^ III. ]Q34 Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Vr ^ Cena posamezni številki Din 1*60. wiSm 1 TRGOVSKI IiIST Časopis asa trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 29. marca 1934. štev. 37. Tlcedlag. inžcMtiev Naši inženirji so ustanovili poseben akcijski odbor, ki naj najde sredstva im pota za omiljeirije gospodarske stiske in odpravo brezposelnosti. Pod predsedstvom inž. Hribarja je izdelal odbor obširno resolucijo, kako doseči ta cilj. Po tej resoluciji bi bilo treba storiti to-le: 1. Iz zastopnikov vseh stanovskih, strokovnih in gospodarskih organizacij naj se sestavi gospodarski svet, ki naj ima odločilen vpliv na državno gospodarsko politiko. 2. Sedanja denarna politika naj se temeljito preosnuje s ciljem, da se prične normalno funkcioniranje denarnega trga in da se omilijo odnošaji med dolžniki An upniki. 3. Sestavi naj se stabilen gospodarski program za harmoničen razvoj vseh panog gospodarstva v državi. 4. Izvedejo naj se času primerne socialne reforme. * Akcijo naših inženirjev pozdravljamo toplo in z zadoščenjem, saj se je baš »Trgovski last« s posebno odločnostjo zavzel ne le za ustanovitev gospodarskega sveta, temveč tudi za uvedbo načrtnega gospodarstva, ki je tudi na programu inženirjev. Program, kakor ga navajajo inženirji, pa je treba sedaj tudi konkretizirati, da že enkrat pridemo iz dobe predlaganja in debatiranja v dobo ustvarjanja in uresničevanja sklenjenih načrtov. Program pa je treba konkretizirati tudi zategadelj, ker wma do podrobnosti izdelan program vse ^ugačno agitatorično silo v sebi, ko še “'©izdelan načrt. Tudi morebitne pomisle-© proti tej ali oni točki programa more njegova konkretizacija najuspešneje razpršiti. ^ri današnjih razmerah ni mogoče pri realizaciji programa računati edinole na dr^vn° pomoč. Marsikatera misel bo izvedljiva le g samopomočjo. To velja zlasti za normaliziranje razmer na denarnem r!?Uv Kakor dokazuje popolen neuspeh vseh apelov na Narodno banko, mora javnost računati s tem, da mora rešiti vprašanj© normalnega poslovanja denarnih zavodov 1© z Lastno silo in aktivnim sodelovanjem denarnih zavodov samih. Nujna potreba ustanovitve obračunskega zavoda stopa zato znova v ospredje. Pa tudi financiranje javnih del bi moglo znatno pospešiti sanacijo na denarnem trgu, ker bi mogla rentabilna javna dela — in takšna so zlasti nujna — spraviti v kroženje znat-ne> sedaji tezavrirane vsote. Nezaupanje, ki je zagrabilo ljudi, je glo-. 0 ni mogoče odpraviti nakrat, liulr^ -le P°^oma' ^ato j® nujno, da se ,.Zainteresira predvsem za dela v njih j bližji okolici. Zato bi se posebno v pr-yem času smelo apelirati na javnost le za 3avna dela v domačem okraju in kvečjem v 'banovini. Šele potem, ko se bodo ljudje Prepričali, da so se dela izvršila, da se naložbe renti rajo, da se njih denar obrestuje, je mogoč uspešen apel tudi na dela izven domače banovine. Nobenega dvoma ni, da so socialne reforme potrebne, toda pri tem jo potrebna Se posebno velika preudarnost, v času kfize ni mogoče nobeno povečavanje sojinih bremen in kdor bi to poizkusil, ta ogroža ves gospodarski obnovitveni načrt. se delo na socialnem polju bi se moralo omejevati na to, da se zviša pridobitna sposobnost ljudi,’ da se zviša standard in s tem kupna moč prebivalstva in že s tem. Se bo tudi avtomatično zboljšal socialni Položaj ljudi. 'Kakor smo že naglasili, pozdravljamo akcijo naših inženirjev iskreno in prepri-ani smo, da bodo tudi inženirji našli v naši gospodarski javnosti vso podporo. Ze-uno le, da bo akcija inženirjev čim bolj živahna, ker le nad vse živahna akcija °iore premagati mrtvilo in apatičnost, ki s® vedno 'bolj polaščata naše javnosti. JloriuoMta, UL se* m sme> fice&ceti Domači stavbeniki so pripravljeni izvršiti dela za 30% ceneje kakor pa Batignolles vanih progah od cene, ki so priznane Batignolleu, 30 odstotkov Zveza združenj jugoslovanskih gradbenikov in stavbenikov je na svojem 7. kongresu dne 25. marca po referatu Dušana Djordjeviča, gradbenika iz Beograda, o gradnji naših novih železnic sprejela to resolucijo: Kraljevska vlada in narodno predstavništvo se naprošata, da se odda gradba železniških prog, ki naj bi jo izvršile tuje tvrdke, in se gradba teh prog še ni pričela, kakor proge Priština—Kuršumlija in Bihač—Zrmanja (Knin) našim domačim podjetjem pod istimi pogoji, kakor so bila ta dela oddana podjetju Batignolles. Pri tem so domača podjetja pripravljena v korist države dovoliti še te popuste: 1. Domača podjetja popuste na imeno- 2. Domača podjetja polože vso po zakonu predpisano kavcijo. 3. Domača podjetja plačajo pogodbeno takso, nadalje 2% obrtnega davka in 0-50 priznalne takse, ko tudi vse druge državne dajatve, ki so zvezane s tem poslom. 4. Domačim podjetjem ni treba plačati nobenih obresti za angažirani kapital, kakor je to določeno za podjetja Batignolles. 5. Država ima samo to obvezo, da domačim podjetnikom vsak mesec redno plača dejansko izvršena dela in to v dinarjih. To resolucijo je izročila Zveza ministrskemu predsedniku, prometnemu ministru in predsedstvu narodne skupščine. Iftzeoki Miše Udze Govor senatorja dr. Gustava Gregorina na proračunski seji senata z dne 24. marca. Težkoče, s katerimi se morajo že od druge polovice 1. 1931. boriti naše državne finance in naše državno gospodarstvo, z njimi pa tudi naše samoupravne uprave, izhajajo v prvi vrsti iz splošne gospodarske krize, ki je zagrabila ves svet in tudi naše gospodarstvo. če torej hočemo ozdraviti naše državne in samoupravne finance, se moramo najprej lotiti ozdravljenja našega gospodarstva, ki zdihuje pod splošno krizo, katero še povečujejo neznosni državni in samoupravni davki, različne socialne dajatve in druge davščine, ki gredo, mesto da bi se zmanjševale sorazmerno s padanjem davčne sposobnosti obdačenih subjektov, ravno v nasprotno smer, s čimer se kriza samo še povečuje, žal pa so država, samoupravna telesa in razne socialne institucije primorane, da gredo po tej poti, ker bi jim bilo drugače nemogoče, da izpolnjujejo svoje naloge. Zato morajo vsled krize oslabljeni davkoplačevalci prenašati še večja bremena, kakor pa so jim bila predpisana za časa konjunkture. Kako naj se napravi temu neznosnemu stanju konec, da se prepreči neizogibna katastrofa, ki sicer preti nažemu gospodarstvu? Predno odgovorim na to vprašanje, naj mi bo dovoljeno, da se nekoliko pomudim z vprašanjem, če je sploh in v koliko bilo potrebno, da zavzame gospodarska stiska pri nas takšen obseg in kateri faktor je bil v prvi vrsti poklican, da ukrene potrebne korake, da se gospodarska kriza, ki se je pojavila v septembru 1931, vsaj ublaži, če naglasim, da je splošno gospodarsko stisko poostrila istočasna denarna kriza, potem se nam vsiljuje vprašanje, če je ona institucija, ki je v prvi vrsti poklicana, da skrbi za naš denar, t. j. Narodna banka storila vse to, kar bi po svojih sredstvih in po zakonu morala in mogla storiti, da bi se ohranila vrednost dinarja? Mesto odgovora naj podam te konstatacije: V drugi polovici 1. 1931. so po padcu zlate veljave v Angliji doživljali naši denarni zavodi težke dneve. Tedaj je vlagatelje prevzela nervoznost, ki se je stopnjevala do pravega navala, do runa, na naše denarne zavode. Naj ostrejši in tako rekoč prvi napad so izvršili vlagatelji na naš najmočnejši — in more se reči na naš najbolj varen zavod — na Prvo hrvatsko štedionico. To je bilo čisto naravno, če se pomisli, da je bil ta zavod glede vlog in števila vlagateljev na prvem mestu. V teh za Praštediono, in s tem več ali manj tudi za druge zavode, usodnih dnevih, se je s pravico pričakovalo, da bo Narodna banka brez obotavljanja priskočila zavodu v pomoč ali z lastnimi sredstvi ali z jamstvom, da bi se na ta način ustavilo dviganje vlagateljev. V ta namen bi zadostovalo 200 do 300 milijonov dinarjev, ki bi se dali na razpolago Pra-štedioni, ker bi vlagatelji, ko bi se prepričali, da so jim njih vloge vedno na razpolago, ne samo nehali dvigati vloge, temveč tudi začeli vračati dvignjene vloge. Ker pa je Narodna banka odrekla temu najmočnejšemu zavodu pomoč, je bilo neizogibno, da je nastalo nezaupanje tudi proti drugim najmočnejšim zavodom in tako je nastala splošna kriza našega denarništva. To krizo je še poostril sklep Narodne banke, s katerim je odpovedala vse svoje dni denarnim zavodom kontingentirane kredite do višine, ki je bila do tedaj izkoriščena. S tem je bila najbolj solidnim zavodom odvzeta še ona žalostna likvidnostna rezerva, ki so jo do tedaj uživali pri N. B. in to baš v času, ko je nastala potreba, da se te poslužijo. S takšnim postopanjem so bili restringi-rani oziroma reducirani krediti baš najbolj solidnim in kredita najbolj vrednim denarnim zavodom, dočim so večinoma ostali neokrnjeni krediti manj solidnim zavodom, ki so, ko kriza sploh še ni obstojala, popolnoma izčrpali kontingente in jih večinoma uporabili v nelikvidne kreditne posle. Ko so se pokazale posledice tega usodnega sklepa, je začela Narodna banka nekoliko pomagati denarnim zavodom, toda ta pomoč je bila že prepozna in poleg tega še nezadostna. Poglejmo, kaj je v istem času storila Nemčija, da je v nekoliko tednih ustavila naval vlagateljev na denarne zavode. Ko so bile odpravljene omejitve glede izplačevanja vlog, je dala Reichs-banka denarnim zavodom neomejeno možnost eskontiranja varnih menic, toda proti 15% obrestim. Ko so vlagatelji videli, da morejo dvigniti svoje vloge, kadar le hočejo, ni nikomur padlo v glavo, da bi dvigal vloge, če Jih ni v resnici potreboval. Danes so razmere v Nemčiji tako konsolidirane, da je Reichsbanka znižala diskont na 4 odstotke. Pri tem treba pomisliti, da omenjeni napori Reichsbanke niso bili povzročeni toliko'vsled dviganja vlog, kakor pa vsled velikih izgub nemških denarnih zavodov pri kreditih industriji, če bi tudi mi šli po tej edino pravi poti, bi Imeli danes popolnoma normalne kreditne razmere in kar je najbolj važno, ne bi doživeli poostritve krize. — Pri tej priliki je treba ponovno poudariti zahtevo naših gospodarskih krogov, da se že enkrat napravi konec kontingentnemu sistemu pri podeljevanju kreditov N. B. Skrajni čas je, da N. B. prilagodi svoj sistem podeljevanja kreditov razmeram, ki vladajo V današnjem gospodarskem življenju. Samo s svobodnim eskomptom menic je mogoče dirigirati kredite tja, kjer so najbolj potrebni. če bi N. B. tako postopala, kakor je postopala Nemčija, ne bi prišlo do absurda, ki je nastal, ko je bil v začetku krize odpovedan potem kontingentira-nja že dovoljeni, a ne izrabljeni kredit ravno najbolj solidnim zavodom, pa čeprav so mogli predložiti na eskontira-nje prvorazredne kratkoročne menice, dočim so manj solidni zavodi, ki so izčrpali vse njim dovoljene kredite, mogli te uporabiti za manj varne in večinoma dolgoročne menice, da so bili torej ti manj solidni zavodi na boljšem. (Dalje prih.) Slcuftščifta ždcužetifa tc-frovuv v HcšUem V nedeljo, dne 25. marca se je zfbralo članstvo Združenja trgovcev za srez Krško v prostorih hotela Gregorič v Krškem na svojo redno letno skupščino. Skupščino je vodil predsednik združenja Fran Černe, ki je po otvoritvenem nagovoru podal izčrpno poročilo o gospodarskem stanju s posebnim ozirom na trgovino. V svojem govoru je zavzel svoje stališče glede cele vrste aktualnih vprašanj, zlasti glede denarstva, zaščite kmeta, sanacije denarnih zavodov in ureditve maksimiranja obrestne mere. Razpravljal je nato o davkih in preobremenitvi gospodarstva. Finančna politika ni v skladu s položajem našega gospodarstva in prevelik pritisk na davkoplačevalce pomeni nazado-vanjo gospodarstva; država naj bi izvedla še ne izkoriščene vire dohodkov, ki bi mogli olajšati preobremenitev malega in srednjega trgovca. V naši gospodarski politiki smo opažali enostransko zaščito in pospeševanje nekaterih stanov, medtem, ko se je polagalo težnjam trgovine, kot važnemu faktorju narodnega gospodarstva, premalo pažnje. Borba proti krošnjarstvu ni pokazala mnogo uspeha. Zlasti nadležno je krošnjar-stvo z manufakturo. V pogledu našega izvoza bi bile nujno potrebne olajšave. Združenje je sodelovalo tudi pri sestavi predlogov k novelizaciji obrtnega zakona. Predsednik je končal svoje poročilo z besedami; Kolikor bomo imeli solidarno organizirane moči, toliki bodo, ob veliki številni premoči drugih stanov, uspehi našega dela. Tajnik združenja Rendla je za tem poročal o članskem gibanju in najvažnejših ukrepih združenja v pogledu na zastopstvo interesov svojega članstva. Blagajniško poročilo izkazuje Din 22.988 10 par dohodkov, 15.614-25 Din izdatkov ter 31.278-73 Din celotnega premoženja. Računski zaključek za 1. 1933. ift proračun za tekoče leto, ki znaša 29.000 Din, so zborovalci soglasno odobrili. Zvezni tajnik I. Kaiser je podal nato poročilo o položaju trgovine, o akcijah Zveze ter govoril o potrebi osnovanja stanovske organizacije jugoslovanskega; trgovstva. Spremembo pravil združenj, ki jo je odredila kr. banska uprava, so abo*ovalci vzeli na znanje. Ob razpravi o obvezni naročbi i >Služb«r nega glasila« se je skilenila obvezna nar ročba lista z željo po tedenski izdaji;. Prihodnja letna skupščina bo zopet v Krškem. Pri »Slučajnostih* se je debatiralo o krošnjarstvu in novih taksah ne rar Sune, note itd., nakar je predsednik zan ključil skupščino, ........— <■ »II I Hi I > ■’ TRGOVCI! Sirite »Trgovski Ust*. Štev. 37. mmmmmmmmmmcirj ■ Slovenski jadnilcq,wci Veliki uspehi organizacije sadnih trgovcev in izvoz-ničarjev — Pomembni sklepi Maribor, 26. marca. Včeraj je bil II. redni občni zbor Združenja sadnih trgovcev in eksporteirjev za Dravsko banovino, ki se ga je udeležilo častno število članov iz vse Slovenije. Občni zbor je vodil zaslužni predsednik veletrgovec Srečko Krajnc iz Pesnice, trgovsko zbornico je zastopal na zborovanju tajnik dr. Pless. II. redni občni zbor je pokazal v pravi luči nujno potrebo čvrste in strnjene organizacije naše sadne trgovine, ki je v jed-va poldrugoletnem obstoju pokazala takšne uspehe, kakor jih ne bi posamezniki nikoli dosegli. Nazorno sliko iniciativnosti in agilnosti vodstva je pokazalo poročilo predsednika Kranjca, ki je po uvodnih pozdravnih besedah podal pregled dela v minulem letu ter sliko splošnega položaja v sadni trgovini. Začrtal je obenem program bodočega delovanja. Najvažnejša so bila njegova izvajanja o sadovih III. državne konference izvoznikov sadja v Beogradu, ki je bila dne 18. februarja. (O poteku in sklepih te konference je »Trgovski list« že obširno poročal.) Predsednik Krajnc je poročal tudi o drugih intervencijah društva. Tako je združenje interveniralo, da se ukinejo pristojbine za informativno službo v inozemstvu za izvoznike, včlanjene v združenju. Združenje pa bo tudi samo skušalo organizirati informativno službo. Uspela je intervencija za odpravo drugega tipa holandskih zabojev za izvoz. Združenje si prizadeva, da honorira v bodoče kontrolne komisarje država in da bodo direktno odgovorni centralni komisiji. Centralna komisija je zagotovila, da se bodo izdajala izvozna uvercnja samo po Združenju in da jih tujcem ne bodo več izdajala. Združenje je interveniralo za izdajo pravilnika o razdelitvi strok, nadalje zaradi sezonskih kreditov Narodne banke, refakcij pri izvozu sadja, trgovinskih pogodb in še zaradi mnogih drugih važnih vprašanj. . Poročilo predsednika so sprejeli zborovalci z odobravanjem. K besedi se je nato javil tajnik Zbornice za TOI dr. Pless, ki je živahno pozdravljen čestital Združenju na vsestranskem razvoju. Nato je očrtal današnji gospodarski položaj in poudaril, da je radi težkih gospodarskih razmer tem večja potreba enotne, složne in močne organizacije. Omenil je tudi, da se je gen. tajnik in minister Mohorič intenzivno udejstvoval v finančnem odboru za omiljenje novih davčnih predlogov in dosegel razne izpremembe, ki so v mnogem znatno razbremenite naše davkoplačevalce. Skupščina je nato soglasno izrekla min. Mohoriču priznanje. Svoja temeljita izvajanja je zaključil dr. Pless s ponovnim pozdravom vsestranskemu delu in irazvoju Združenja, želeč mu še nadaljnjih uspehov. Njegove besede so sprejeli zborovalci z dolgotrajnim odobravanjem. 0 podrobnem poslovanju Združenja je poročal agilni tajnik Ambrožič. Takoj v začetku lanskega leta je Združenje potem Zbornice doseglo, da je banska uprava izdala pojasnilo, kdo je upravičen trgovati s sadjem na debelo in ga izvažati. Iz tega pojasnila je razvidno, da zadošča pooblastilo za trgovino z mešanim blagom le za trgovanje s sadjem na drobno, ne pa na debelo. Pač pa zadošča za slednje pooblastilo za trgovino z deželnimi pridelki. Razvidno je, da si bodo morali vsi, ki so trgovali s sadjem na debelo, oskrbeti pravilna obrtna pooblastila ter pristopiti k Združenju. Važno je, da izide kmalu pravilnik o razdelitvi strok k novemu obrtnemu zakonu. Enako važno vprašanje pomožnega osebja v sadni trgovini je zadovoljivo rešeno z intervencijo pri banski upravi, ki je izdala tozadevno okrožnico. Glede izvoznih potrdil zahteva Centralna izvozna komisija predložitev potrdila o prolokolaciji firme, ter bo Združenje skušalo zahtevo omiliti s tem, da ono jamči za protokolacijo. Glede uporabe telefona in telegrafa na železniških postajah v sadni sezoni se obeta iletos ugodna izprememba, isto tako tudi glede dostave vagonov na posamezne nakladalne postaje. Informativna služba lani ni zadovoljevala, ker je zakasnjevala za en dan. Zato jo bo Združenje samo organiziralo. Združenje je sodelovalo pri ustanovitvi Jugoslovansko-palestinskega komiteja. Možnosti našega sadnega izvoza v Le-vanto in zlasti v Palestino so velike, potrebna bi bila le boljša organizacija ta-mošnjega trga in direktna zveza naših pristanišč z Jaffo. Sporazumno z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine je priredilo Združenje večje število predavanj o sadje-reji, trganju sadja, manipulaciji za producente in za trgovce in eksporterje. Predavanja so bila v Ljutomeru, Vidmu, Središču in Rog. Slatini. Potrebno bo v bodoče taka predavanja še intenzivneje prirejati. Združenje se je udeležilo vseh izvoznih konferenc v Beogradu ter nastopalo na njih s samostojnimi predlogi, ki so pridobili splošen ugled organizaciji sadnih trgovcev in eksporterjev iz Dravske banovine. Zahtevalo je nadalje, da se imenuje v vsakem davčnem odboiru tudi en zastopnik sadnih trgovcev. Izdala se bo tudi evidenca inozemskih tvrdk, da se zaščiti naša sadna trgovina pred izveatnimi inozemskimi špekulanti. Končno je podal referent še nekaj statistike: Združenje šteje ob koncu leta 1933. 114 članov. Sklepi skupščine Izbrala se je 14članska deputacija, ki naj bi v prihodnjem mesecu osebno intervenirala v vseh za letošnjo sezono važnih zadevah. V to deputacijo se je prostovoljno javilo 14 članov, ki gredo v Beograd na lastne stroške. Izvolilo se je 5člansko častno razsodišče v smislu pravil. Sklenilo se je, da tajništvo izdela na podlagi sklepov skupščine obširno resolucijo, na podlagi katere bo omenjena deputacija izvedla intervencije v Beogradu. Skupščina je soglasno pooblastila upravo, da v slučaju potrebe zviša letno članarino. Sklenilo se je nadalje, da mora članstvo prijavljati vse šušmarje, pa tudi neupravičene nakupovalce sadja, katerim se ne bodo izdale predpisane legitimacije. Po 5urni razpravi je predsednik g. Srečko Krajnc zaključil izredno lepo uspelo skupščino. Skupščina ždcuženfr H/lutsUi Dne 24. marca 1934. je bila dvorana Sokolskega doma v Murski Soboti polna prekmurskega trgovstva. Na skupščino v Mursko Soboto prihite trgovci iz najoddaljenejših krajev murskosoboškega sreza. Udeležba na skupščini je bila rekordna, udeležilo se je je 337, od skupno 473 članov. Skupščino so posetili sreski podnačelnik dr. Oskar Skale kot sreski obrtni referent, narodni poslanec J. Benko, župan A. Hart-ner, zvezni tajnik I. Kaiser, dva zastopnika združenja v Ljutomeru, zastopnik gostilničarske ter zastopnik obrtne zadruge. Predsednik združenja Franc Ceh je otvoril skupščino in prečital udanostno brzojavko Njegovemu Vel. kralju in pozdravno brzojavko ministru za trgovino in industrijo Juraju Demetroviču. Predsednik Fran Ceh je poročal nato o gospodarskem položaju in akcijah, ki jih je združenje v preteklem letu izvedlo. Združenje se je lansko loto mnogo bavilo z davčnimi predpisi, dajalo je potrebne predloge in nasvete Zbornici za TOI in Zvezi trgovskih združenj. V vprašanju zaščite kmeta je stavilo predloge, da se zaščitijo tudi mali trgovci, ki so prišli v plačilne težkoče radi zaščite kmeta ali radi nelikvidnosti denarnih zavodov. Združenje je budno zasledovalo trgovska pogajanja z Avstrijo, zlasti glede obmejnega prometa. Obrazložil je razmerje med izvozniki sadja člani združenja in združenjem sadnih izvoznikov v Mariboru. Zahteva članov je, da se območje Prekmurja izloči iz obveznosti včlanjenja pri združenju sadnih trgovcev in izvoznikov v Mariboru, ker je to za prekmursko trgovstvo neprikladno, pa tudi zato, ker so razmere na Štajerskem glede sadne trgovine popolnoma drugačne kakor v Prekmurju. Združenje je sodelovalo z zadevi prodaje soli na debelo in drobno ter vžigalic; največ posla pa je imelo združenje s kroš-njarstvom, pri čemer pa je uživalo združenje vso podporo v obrtnem referentu. Združenje se je na večjih zborovanjih mnogo bavilo tudi z vprašanjem izvedbe socialnega zavarovanja trgovstva in sodelovalo pri sestavi uredbe. Združenje je posredovalo tudi v zadevi sejmarstva in prodaje paprike. Podvzelo je borbo proti kartelom in previsoki zaščitni carini, posredovalo v primerih nelojalne tekme. Združenje je sodelovalo pri sestavi predlogov k novelizaciji zakona o obrtih; veliko pažnjo pa je posvečalo združenje tudi razvoju trg. nadaljevalnega šolstva v srezu. Zanimalo se je in sodelovalo je nadalje združenje pri vseh aktualnih gospodarskih vprašanjih. G. J. Brumen je prečital za tem poročilo o poslovanju združenja, opremljeno s statističnimi podatki o gibanju članstva v preteklem letu. Narodni poslanec J. Benko je nato v izčrpnem govoru orisal gospodarski položaj s stališča trgovine, župan A. llartner pa je pozdravil skupščino v imenu mursko-so-boške velike občine. Za tem je poročal zvezni tajnik I. Kaiser o položaju naše trgovine z ozirom na uredbe kr. vlade in denarne, prilike ter obrtno in gospodarsko zakonodajo in zaključil s poudarkom potrebe po solidarni stanovski organizaciji vsega jugoslovanskega trgovstva. Računski zaključek za leto 1933, ki ga je podal predsednik g. Fran Čeh, izkazuje 66.290-93 Din dohodkov in 61.146-63 Din izdatkov. Celotno premoženje združenja je konec 1933. znašalo 202.474-96 Din. Upravi so zborovalci na predlog člana nadzorstvenega odbora Bečeja izrekli soglasno razrešnico. Predsednik g. Fran Čeh je predložil nato skupščini proračun za tekoče leto, ki izkazuje 55.000 Din izdatkov in isto vsoto dohodkov. 0 obvezni naročbi »Službenega glasila« je poročal predsednik Čeh, ki je predlagal obvezno naročbo. Skupščina je predlog odobrila s pripombo, naj bi ilist izhajal tedensko. Glede sprejemanja nakupovalcev se je sklenilo, da morejo sprejeti člani do 5 nakupovalcev; če jih pa hočejo imeti več, pa je potrebna za to odločitev uprave združenja. Ker samostojnih predlogov ni bilo in se tudi k »Slučajnostim« ni nihče oglasil, je predsednik zaključil zborovanje. OdrriCLplCrfi&kjC' foČ/Jes {ufyast. hctywstva v Shoptiu moja meseca Kakor smo že poročali, bi imel biti v dneh od 15. in 16. aprila t. 1. v Skoplju kongres jugoslovanskega trgovstva, na katerem bi se ustanovila Centrala zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Ker bodo v Skoplju iste dni druge velike manifestacije in ker organizacija kongresa ne more biti v tako kratkem času izvedena, sporoča odbor za prireditev kongresa, da ne bo ta v dneh od 15. do 16. aprila, marveč v soboto, dne 12. in v nedeljo dne 13. maja t. 1. Zveza trgovskih združenj v Ljubljani vabi trgovstvo, da se udeleži v čim večjem številu te velike manifestacije jugoslovanskega trgovstva, ki je zvezana s prijetnim potovanjem, ob ugodnostih, ki jih bo odbor za pripravo kongresa oskrbel. Udeležiti se morejo kongresa in potovanja tudi žene, sorodniki in drugi. Prijave sprejemajo združenja in Zveza trgovskih združenj v Ljubljani. Vsi prijavljeni bodo o vseh ugodnostih, ki jih bodo uživali na potovanju in o programu kongresa ter o celotnem potovanju podrobno in pravočasno obveščeni. AVSTRIJA BO OVIRALA NAŠ IZVOZ Kakor je razvidno iz pisave avstrijskih listov, zlasti dunajske »Die Bbrse«, bodo avstrijski agrarci skušali na podlagi sporazuma čim bolj omejiti uvoz jugoslovanskih agrarnih proizvodov na korist uvoza iz Madjarske. Zlasti bodo skušali omejiti uvoz debelih prašičev, jajc in žita. Kakor poročamo na drugem mestu, je Avstrija tudi že povišala uvozni žitni kontingent Madjarski in jasno je, da bodo tudi glede drugih naših izvoznih predmetov zanagali avstrijski agrarci. Potrebni so zato energični protiukrepi naše vlade in ti ukrepi naj ne veljajo le za avstrijske industrijske izdelke, temveč tudi za celo kopico avstrijskih trgovskih agentov in rasnih tehničnih strokovnjakov, ki preplavljajo Jugoslavijo. Nj. Vel. kralj je daroval za popravljence v Sisku 30.000 Din. Senat je končal proračunsko razpravo in s 66 proti 4 glasovom sprejel proračun. Gospodarski svet Male antante se sestane dne 20. maja v Bukarešti. Zun. minister Jevtič je imel v senatu velik govor, v katerem se je najprej dotaknil rimskih posvetovanj, o katerih je dejal, da še niso prinesla prave jasnosti. Nato je opisal zgodovino prizadevanj, da se doseže gospodarsko sodelovanje evropskih držav. Ta prizadevanja so bila brezuspešna. Nikdar pa ni manjkalo dobre volje Mali antanti za to sodelovanje. Ob največji pozornosti senata je nato dejal med drugim zun. min. Jevtič: .Zli duh okoli naše države še vedno veje in ta se ne ustraši niti najbolj kriminalnih sredstev, da bi škodoval naši državi. Toda jugoslovanski narod je naučen gledati nevarnostim in stiskam v oči in se zna možato ubraniti tistih, ki dregajo vanj. Mednarodna zamenjava blaga se ne vrsi več po zastarelih načelih liberalizma in prohibicionizma, je nadalje izjavil min. Jevtič, temveč po načelih organizirane mednarodne trgovine. Zato je treba, da konzularna in diplomatska služba čim bolj ustreza potrebam' domače trgovine in zun. ministrstvo bo gledalo na to, da se doseže ta naloga v čim večji meri. Min. predsednik Uzunovič je v senatu izjavil, da JNS želi, da bi obstojala močna opozicionalna stranka, ki bi bila njen dostojen partner, vendar pa ni upanja, da do takšne stranke tudi pride. Ni pričakovati, da bi iz stranke dr. Hodčre ali Janjiča mogla nastati takšna stranka. Na odločna in prepričujoča izvajanja senatorja dr. Rajarja o nujnosti zasavske ceste je odgovoril gradbeni minister dr. Sr-kulj, da tudi sam priznava nujno potrebo te ceste, da pa jo mora zgraditi banovina, ne država, ker je to banovinska cesta. Ministrstvo bo gradnjo podpiralo, toda iz proračunskih sredstev mu to ni mogoče. Rajhovski list ,WestdeutschenBeobachtcr‘ je objavil članek, v katerem toplo propagira nemSko-jugoslovansko zbližanje. Deutsche Allg. Zeitung protestira, ker ni med novimi fašističnimi poslanci nobenega Nemca. MussoUni je po vesteh francoskih listov izjavil francoskemu veleposlaniku Cham-brunu, da se je njegov govor napačno tolmačil. Njegov govor jo bdi namenjen predvsem Italijanom in fašistom in pod tem kotom ga je treba tudi tolmačiti. Mussolini pa želi, da ostanejo franc.-:ital. odno-šaji dobri. Plačilo za Dollfussovo zmago so prejeli te dni avstrijski davkoplačevalci v obliki posebnega varnostnega davka, ki se bo pobiral skozi dve leti in ki znaša od pol do 6 odstotkov od čistega dohodka podjetij. Dohodki pod 2500 šilingov na leto niso ob-dačeni po tem davku. Francoski zun. minister Barthou je odpotoval v Bruselj, da doseže zboljšanje v zadnjem času zelo poslabšanih belgijsko-francoskih odnošajev. Iz Bruslja odpotuje v Varšavo, kjer je enako zapustil Boncour zelo slabo dedščino. Pariška policija je odkrila večja skladišča orožja tako skrajno levičarskih ko desničarskih skupin. 70.000—80.000 uradnikov namerava odpustiti francoska vlada, da zmanjša drž. izdatke. Reprezentančna zbornica je kljub vetu Roosevelta sprejela z veliko večino glasov zakonski načrt, da se bivšim bojevnikom povečajo podpore. Roosevelt je vložil veto, ker ni obenem poskrbela reprezentančna zbornica tudi za kritje teh večjih podpor. Komunisti so nameravali v New Yorku pognati v zrak vse železniške postaje In izzvati najtežje nemire. Po ulicah New Yorka krožijo do zob oborožene patrulje policistov. Mongolski knezi so baje izrekli željo, da se Mongolska priključi Mandžuriji. Japonska je nato pripravila 2 japonski in 2 mandžuirski diviziji, da zasedeta Mongolsko. Predsednik irske vlade de Valera je zahteval, da mora novi ameriški poslanik predložiti svoja akreditivna pisma njemu, ne pa več guvernerju Irske, ki je zastopnik britanskega kralja na Irskem. To zahtevo smatrajo kot nov poizkus de Valere, da doseže polagoma popolno samostojnost Irske. Denacstva 20LETNICA ZAGREBŠKE GRADSKE ŠTEDIONICE Dne 16. t. m. je poteklo 20 let, odkar je začela poslovati zagrebška mestna hranilnica. Njena ustanovitev ni bula lahka, saj je bila že 1. 1897. predlagana njena ustanovitev, a je ta predlog obč. svet Škrat zaporedoma odklonil. Šele 8. maja 1911 je bila soglasno sklenjena ustanovitev mestne hranilnice in šele 1. 1914. je pričela hranilnica tudi poslovati:. Kmalu nato nastala svetovna vojna je seveda razvoj zavoda znatno ovirala, vendar pa je dosegel zavod vsako leto nove uspehe in dosegel v 1. 1918 že 31-2 milijonov kron vlog. Po vojni se je zavod skokoma razvijal lin dosegel v 1. 1931. višek svojega razvoja, ko so dosegle njegove vlcge že skoraj 500 milijonov Din. Nastala kriza in vsled nje nastali splošni run je seveda občutila tudi Gradska štedionica. Dokaz njene visoke likvidnosti pa je, da je izplačala do konca septembra 1932 nad 225 milijonov Din, to je 46% svojih vlog. Pozneje se je stanje pomirilo in do konca 1, 1933. so se vloge znižale le za 5-06 milijonov. V tem času pa so tudi že začele rasti nove vloge, ki so dosegle koncem 1. 1933. že nad 65 milijonov Din. Zagrebška mestna hranilnica je bila pravi blagoslov za mesto Zagreb. Med vojno je omogočila mestni občini dobro aprovi-zacijo mesta, po vojni pa je bila glavna pomoč pri modernizaciji mesta in dvigu gradbene delavnosti. Ze med vojno je postala mestna hranilnica tudi lastnik zagrebškega tramvaja, ki ga je v kasnejših letih znatno razširila, popravila ter ustanovila tudi lastne delavnice. S svojo primeroma nizko obrestno mero je mnogo pripomogla k napredku gospodarskega življenja v Zagrebu. Tako more zagrebška mestna hranilnica pokazati ob svoji 201etnici — kljub vsem težavam — na velike uspehe in to je tudi razlog, da se zaupanje v zavod vedno bolj veča. POLJSKA ODPRAVI ZLATO KLAVZULO Poljska vlada pripravlja dekret, s katerim se razveljavlja zlata klavzula za vse obveze v dolarjih in funtih. Vsa izplačila se izvrše v razvrednotenih dolarjih in funtih. Ta dekret bi veljal tudi za poljske obveze v tujini. Izjemoma pa ta dekret ne bi veljal za stabilizacijsko posojilo, ki ga je Poljska razpisala v 1. 1927. v USA. Od/lici puM&kjc Senator dr. Gregorin je v senatu odločno nastopil za to, da se dinar stabilizira Po tečaju 7 švicarskih frankov za 100 Din, kolikor danes dejansko znaša tečaj. o zadnjem izkazu Csl. Narodne banke znaša njena zlata podloga (vse v milijonih Ko) 2,681'0 in je ostala skoraj neizpreme-njena. Obtok bankovcev se je znižal za 225 na 5,318-2, kritje pa je padlo od 43-2 na 43-1 odstotkov. Zlata in devizna podloga nemške Drž. banke se je zopet znižala za 12-2 milijonov mark in je s tem kritje padlo od 8-2 na 8-0%. Banka belgijske socialistične stranke, je prišla v plačilne težkoče, ker so zadruge in strokovne organizacije dvignile velike vsote. Banka je zaprosila vlado za kredit v višini 150 milijonov frankov, ki Sa je vlada tudi dala. Soeičtč Marseillaise de Credit, najvažnejša provinčna banka je dosegla lani 5-2 (predlanskem 5-6) milijonov frankov čistega dobička in izplača zopet 5% dividendo. Njen delniški kapital znaša 100 milijonov, njene rezerve pa 54-3 milijonov frankov. Kontrolirana je od Socičtč Ge-nčrale v Parizu. Rumunska vlada je zahtevala od tujih upnikov, da ji priznajo za plačila, ki zapadejo 1. avgusta, moratorij. O&m