski Slovenci so imeli 24. maja romanje v Watson Bay, 23. avgusta t. 1. bodo pa romali v Penshurst, v južnem delu Sydneya.
Pri procesiji Sv. Rešnjega Telesa v Manly so letos Slovenci prvič nastopili kot posebna skupina pod lastnim banderom in slovensko zastavo.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Dva mlada slovenska goriška umetnika, Andrej Kosič in Jože Cej sta v juniju razstavljala svoja dela v dvorani na Placuti. Kosič jpj,razstavil 17 olj, pokrajinskih slik iz raznih vasi na Goriškem, Cej pa 11 olj in 4 akvarele.
Znani tržaški slikar in grafik Avgust Černigoj pa je v Občinski galeriji v Trstu razstavil 20 olj in nekaj grafik.
V Gorici so slovenske srednje šole priredile ob zaključku šolskega leta kulturno prireditev. Te prireditve v Šolskem domu se je udeležilo veliko število staršev in prijateljev slovenske mladine. Pevski zbori posameznih šol so zapeli po dve pesmi, združeni zbori pa še dve pesmi; dirigirala sta prof. Filej in prof.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Uruguay 387
T. E. 40 - 1605	Buenos Aires
SLOVENSKA	j
]	BESEDA	t
•	ima svojo	‘ i
{družabno!
t PRIREDITEV j
I V SOBOTO 18. JULIJA
I v svojih običajnih prostorih | |	v Klubu Excelsior,	I
? ulica Patricios 457, S. Lugares |
i Igra orkester MOULIN ROUGE î t	?
E IBAR
P. Novak
DIREKTNI ZASTOPNIK CERRITO 2245, Lomas del Mirador Ramos Mejia
sporoča slovenski javnosti, da je za boljšo izbiro šivalnih strojev prevzel nova zastopstva
MADEX - BES BUIL - NECCHI Obenem obvešča vse interesente za Zig-zag, da si jih lahko nabavijo še po ugodnih cenah.
Bolčina. Po koncertu so dijaki uprizorili mladinsko igro v treh dejanjih: Čudežne gosli.
Manjše kulturne prireditve ob koncu šolskega leta so priredile tudi skoro vse slovenske ljudske šole.
Kmetovalci na Tržaškem so sedaj tudi zavarovani za primer bolezni. Komisar Palamar je namreč izdal odlok o raztegnitvi zakona o kmečkih bolniških blagajnah na Tržaško. Zakon je v Italiji v veljavi od leta 1954, na Tržaškem pa od 1. julija 1959.
V lepi župnijski dvorani v Barkovljah je Slovenski oder uprizoril igro “Peg, srček moj”. Igra je dobro uspela, poznalo se je, da je nastop pripravila spretna roka; gledalci, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, so izrazili željo, da bi čim prej spet videli predstavo Slovenskega odra.
PO ŠPORTNEM SVETU
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1959 za Argentino $ 240.—.
Šebenik, Židan. Tekmovala so še moštva lj. Odreda, Hrvatske, Zagreba, Stuttgar-i ta, Beograda in Ženeve..
IZ TEDNA V TEDEN
Na evropskem prvenstvu v košarki v Carigradu so Jugoslovani zasedli 9 mesto. Računali pa so vsaj na 7. V tolažilni skupini so premagali vse nasprotnike: Avstrijo, Italijo, Izrael in ■ Vzh. Nemčijo. V Zadru pa je ženska ekipa na mednarodnem turnirju zasedla tretje mesto za Bolgarijo in Poljsko.
Celjan Kopitar je postavil slovenski rekord v kopju s 67,66 m. Članica ljubljanske Olimpije Stamejčičeva pa je postavila nov slovenski in državni rekord na 80 m z zaprekami v času 10,9. S tem časom se je uvrstila med petorico letošnjih najboljših svetovnih atletinj. Po finski tabeli temu času pripada 1061 točk. Za isto število točk je n. pr. treba doseči na 100 m čas 11,5 ali pri skoku v višino 1,71. Svetovni rekord na 80 m z zaprekami je 10,6.
Nov svetovni rekord v metu kopja je dosegel Al Cantello na tekmovanju v Kaliforniji z metom 86,0-1 m.
Slovensko nogometno prvenstvo js o-svojil mariborski Branik s 36 točkami. Slede Rudar Iz Trbovelj, Klndivar iz Celja, Maribor, Ljubljana, Triglav, Murska Sobota, Krim, Izola in Grafičar. Zadnja, ki sta izpadla iz lige, sta Slovan iz Ljubljane in Jesenice. V ligo pa bosta prišla prva dva kluba izmed prvakov petih p od zve z, ki bodo odigrali kvalifikacijski turnir: Nova Gorica, D ra-’ va iz Ptuja, Tržič, Ilirija iz Ljubljane in Partizan iz Velenja.
Branik pa tekmuje za vstop v drugo zvezno ligo. Njegovi tekmeci co Uglja-nik iz Pulja, Varteks iz Varaždina, Tekstilac iz Zagreba in Segesta iz Siska. Na prvi tekmi je premagal Uglja-nika s 5:1.
Na kolesarski dirki “Po Sloveniji in
Hrvatski” v šestih etapah je zmagal med posamezniki Žirovnik (Rog), med moštvi pa tudi Rog v postavi Žirovnik,
V	Severni Ameriki so v zadnjem času ugotovili, da so kitajski komunisti močno povečali komunistično radijsko propagando v španščini, portugalščini in angleščini. Ta propaganda da je namenjena azijskim, evropskim in ameriškim državam. V Severni Ameriki povečano komunistično propagando iz Kitajske spravljajo v zvezo z dejstvom, da so se kitajski komunisti začeli smatrati tudi za svetovno silo in ne samo za silo v Aziji, ki bi jo bilo treba upoštevati.
V	Hamburgu se je začel kongres socialistične internacionale.
Na Dunaju bo od 26. julija do 4. avgusta mednarodni mladinski festival. T. j. ustanova, ki se je svetovni komunizem poslužuje za svojo propagando. Doslej so bili ti festivali vedno v deželah za železno zaveso, letos so pa zanj izbrali Dunaj. Avstrijsko protikomunistično divjaštvo zatrjuje, da so sovjeti poslali na Dunaj celo vrsto svojih spretnih agentov, da bodo poskrbeli, da se mladinski festival ne bi izmuznil sovjetski kontroli.
j Indonezijski Sokarno se zelo navdušu-I je za “dirigirano demokracijo”. V izjavi i je napovedal, da bo še ta mesec imenoval začasni kongres z namenom, da bo podpiral njegovo vlado, ki stoji na stališču “dirigirane demokracije”.
Zobna ordinacija Jože Zajc
DENTIST ODONTOLOGO
(Mat. 8 Flio 141 LRO I. Med. Eros)
Ordiniral bom začasno v Delti Tigre
na reki Caraguata, Isla Zarzamora.
30 min. z motorko od postaje Tigre.
Informacije na domu v R. MEJIA,
TEMPLE 875
VSE JE ŽE PRIPRAVLJENO, DA BOSTE LAHKO PREŽIVELI LEP
VEČER
PRAVLJICA O IZGUBLJENI SINIČKI
V SOBOTO IN NEDELJO Ob’ 18.30 V CIUDADELSKI DVORANI.
Mladinski zbor "Gallusa"
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da nas je 29. junija 1959 v 66. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, tast in stari oče
gospod ALOJZIJ ZGONC
K zadnjemu počitku smo ga položili dne 30. junija 1959 na miramar-skem pokopališču.
Vsem ga priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči
žena Francka, sinova Janez z družino, Ivan z ženo ter hči Marija, por. Zajc Argentina, Severna Amerika, Slovenija.
Nenadoma je umrl dne 10. maja 1959 naš najdražji in skrbni oče, sin in brat
gospod ADOLF GRČAR
tehnični obratovodja zdravilišča Slatina-Radenci.
K zadnjemu počitku so ga položili dne 12. maja 1959 na pokopališču v Kapeli. Vsem ga priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči
žena Anka, otroci: Lado, Ivan, Viktor, Anica, Marijan, Silva; brata Viktor in Ivan; mati Uršula in ostali sorodniki. Slatina-Radenci, Ljubljana, Munro (Argentina)