01 POSAVSKI •TJ^ bzorniK I Leto VI, številka 60, november 2002, cena 1 SIT r . ObzorniK Posavie po lokalnih volitvall SOPCIA CITROČN | BREŽICE Tel.: 07/49 92 322 25 LET Hotel Smmič I Okus D'olenjske, I Bcle Krajine in Posavja I Okus vase dcklc, kigaimatenajraje. I Ki stcga izbrali sami. ga ncgujctc in v njcni I u/ivate. Mercator vam je prisluhnil: v vasi I najlubsi trgovini bostenaSli i/brane ixdelke, I kisovvajirtrfclimcdnajboljpriljubljcnimi, I ki so /a vašo regijo najbol j znaLilni,V> tam ¦ doma in jih nikjer drugje ne boste našli po I ugodncjšiccni. I Okus DolcnjsKC, Bcle Krajine in Posavja. I Vvaiem Mcrcatoriu. I SL Casino Lido 1 i K \ 1 ! c. \ ! i .' \ii \jio\'h srcčc "Denar je vreden toliko. ^m kolikor z njim m zaslužite" http:''www.web-KHk.com' RAČUNOVODSKI SERVIS Irena Colarič Dol. Prekopa 51, Kostanjevica na Krki Tel.: 49-87-306, GSM: 041-773-456 Vodenje poslovnih knjig za: - samostojne podjetnike - podjetja (d.o.o., d.n.o.) | - društva in zavode t SVETOVANJE PRI | POSLOVNIH ODLOCITVAH! SKUPINA POSAVJE m TOGftfi KftSKO j • SGP PÖSA.VJE I SEVNICA m GIKH-GHADNJA 1AGRSB | • B$R GIPO SARAJEVO' Ugla|ene barve ^^SSSJ Naš odtis naredi vtis. \ DELO TISK ČASOPISOV IN REVIJ d.d. - Dunajska 5. 1000 Ljubljana. Slovenija ^B tel.: + 386 01 47 38 320. fax: 1386 01 47 38 305 www.delo-tcr.si, e-mail; komerciala@delo-tcr si "^B Št. 60, november 2002 Petletnik Decembra bo minilo pet let, kar je v Krškem začel izhajati Posavski ob- zornik, tisti čas edini, zdaj pa seveda najstarejši lokalni tiskani medij v na- sem prostoru. Pet let - malo ali veli- ko? Ko mine toliko let v življenju člo- veka. ie to razloe za nekoliko več- jo zabavo, v življenju medija, kjer čas teče še mnogo hi- treje, saj ga polnijo usode številnih ljudi, skupin, organi- zacij in krajev, je tak jubilej še toliko bolj pomemben. O pomenu in vlogi medijev v današnjem svetu ni več po- trebno veliko govoriti, čeprav njihovo poslanstvo eni še ved- no podcenjujejo in drugi že precenjujejo, resnica pa je, kot po- navadi, nekje vmes. Najbolj preprosta in očitna je resnica, da neko dejanje postane dogodek šele, ko o njem kdo poroča. Če- prav tvegamo očitek samohvale, bi želeli z zadovoljstvom ugotoviti, da smo ob vsej poplavi medijev, še marsikomu med Bohorjem in Gorjanci edini redni tiskani medij, torej smo tudi pomembni soustvarjalci (lokalnih) dogodkov. Seveda bi bili radi še bolj radovedni, kritični, domiselni, ustvarjalni. Radi bi izhajali na boljšem in lepšem papirju, mor- da tudi pogosteje in na večjem številu strani. V teh željah in ci- ljih bomo uspeli z lastnim prizadevanjem in s še večjo pomočjo naših sodelavcev ter poslovnih partnerjev, ki se poleg lastne- ga poslovnega interesa zavedajo predvsem poslanstva lokal- nih medijev pri povezovanju in graditvi lokalne in regionalne prepoznavnosti ter pri afirmaciji posameznikov in skupin, ki so se svojimi dosežki povzpele nad povprečje. Petletni otrok že dobro in samostojno hodi ter v marsikate- rem pogledu nakazuje svoje prihodnje interese, ki ga bodo vo- dili pri spozhavanju sveta in uveljavljanju v okolju. S pomoč- jo staršev se pripravlja na šolsko obdobje, ki ga bo zaznamo- valo skoraj do zadnje trohice. Posavski obzornik je težko sho- dil in nato uspešno prestal svoja »šolska leta«, tako da vse bolj zapušča okrilje svojih »roditeljev«. V družbi in skrbi no- vih, mlajših, a prav tako v svoje delo in poslanstvo prepriča- nih ljudi, se lahko nadeja še lepših in uspešnejših trenutkov. Z njimi pa tudi vi, drage bralke in bralci! Urednik. ObzÖfhiK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem. Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško. Tel.: 07 49 05 780. Faks: 07 49 05 781. www.zavod-neviodunum.st, el. pošta: posavski.obzornik@siol .net, TRR: 03155-1086687920. Odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Izvršna urednica: Lidija Petrišič. Tehnični urednik: Boštjan Colarič. Vodja trženja: Katarina Požun Sotošek. Posavski obzornik je mesečnik, ki izhaja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispevkov pa 15. v mesecu. Za točnost podatkov v informativnih prilogah odgovarjajo njihovi ured- niki. Tisk in vezava: Delo TČR Ljubljana. Naklada: 12.000 izvodov. FOTO ME5SFP.A! Dekontaminacija oseb tta parkirišču pri Vipapu. Foto: Robert Sajovec UU^----~l Hermetizacija gospodarskega poslopja v Gornjem Lenartu. Foto: Robert Sajovec. Trideset dni 4 S(po)tikanja 5 HE Boštanj bo gradil Gradis 6 Cost foruma Neviodunum Milan Jazbec 8 Posavje po lokalnih volitvah 10 Informacije občine Krško 13 Izvoljeni kandidati v krški Občinski svet 16 Veseli deeember 20 Nagradna križanka z bogatimi nagradami 29 Na naslovnici: Franci Bogovič, Andrej Vizjak in Kristijan Janc,foto: Silvo Mavsar 3 ObžorniK posavski utrip Št. 60, november 2002 trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - tride Odprii Gornjedolenjsko vinsko cesto Posavje - 19.novembra je Projektni svet Gornjedolenj- ske vinske ceste v sodelova- nju z občinami Sevnica, Kr- ško in Trebnje uradno odprl tretjo najdaljšo, dobrih 64 ki- lometrov dolgo Gornjedolenj- sko vinsko cesto, katere kra- ki v glavnem asfaltirane po- ti vodijo od trebanjske, skozi sevniško in krškp do škocjan- ske občine. Gornjedolenjska vinska ce- sta je označena kot osma od dvajsetih v projektu vinskih cest Slovenije, zastavljena pa je v soseščini Dolnjedolenj- ske, Podgorjanske in Bizelj- sko-sremiške vinske ceste. Ob vinski cesti se razvija kmečki turizem s turističnimi kmetijami, vinskimi kletmi, vinotoči, okrepčevalnicami in gostilnami. Poleg tega pride- lujejo sveže sadje in zelenjavo ter pripravljajo suho sadje in kis. Njihovo dejavnost dopol- njujejo tudi najrazličnejše pri- reditve in izletniška ponudba. Celotno področje v sebi skri- va številna arheološka najdiš- ča od prazgodovinskih gra- dišč in grobišč, eneolitskih, bronastodobnih, železno- dobnih in rimskoantičnih do zgodnjesrednjeveških najdb predmetov. Noč čarovnic z Društvom Izvir Krško - Društvo Izvir za prostovoljno delo, preventivo in svetovanje je v času jesen- skih počitnic v svojih prosto- ' rih organiziralo aktivnosti za osnovnošolske otroke iz krške občine, ki so potekale na temo Noč čarovnic, udeležilo pa se jih je 40 do 50 otrok. Otroci so pod vodstvom prostovoljk sli- kali plakate, izdelovali čarovni- ške klobuke iz kartona( na igriš- ču pa so potekale športne aktiv- nosti, naslednji dan so izrezova- li buče, ki ponoči hišo, kjer sto- jijo, varujejo pred hudobnimi duhovi. Priredili so tudi pravi pies čarovnic in kostanjev pik- nik, otroci so se našemili v ma- ske čarovnic, sprehodili so se po starem mestnem jedru ter dru- ženje zaključili z zabavo v Klu- bu Zvezda, kjer jim je zaigral Peter Dirnbek. Občina Sevnica praznovala Sevnica - V okviru le- tošnjega praznika občine Sevnica so potekale števil- ne prireditve, kot vsako le- to pa so tudi letos podeli- li priznanja Občine Sevni- ca. In sicer je župan Kristi- jan Jane na slavnostni se- ji Občinskega sveta občine Sevnica 8. novembra v na Telčah podelil dve prizna- nji Dušana Kvedra Toma- ža, ki sta jih prejela Kultur- no društvo godba Sevnica, ki združuje skupino po več- ini mlajših godbenikov, ter Osnovna šola Tržišče, ki letos praznuje 114 let obsto- ja in se aktivno vključuje v delovanje in življenje v kra- jevni skupnosti. Župan pa je podelil še pet medalj Dušana Kvedra Tb- maža, ki so jih prejeli Ju- do klub Olimpija Krmelj, katerega člani dosegajo vr- hunske rezultate, uspešen kronist Franc Pavkovič, ak- tiven član PD Lisca Sevni- ca Jože Prah, PGD Telče in aktiven Clan PGD Sevnica Maks Senica. 70 let skupnega življenja Dolenja vas - Kristina in Janez Lapuh, čila in zdrava devetde- setletnika iz Dolenje vasi, sta v začetku novembra ob 70-letnici poroke ponovno stopila pred oltar dolenjevaške cerkve in si iz- menjala prstana. Kot pravita oba, v teh 70 letih zakona ni bilo vedrio vse najlepše, a prevladala je ljubezen. Spoznala sta se kot mlada dvajsetletnika na veselici v Dolenji va- si, kamor je Kristina prišla iz Pišec, kjer je pred poroko živela. No- vembra 1932 pa sta se v nevestini pišeški sari, tretjo nedeljo po okli- cu, poročila. Rodili sta se jima dve hčerki, že leta 1941 pa je bila družina izgnana v Nemčijo, kjer je Lapuhova družina dobila svo- je stanovanje. Kristina in Janez sta morala trdo delati, ona najprej v kuhinji, on pa na kmetiji, kjer se mu je Kristina kmalu pridružila. Po vojni, ko so se vrnili v Dolenjo vas, je bilo težko začeti, se spo- minjata, a počasi je šlo. Janez je kmalu dobil službo na železnici, Kristina pa je ostala doma, na kmetiji. Morali so pridno delati, a vseeno je bilo lepo. In tako je še danes. Kristina in Janez se že bližata 91. letu, pa ven- dar sta še vedno čila in zdrava, ona je še vedno pridna v gospodinj- stvu, Janez pa še vedno dela na kmetiji, seje, vozi traktor, ko je po- trebno plačati položnice, pa na pošto »skoči« kar s kolesom. Kar pa se zakona in ljubezni tiče, Kristina pravi, da ni bilo vedno vse »medeno«, Janez pa pravi, da sta se seveda tudi kdaj skregala. Ko pa je po službi šel na kakšen kozarček in prišel malo pozno do- mov, je bil seveda ogenj v strehi. 10. srečanje sladkornih bolnikov Posavja Brežice - Društvo sladkornih bolnikov Posavje - Brežice je ob svetovnem dnevu diabetesa, 14. novembru, 23. novembra v Termah Čatež organiziralo že deseto srečanje sladkornih bolni- kov Posavja. Tovrstna vsakoletna srečanja so vedno dobro ob- iskana, v okviru le-teh pa med drugim pripravijo tudi različna strokovna predavanja o diabetesu. Na letošnjem srečanju sta asist. mag. Davorin Sevšek, dr.med. in Vanda Kostevc - Zor- ko, dr. med spregovorila o spremembah na očeh pri sladkor- ni bolezni oziroma o zdravljenju sladkorne bolezni. Sicer pa je bil tudi svetovni dan diabetesa letos namenjen eni od poznih komplikacij diabetesa, okvari vida ali diabetični retinopatiji, ki je vodilni vzrok za nastanek slepote in okvare vida pri odraslih v razvitem svetu. Okrog2% bolnikov, ki imajo sladkorno bole- zen več kot 15 let, lahko oslepi zaradi diabetične retinopatije, v 10% pa se pri teh bolnikih lahko razvijejo druge okvare vida. ObzorniK 4 Št. 60, november 2002 t dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni »Pet let prepevanja« Leskovec pri Krškem - Pod naslovom Pet let prepevanja se je Kulturno društvo ljudskih pevcev »Roženkravt« iz Krškega pred- stavilo na slavnostnem koncertu v leskovški Jožefovi dvorani ob peti obletnici delovanja društva. Društvo je nastalo iz študijskega krožka z naslovom Pesmi iz naših krajev, ki je bil v sezoni 1996/ 97 eden od izobraževalnih programov tedanjega Posavskega cen- tra za permanentno izobraževanje Krško. Zbirajo in pojejo stare, že skoraj pozabljene ljudske pesmi, zbrali so jih že skoraj 200. Prepe- va 18 pevk in pevcev, med njimi tudi dva ljudska godca na »frajto- narici«, ki letno pod vodstvom Mimice Puntar stopijo na oder pri- bližno dvajsetkrat. Letos pa so s pomočjo Janje Blatnik in Radia Ognjišče posneli tudi svojo prvo zgoščenko in kaseto s starimi ljud- skimi, božičnimi in romarskimi pesmimi. Vandalizem na krški avtobusni postaji Krško - 17. novembra, nekaj po drugi uri zjutraj, so neznani sto- rilci, okoliščine in način storitve kaznivega dejanja pa nakazujejo, da naj bi šlo za skupino mladostnikov, na krški avtobusni posta- ji na izletnikovem avtobusu razbili prednje in zadnje vetrobran- sko steklo ter deset stranskih stekel (nafotografiji), s košem za smeti pa razbili steklo na čakalnici avtobusne postaje. Skupne material- ne škode je za več kot milijon SIT. V tern letu so na krški policijski postaji obravnavali že okoli 50 kaznivih dejanj premoženjske delik- vence, kjer so bill prisotni tudi elementi vandalizma oziroma po- škodovanja tujega premoženja., kar je v primerjavi z enakim obdo- bjem lani kar 100 odstotkov več. KDLP Roženkravt na slavnostnem koncertu ob 5. obletnici prepevanja Foto: Bernardka Zorko Priprave na vajo »NEK 2002« so potekale kar dve leti, z večjo intenziteto (baje piljenjem detajlov) v zadnjem letu, predzadnjo soboto v mesecu novembni pa so jo spravili pod streho. Čeprav zunanji opazovalci zaradi sorazmerno majhne vključenosti pre- bivalstva ter štabnega in strokovno zahtevnega značaja vaje vseh pomanjkljivosti nikakor niso mogli zaznati, je bilo opaženih ne- kaj hujših spodrsljajev, ki so za lokalno prebivalstvo, predvsem Krčane, zelo pomembni. Tako je ob razglasitvi splošne nevarnosti nekaj po 10. uri do- poldan močno zatajil sistem javnega alarmiranja, saj se kar pet si- ren ni oglasilo. Tudi ob ponovnem poskusu alarmiranja je središ- če mesta, vključno z videmsko tržnico ostalo brez zvočnega opo- zorila in dve uri čakajoče kamere niso mogle zabeležiti reakcij lju- di med sobotnim utripom na tržnici. Ponovno sta zatajili sireni v tovarni Vipap in na Vidmu. Ker kaj takega scenarij vaje ni predvi- del, je minilo kar nekaj časa, da so manjkajoče sirene nadomestili z mobilnimi razglasnimi postajami, s katerimi naj bi obveščali lju- di o splošni nevarnosti. A težava ni bila v »mobilnosti«, temveč v tern, da niso imeli pripravljenega besedila za razglas! Tudi komunikacija med posameznimi sodelujočimi enota- mi je bila otežena zaradi preobremenitve zvez ali pa se poveza- ve ni dalo vzpostaviti, ker sta po dve enoti imeli isto kodo. Ob- činski in regijski štab CZ med seboj nista mogla usklajevati odlo- čitev ali drugače povedano, med neposredno nadrejenimi in po- drejenimi ni potekala potrebna komunikacija. štab tudi ni razpo- lagal s podatki o meritvah oziroma izpustu radioaktivnosti - ka- ko riaj potem ukrepa? Poslušalci lokalnih radijskih postaj so zaman čakali na redna uradna obvestila z jasnimi navodili za ravnanje, ki so bila obljub- ljena v posebni brošuri pred vajo. Kot smo izvedeli, je pristojnim menda zmanjkalo časa za pogovor in pripravo lokalnih medijev, če izvzamemo novinarsko konferenco, ki pa je bila v Ljubljani. Vznemirjenje med hrvaškimi prebivalci ob meji ima najbrž prav tako vzrok v površni pripravi obveščanja. Kako bi bilo, če bi prišlo do nesreče v času, ko bi bila velika dvorana kulturnega doma polna obiskovakev ali med tekmo v športni dvorani? Kdo bi obvestil goste v hotelu, če alarma skozi odprta vrata ni bilo slišati niti do recepcije? Skrbi nas lahko tudi nepoučenost vodje enote za hitre interven- cije RKB, ki bi v primeru nesreče ožarčene ranjence poslal v ljub- ljanski KC namesto v zagrebško kliniko Rebro oz. v Francijo. Raz- misliti bi veljalo o stalni lokaciji mobilne enote za spremljanje ra- diološkega vpliva NEK na okolje, ki je v pričakovanju vaje potre- bovala do Krškega dve uri, vprašanje pa je, kako bi bilo v prime- ru nenapovedanega dogodka. Ob pohvalah tistim, ki so se na vaji »NEK 2002« potrudili in tu- di dejansko dobro izpeljali svoje delo, v kar smo se lahko prepri- čali ob obiskih na terenu, bo vsem skupaj zelo malo koristilo, če bomo nedavno vajo pospravili v predale z oznako: vaja je uspe- la. Najmanj zatajitev siren sredi mesta zahteva pojasnilo in ukre- panje. Še ne dolgo tega smo namreč prav na tern mestu pisali o uradno »nedolžnem« izpustu klora iz krške tovarne, ki po mne- nju odgovornih ni dosegel potrebne količine za alarmiranje. V so- boto se je pokazalo, da tudi v primeru mnogo večjega in po pro- ceduri morilskega izpusta pravočasno alarmiranje sploh ne bi bi- lo mogoče. Ali bo tudi ta »pomanjkljivost« v sistemu obveščanja ostala brez odgovorov in odgovornosti? Bojana Mavsar 5 ObzorniK gospodarstvo Št. 60, november 2002 HE Boštanj bo gradil GRADIS Sevnica - Na sevniškem gradu sta 22. novembra 2002 koncesionar za izgradnjo spodnjesavske verige hid- roelektrarn Holding Slovenske elektrarne (HSE) in konzorcij Gradis nizke gradnje Maribor - GIZ Gra- dis Ljubljana, podpisala pogodbo o izvedbi pjiprav- ljalnih del za HE Boštanj. Pripravljalna dela v vredno- sti 790 milijonov tolarjev, ki zajemajo izkop gradbene jame ter utrjevanje nasipov z ureditvijo ustrezne infra- strukture za potrebe izgradnje HE Boštanj bodo pred- vidoma dokončana v roku štirih mesecev. S podpisom pogodbe, ki sta jo za HSE v imenu koncesionar- ja podpisala mag. Drago Fabijan ter Ladislav Tomšič (na sliki zgoraj) za konzorcij Gradis nizke gradnje Maribor in GIZ Gra- dis Ljubljana, v imenu izvajalca del pa Klavdij KovačiČ in Pet- er Bajec (na sliki spodaj), se je tudi uradno začel uresničevati največji slovenski energetski projekt. Vrednost investicijskih vlaganj v izgradnje petih hidroelektrarn pretočno akumulacij- skega tipa je ocenjena na skupno 95 milijard tolarjev, od tega je 68,1 milijarde tolarjev predvidenih za izgradnjo energetskih projektov in okoli 27 milijard tolarjev za izgradnjo infrastruk- ture, to je ureditev vodne, državne in lokalne infrastrukture ter zemljišč. Vsa dela na izgradnji HE Boštanj, vrednosti 20,35 mi- lijard tolarjev, naj bi bila zaključena v roku treh let in pol, po 42 mesecev izgradnje pa je predvidenih tudi za vsako naslednjo elektrarno: Bianca, Krško, Brežice, Mokrice, s tern da se grad- nja teh prične po preteku 36 mesecev terminskega plana pred- hodne elektrame. B.M. V gnojnici uničenih preko \ 90 tisoč litrov mleka I Krško - Veterinarska uprava RS je zaradi odkritja vsebnosti antibiotika kloramfenikola v mloku 9.novcmbra /aprla tudi 6 mlečnih prog v občini Krško, zaradi Cesar je bilo v c'asu enote- ¦ denske prepovedi oddaje mleka na praSičji farmi Pristava unič- ! enih okoli 90.000 litrov mleka iz 153 kmetij v občini. Po ponov- ' ni vzpostavitvi miečnih prog imata še vedno prcpoved odda- je mleka dva proizvajalca, ki oddajata mleko preko Kmec'ke /a- ! druge Kostanjevica, sedcm proizvajaloev Kmečke zadruge Bo- hor, prepoved oddaje mloka pa imajo tudi posamezni proi/.va- ; jalci Kmečke zadruge Kr^ko, vendor nam v slednji Stevila niso | želeli povedati. B.M. Višje sodišče zavrnilo pritožbo Krško - Višje sodišče v Ljubljani je konec oktobra po- dalo pravnomočno Sodbo, s katero je bila v celoti potrje- na Sodba Okrožnega sodišča v Krškem z dne 06.07.2001, in s tem zavrnjena pritožba družb Togrel d.o.o. in GIP-o Po- savje d.o.o.. Kot je navedeno v sklepih so- dbe, je družba GIP-O Posavje d.o.o. dolžna vrniti družbi Ko- stak d.d. celotni poslovni de- lež v družbi Togrel d.o.o. Kr- ško. S-tem je postala nična Po- godba o odsvojitvi 53 % po- slovnega deleža družbe Togrel d.o.o., sklenjena 15.9.2000 med družbama Kostak d.d. in OS A 1 d.o.o.. Družba GIP-O Posavje je dolžna omogočiti družbi Ko- stak d.d. upravljanje družbe To- grel d.o.o. v stanju, v kakršnem je bila ta družba pred sklenitvi- jo družbene pogodbe o ustano- vitvi, z dne 19.9.2000, in ji izroči- ti vso poslovno in knjigovodsko dokumentacijo družbe Togrel d.o.o.. Razveljavijo se vsi sklepi skupščine Togrel-a d.o.o., spre- jeti na seji dne 19.09.2000 (na- men skupščine je bila dokapita- lizacija s strani Kostak-a s stvar- nim vložkom v obliki zemljiš- ča in objektov). Nična je Druž- bena pogodba, sklenjena med družbama Kostak d.d. in Osa 1 d.o.o. (sedaj GIP-O Posavje d.o.o.) z dne 19.09.2000 o usta- novitvi družbe Togrel d.o.o.. Družba Togrel d.o.o. mora druž- bi Kostak d.d. povrniti vse njene pravdne stroške, skupaj z zako- nitimi zamudnimi obrestmi. Kot pravijo v Kostaku, druž- ba Kostak d.d. v obdobju od 19.09.2000 pa do danes ni ime- la nobenega vpliva na uprav- ljanje hčerinskega podjetja To- grel d.o.o. (vsi njeni predlogi so bili preglasovani), zato, kot pra- vijo, tudi ne more nositi posle- dic nesmotrnih odločitev vod- stev družb Togrel d.o.o. in GIP- o d.o.o. Družbama so že poslali zahtevka za izročitev poslovnih in knjigovodskih listin. Zaradi predhodno navedenih dejstev je družba Kostak d.d., kot ustanovitelj hčerinske druž- be Togrel d.o.o., v dogovoru s svojim večinskim lastnikom družbo Begrad d.d. iz Novega mesta, postavila novo upravo, ki bo ugotovila stanje premoženja, rezultate poslovanja ter finanč- no stanje družbe Togrel d.o.o. Novo začasno upravo družbe Togrel d.o.o. sestavljajo Karel Vardjan, Niko Žigante in Sta- ne Budič, ki bodo vzporedno z ugotavljanjem dejanskega eko- nomskega položaja družbe To- grel d.o.o. poskusili dokončati začete in pridobiti nove posle, zaposliti za njihovo izvedbo po- trebne ljudi ter iskati poti, kadre in strateške povezave za dolgo- ročnejši razvoj dejavnosti. ObžffFniK 6 Št. 60, november 2002 gospodarstvo Avtocesta se bliža Krško - Na dnevnem redu vsaj formalno zadnje seje krškega starega Občinske- ga sveta je bila tudi obravnava sprememb in dopolnitev prostorskih dokumen- tov, ki bodo omogočili graditev avtoceste tudi na območju Občine Krško, torej odseka med Smednikom in Krško vasjo. Kot smo se v zadnjih tednih lahko tudi sami prepričali, je že stekla pospešena gradnja odseka Kronovo - Obrežje, ki naj bi bil eotov že v dveh letih. Štiripasovna avtocesta bo na celotnem odseku zgrajena tako, da bodo obstoječo hitro cesto razširili na severno stran, pose- gi na južno stran pa bodo le mi- nimalni, ko bo šlo za ureditev križišč, protihrupnih ograj, ko- munalnih vodov, regulacij po- tokov in podobno. Trasa avtoceste se prične na meji med občinama Škocjan in Krško ter poteka mimo ob- močja Smednik, kjer je predvi- den priključek na lokaciji seda- njega. Pri Zalokah bo stal oboje- stranski bencinski servis, ki po- leg črpalke predvideva še par- kirišče in prostor za rekreacijo. Na severnem delu pa bo izven ograje tudi bencinska črpalka za potrebe prebivalcev iz okoli- ških naselij. Trasa zatem preide v Krakovski gozd in poteka po Krškem polju mimo Velike va- si, Drnovega, Mrtvic, Viher in Skopic. Pri Drnovem bo urejen priključek, v okviru katerega bo postavljena čelna cestninska po- staja Drnovo in cestninska po- staja Krško ter avtocestna vzdr- ževalna baza. Sedanja črpalka pri Drnovem bo odstranjena. Ze v postopku javne razgrnitve dokumentov in razprave v pri- zadetih krajevnih skupnostih, kakor tudi na Občinskem sve- tu je bila postavljena vrsta pri- pomb in pogojev, ki pa jih na- črtovalci avtoceste niso v celoti upoštevali. Tudi tokrat so ostali nezado- voljni v KS Raka in KS Krško polje, največ razprave pa je bi- lo v zvezi s tako imenovano Vr- binsko cesto, ki naj bi z obljub- ljenega, a se vedno nezgrajene- ga drugega mostu čez Savo, vo- dila po kar 6 km krajši trasi ob Savi mimo nove obrtne cone in nuklearke skozi nenaseljeno ob- močje do krožišča v Brežicah. Občinski svetniki Ivan Pet- rišič, Branimir Vodopivc in Primož Koritnik so dejali, da je zahteva po Vrbinski ce- sti več kot upravičena, saj gre večina tranzitnega prome- ta skozi Dolenjo vas ali sko- zi krškopoljske vasi, po uved- bi cestnine pa bo le še huje. Tudi prebivalci Stare vasi se bo- jijo povečanega prometa, kot se je dogajalo ob izgradnji NE Kr- ško, a zatem niso dočakali niti izgradnje pločnikov. Ob tern ne gre le za ekonomski pač pa tudi za varnostni vidik. Tik pred zasedanjem Ob- činskega sveta so predstavni- ki Občine Krško in Brežice ter Ministrstva za promet vendar- le uskladili Dogovor o nameri izgradnje Vrbinske ceste, ki naj bi jo zgradili v petih letih. Sled- nje je skupaj z dejstvom, da bi ob zavrnitvi lokacijskega načrta o tern odločil Državni zb0r, go- tovo pripomoglo, da so svetni- ki s samo tremi glasovi proti da- li zeleno luč za graditev »krške- ga« dela avtoceste. S.M. Priznanja za najboljše v posavskem gospodarstvu Senovo - Gospodarska zborni- ca Slovenije Območna zbornica Posavjeje 16. novembra organi- zirala prireditev, na kateri so po- delili priznanja za dosežke orga- nizacij v posavskem gospodar- stvu, prireditve pa se je udele- žil tudi predsednik GZS Jož- ko Čuk. Priznanje za najbolj urejeno de- lovno okolju v Posavju je preje- la tovarna Inplet Dolenje Brezo- vo, območna priznanja za naj- bolj urejene prodajalne pa so podelili po skupinah, in sicer je med samopostrežbami in mar- keti priznanje prejela Merctor- jeva samopostrežba na Cesti 4. julija v Krškem, med hipermar- keti Mercatorjev Nakupovalni center na CKŽ 132a, med pro- dajalnami s tekstilom in obutvi- jo Mercator Modiana Brežice na Tovarniški ulici v Brežicah, med klasičnimi tehničnimi trgovina- mi Shimano servis center iz kr- škega, ki deluje v sklopu Game, med tehničnimi prodajnimi cen- tri pa krški Merkur mojster. Priznanje za gospodarske dosež- ke v letu 2001 pa je prejel Duro- pack - Tespack iz Brestanice. 25 let Hotela Sremič Krško - Letos mineva 25 let, odkar je zaradi hitro rastočega gospodarskega razvoja občine Krško v letih 1965-1980 in zahte- vah po večjih nočitvenih zmogljivostih v kraju, svoja vrata v ok- viru gostinskega podjetja Turist hotel Sremič odprl hotel Sremič. Leta 1957 je bilo v krškem ustanovljeno gostinsko podjetje Turist hotel Sremič Krško, katerega lastnik je bila Tovarna celuloze in papirja Krško. Do leta 1971 je bilo podjetje samostojno, takrat pa je prišlo do združitve s podjetjem Slavnik Koper. Leta 1974 je pri- šlo do izločitve iz podjetja Slavnik Koper, tako da je podjetje do leta 1976 delovalo samostojno. Leta 1976 pa se je podjetje Turist hotel Sremič vključilo v SOZD Mercator, n.sub.o. Ljubljana. Leta 1989.je bila ustanovljena družba z omejeno odgovornostjo, kate- re 51% lastnik je bil Poslovni sistem Mercator. Trajna vloga last- ništva Poslovnega sistema seje leta 1990 povečala na 80% in leta 1992 na 100% kapitala. V zadnjih letih se hotel srečuje s težavami, kako zapolniži no- čitvene zmogljivosti. Poslovni sistem Mercator se je letos odločil, da to dejavnost v Krškem do konca leta ukine. Na podlagi skle- pa Občinskega sveta naj bi se v reševanje nadaljnje usode hote- la vključili Občina Krško in nekatere zainteresirane gospodarske ^družbe. L.P.____________________________________f hse Holding Slovenske elektrame d.o.o. 7 ObzorniK - onP\ WN EVIODVN VM V sredo, 20. novembra 2002, je bilo v Krškem prvo v seriji srečanj Foruma Neviodunum, ki je nova oblika in možnost javnega obravnavanja različnih ak- tualnih tern lokalnega, regionalnega in tudi nacionalnega pomena, organizi- ra pa jo Neviodunum, zavod za kulturo in odnose z javnostmi. Forum Nevio- dunum je nastal na podlagi večkrat izražene potrebe po kritični in po možno- sti tudi multidisciplinarni razpravi o najrazličnejših vprašanjih, ki so pomemb- na predvsem za nadaljnji razvoj lokalne skupnosti in regije Posavje kot celo- te. Takšne razprave in predstavitve stališč naj bi potekale še pred institucio- nalnimi razpravami in sprejemanjem v pristojnih organih. Forum Neviodunum je namenjen tudi javnim predstavitvam pomembnejših dosežkov Krčanov in Posavcev nä različnih področjih. Prvi gost prvega foruma je bil dr. Milan Jaz- bec, ki je udeležencem predstavil svojo knjigo z naslovom Diplomacija in var- nost, ki je pred kratkim izšla pri založbi Vitrum v Ljubljani. Posebno obeležje razgovoru, iz katerega v nadaljevanju objavljamo nekaj gostovih misli, je ne- dvomno prispevalo dejstvo, da se je forum odvijal na predvečer zasedanja vr- ha zveze Nato v Pragi. 0 nastajanju knjige Diplomacija in varnost Knjigo sem napisal v treh, štirih mesecih letos, kot od- ziv na izjemne spremembe var- nostno spreminjajočega se oko- lja. Vključevanje Slovenije v ev- ropske varnostne procese, naj- bolj NATO in tudi EU, je največ- ji vsebinski izziv in motiv. Feno- men konca hladne vojne, padca berlinskega zidu, dogodki v ma- gičnem letu 1989 me navdušu- jejo. Tudi Slovenija kot država je nastala v viharju, ki je preve- tril Evropo in polovico sveta, to je bil dogodek, ki ima malo pri- merjave v zgodovini Evrope. V dveh, treh letih do razpada ČSR je na ogromnem ozemlju Evroa- zije nastalo 22 novih držav s po- pulacijo okoli 300 milijonov, kar je korenito spremenilo podobo Evrope. Prepričan sem, da ima vsak izmed nas neko konkret- no izkušnjo, nek spomin na ti- sto obdobje, sam pa sem skušal zajeti v knjigi najpomembnejše, kar se tiče varnostnih procesov. Neviodunum za današnji in jutrišnji čas Moram priznati, da tudi me- ne Neviodunum že dolgo izra- zito privlači in vznemirja. Nevi- odunum je dokaz najmanj dva- tisočletne zgodovine, ki kaže, da je bil ta prostor ob Savi zelo vpet v takratni globalni rimski imperij, ki ga nekateri primerja- jo z današnjo združeno Evropo. Neviodunum je imel v njem po- membno logistično, transportno in kulturno funkcijo. Če to pri- merjamo s perspektivo združe- ne Evrope v varnostnem, eko- nomskem, gospodarskem smis- lu, nam je ta tema veliko bližja, pomeni pa lahko vzpodbudo in inspiracijo. 0 izkušnjah iz krške to- varne V tej knjigi je zbranih tudi veli- ko mojih izkušenj iz tistih šestih, sedmih let, ko sem delal v krški tovarni celuloze in papirja. Mo- je delo in znanje bi bila bistveno okrnjena brez te izkušnje. Krško, mesto z največ di- plomati Ob pogovoru o diplomaciji in varnosti je zanimivo, da je bilo konec osemdesetih let v teda- nji dvaindvajsetmilijonski skup- ni državi, ko je na ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu sluibovalo okoli 4.000 ljudi, po primerjavi števila diplomatov s Številom prebivalcev v posa- meznem mestu, Krško mesto z največ diplomat! v bivši Jugos- laviji. Najbrž tudi danes ni bi- stveno drugače, saj je vrsta di- plomatov, upokojenih, aktiv- nih in začetnikov iz Krškega ali okolice oziroma so tu vsaj ne- kaj časa živeli in delali. To so po- membne stvari v času, ko se Slo- venija vključuje v Evropo, ko se ti odnosi formalizirajo in ko bo- mo morali vsi skupaj v tern no- vem okolju delovati. Taki poda- tki in izkušnje so po moje izjem- no vzpodbudne, so lahko velik navdm strokovne in splošne sa- mozavesti. 0 diplomaciji nekoč in danes Diplomacija se spreminja za- radi spreminjanja razmer v sve- tu. Kot je dejal pokojni Ignac Golob, diplomacija sicer ni mo- tor napredka, ga pa zelo tes- no spremlja. Tako so npr. drža- ve članice EU bistveno zmanj- šale ali celo ukinile kozular- na predstavništva na ozemlju druga druge, saj so se klasična opravila v zvezi s prehodi me- je zaradi šengenskega sporazu- ma močno zmanjšala, s tern pa tudi število konzulatov znotraj EU. Konzularno delo se usmer- ja na tretja področja izven EU, kar pomeni, da je še bolj zahtev- no, v drugačnem okolju, ki ga je treba bolj spoznati. Na nekaterih predstavništvih izven EU danes že delajo skupaj npr. britanski, angleški in francoski diploma- ti, kar čaka tudi slovenske. To pa pomeni dodaten izziv, potre- Dr. Milan Jazbec je do- ma iz Spodnje Pohance. Osnovno solo je obisko- val v Artičah, gimnazi- jo v Brežicah in bil v ti- stem času aktiven v ZSMS na občinskem, regional- nem in republiškem nivo- ju, med drugim pa je znan kot eden izmed ustanovi- teljev znane artiske ko- šarkaške lige. Študiral je novinarstvo in obram- boslovje na FDV, kjer je iz obojega tudi diplomi- ral, kasneje pa je doktori- ral na Univerzi v Celovcu iz sociologije diplomaci- je. Na začetku poklicne poti je bil urednik glasila Obveščevalec, nato pa še vodja splošne in kadrov- ske sluzbe v krški tovarni celuloze in papirja. Iz to- varne Videm je leta 1987 odšel na usposabljanje za diplomatsko delo na zu- nanje ministrstvo v Beo- grad, kjer je bil do junija 1991, ko je postal zadnji jugoslovanski in hitro za- tem še prvi slovenski kon- zul v Celovcu. Diplomat- sko službo je nadaljeval v Stockholmu, po vrnitvi v Ljubljano pa je leta 2000 na vabilo ministra Grizol- da postal drzavni sekretar v ministrstvu za obrambo. Jazbec je avtor številnih člankov, recenzij in kar štirih knjig o diplomaciji. bo po znanju več jezikov, pozna- vanju več kultur, in navsezadnje več priložnosti za mlade, ki se odločajo za tako delo. Svojevrsten paradoks pa je, da se zaradi številnih organizacij in povezav krepijo službe v Brus- Iju, poleg tega pa se krepijo tudi ObžOTiiK 8 Št. 60, november 2002 forum predstavništva v državah člani- cah, saj se vsa tematika, ki jo di- plomati rešujejo, zelo povečuje, potrebno je tudi več ekspertov, ki se s tern ukvarjajo. V Bruslju kot mega diplomatskem središ- ču se sicer odločitve sprejema- jo, vendar na osnovi navodil iz držav članic, zaradi česar mora vsakdo zelo lobirati v prestolni- cah držav članic. Vse več žensk v (sloven- ski) diplomaciji Med najopaznejšimi spre- membami v diplomaciji kot ne- koč elitni, moški, aristokratski poklic, ki so jih prinesle nove majhne države, sta feminizaci- ja in izrazita mladost. To sta za- me pomembni karakteristiki, ki lahko obogatita diplomacijo kot poklic, njeno delovanje in hkrati razširita način delovanja in učin- kovitost. Za izrazito veliko za- stopanost žensk v diplomacijah ugotavljamo različne razloge, očitno za moške diplomacija ni tako prestižen poklic, kot so pra- vo, medicina, ekonomija. Nove države se soočajo s pomanjka- njem ustreznih kadrov in neka- ko se je znašlo več žensk, ki jih to zanima, ki imajo neko pired- hodno znanje in ki so tu našle svojo možnost. Kako bo z njiho- vim napredovanjem v sam vrh, je težko reči. Eni so prepričani, da ne bo šlo zaradi standardnih razlogov: »Če je zelo malo izob- raženih žensk s svojimi kariera- mi pripravljenih spremljati mo- že diplomate po svetu, je še toli- ko manj moških, ki bi se odrekli zaradi žena.. V slovenskem zu- nanjem ministrstvu je zaposle- nih dve tretjini žensk, v diplo- matski mreži jih je tretjina, na najvišjih mestih ambasadork pa le sedmina. Prva slovenska am- basadorka pa je bila ženska, in sicer Katja Boh na Dunaju. Vpra- šanje je, kdaj bomo imeli zuna- njo ministrico, čeprav je enkrat že malo manjkalo, da bi jo do- bili (Mojca Drčar Murko, op.p.), vendar je prišlo dobesedno čez noč do drugačne odločitve. Nato kot element celovi- te evropske varnosti Nato kot nekdanja izrazito blokovska organizacija, se danes zelo spreminja in vstopa v širši evropski prostor s podobnim ci- ljem kot ostale organizacije, ki si prizadevajo za celovito in večjo varnost v Evropi. S to razliko, da ima Nato zelo učinkovite instru- mente vojaške zmogljivosti, če- sar ostale organizacije nimajo. EU se v ta sklop vključuje s svojim kriznim managmentom, z vzpostavljanjem institucij, po- tem ko so vojaške aktivnosti za- ključene, OVSE pa skrbi za so- delovanje in varnost na podro- čje zaščite človekovih pravic. Ne gre torej za dilemo, članstvo Na- to ali ne, v EU pa ne v Nato ali obratno, pač pa je evropska var- nost rezultat delovanja vseh teh organizacij. 0 slovenskem (ne)spre- jemanju zveze Nato Mislim, da je to specifičen fe- nomen. Slovensko javno mne- nje - nekaj čez 40 odstotkov je za vstop v Nato, nekaj okoli 30 proti, okoli 30 neopredeljenih. V vseh ostalih kandidatkah je pod- pora bistveno višja. Mislim, da je slovenska javnost zelo načitana, dozorela, zelo kritična, pač pa je vtis, da politika dostikrat te- ga ne pozna dovolj in predvsem ne upošteva. A v Sloveniji je tež- ko dobiti visoko podporo 60, 70 odstotkov ali celo več na daljši rok za katerokoli stvar (osamo- svojitev je bila seveda nekaj po- sebnega, prav tako Kučan in Dr- novšek). V nekaterih državah z nizkim nacionalnim dohodkom je vklju- čitev v Nato stvar preživetja, v Sloveniji ni tako in dobro da ni. To pomeni, da smo kljub vsem problemom razvita gospodarska in socialna država, zaradi tega se lahko o teh stvareh bolj kritično in na dolgi rok suvereno odlo- čamo. Iz junijske vojne leta 1991 pa nam je najbrž zelo jasno, da je vpetost v tak sistem, kot je Nato, zelo koristna. Prepričan sem, da se bo slovenska javnost, ko bo re- ferendum na mizi, z veliko veči- no odločila za vstop. 0 evropskih varnostnih procesih Za povprečnega opazovalca so po eni strani zelo kompleks- ni, saj je vrsta različnih nosil- cev in igralcev na različnih ni- vojih od OZN, Nato, OVSE, srednjeevropska pobuda, svet baltskih držav. Iz tega seveda sledi velika zapletenost proce- sov, ki jim je po svoje težko sle- diti. A ko jih pogledamo pobli- že, vidimo, da imajo posamezne organizacije precej jasno določe- no polje svojega delovanja, ki se ponekod sicer prekriva, razkri- va pa naslednjo, zame najpo- membnejšo funkcijo - komple- mentarnost, dopolnjevanje. Vsa ta silovitost pa ima en skupen cilj - zagotoviti novo, skupno evropsko varnostno procedu- ro, ki bo vzpostavila ravnotežje v širši Evropi in bo pomembna predvsem za človeka kot posa- meznika. To je zame celo najpo- membnejši premik v zaznavanju varnosti in dogajanja po koncu hladne vojne. Država kot institucija je sicer dolžna skrbeti za posameznika, ga ščititi, kadar pa se posamez- nik znajde v situaciji, ko ga last- na država ogroža, ima posamez- nik prvič možnost, da se pritoži na naddržavne institucije. To je izjemen premik v pojmovanju varnosti, družbe kot take in po- sameznika. Pripravil: Silvester Mavsar dr. Milan Jazbec V središču pozornosti je vse bolj človek kot posameznik 9 ObzoriiiK komentar Št. 60, november 2002 POSAVJE PO LOKAL čepravje pred nent Se ärugi Xrog predsedniškin vCitev in bodo na nekaj voiiščin v brežiški oböini v \ nedeljo ponovljene volitve v občinski svet, je v Posavju veliki dogodek letošnjejeseni, velika tekma ali dirka, kijipravimo volitve, praktično za nami. Nastopilje čas seštevanja rezultaiov, iskanja vzrokovza uspehe in neuspehe; natančnejši in resnejši bodo ze kmalu naredili trdnejše plane za prihodnost, dru- gi, nemara opiti od zmage, utegnejo nekoliko uspavani počivati na lovorikah, doklerjih ne bodo zbudi- li konkretni, vsakdanji problemi. Izide lokalnih volitev objavljamo na straneh 15 do 19, v spodnjih vrsti- cah pa bomo nekoliko pobliie pogledali politični mozaik v Posavju z namenom, da bi lažje spremljali in morda tudi razumeli dogajanja v naslednjih tednih in mesecih. Zmaga desnosredinske županske kombinacije V avgustovski številki Po- savskega obzornika (30.8.2002) smo na podlagi rezultatov na- ročenih raziskav v vseh treh ob- činah popolnoma pravilno na- povedali vse tri sedanje zma- govalce županskih volitev v Po- savju, čeprav takrat še nismo imeli na voljo niti vseh neurad- nih kandidatov. Nekoliko več- ja odstopanja so se zgodila pri volitvah v občinske svete, kjer smo napovedali nekoliko večji uspeh LDS-a, a natančnejši po- gled razkrije, da nismo bili da- leč od resnice in da odstopanje lahko pojasnimo z nekaj razu- mljivimi vzroki. Zdaj je namreč že jasno, da so bili zmagoval- ni županski kandidati neke vr- ste »lokomotive«, njihovi naj- resnejši protikandidati (še po- sebno v Krškem in Sevnici) pa nekakšne »uteži« strankarskega neuspeha na volitvah. Tako je v Brežicah Vizjak močno poma- gal tamkajšnji SDS k nadaljnje- mu prodoru, v Sevnici je Jane nekoliko manj pomagal SLS, v Krškem pa je ob nekaterih dq- brih kadrovskih potezah (de- set predsednikov KS, pridobi- tev prej neodvisne svetnice) Bo- govič več kot očitno dvignil SLS na zmagovalno pozieijo. Od štirih aktualnih držav- nih poslancev sta se za župan- ska mesta potegovala le dva, oba iz stranke SDS, v Sevnici ponovno Kelemina in v Breži- cah Vizjak, ki pa je tokrat glad- ko uspel. V Krškem je bilo sli- šati vprašanja, zakaj je tako niz- ko na listi kandidiral poslanec Jane, za katerega mnogi oce- njujejo, da je še vedno edini po- tencialni adut krške LDS, še zla- sti, če bi se Bogovič (lahko tudi pred iztekom mandata) vendar- le odločil za kariero v Ljubljani, za kar so se mu v zadnjem letu dni, ko ni več neznan niti v slo- venskem merilu, menda dokaj široko odprta vrata tudi v sa- mem vrhu SLS. Dejstvo je, da šest najpo- membnejših političnih mest v Posavju ostaja v rokah treh najmočnejših političnih strank: SDS, ki ima poslanca ter poslan- ca in župana v eni osebi, SLS z dvema županoma in LDS z dvema poslancema. Z izvolitvi- jo Vizjaka v Brežicah smo dobi- li v Posavju vse tri desnosredin- ske župane, s tem pa se nada- ljuje padanje levosredinske po- litične opeije v Posavju, še pose- bej pa v Krškem in Sevnici, kjer desnosredinske stranke prevla- dujejo tudi v občinskih svetih, izjema so Brežice, če upošteva- mo dejansko orientiranost ozi- roma kadrovsko sestavo liste z imenom LORKS. Geneza brežiškega političnega zakulisja Dosedanji brežiški župan Deržič je bil ob prvi izvolitvi predsednik Društva izgnancev Slovenije in ravno ta skupina voliveev ga je na volitvah naj- bolj številčno podprla, saj na ra- čun Demokratske stranke, ki je že izginjala s tedanjega politič- nega prizorišča, nikakor ne bi dobil zadostne podpore. Pred drugim krogom je dobil še iz- datno podporo desnosredin- skih strank, a je kmalu po na- stopu županskega mesta izigral njihovo zaupanje in se naslonil na levi breg političnega prizo- rišča, to je stranko LDS oziroma pred štirimi leti za lokalne vo- litve ustanovljeno Listo občine za razvoj krajevnih skupnosti, ki pa ni (bila) prav nič druge- ga kot drugo krilo iste stranke. Zaradi tedanjih razhajanj s pr- vim človekom brežiškega LDS Bojanom Petanom jo je namreč ustanovil Jože Avšič, bivši bre- žiški župan in večkratni posla- nec v DZ RS. Ker pa je na Avši- čevi listi kandidiral tudi Ferdo Pinterič, ki je bil tajnik občin- ske uprave že v času Avšičeve- ga županovanja, je bilo pravza- prav takoj jasno, da bo Deržiče- vo županovanje potekalo v sen- ci ali v interesu bivšega župa- na, ki mu je objektivno potreb- no priznati precej spretnosti pri uveljavljanju brežiških intere- sov na državnem nivoju in zno- traj Posavja. Zato je ponovna kandidatura Deržiča s podporo LDS po svoje razumljiva in pra- vična, saj so strukture LDS so- odgovorne za »minulo delo« v brežiški občini. Po odpovedi Avšiča, ki ima očitno drugačne ambicije, se v obeh brežiških strujah LDS go- tovo niso želeli »osmešiti« s kandidatom, ki bi že vnaprej iz- gubil bitko s favoriziranim Viz- jakom, zato so se oprijeli rešil- ne bilke v podobi dosedanjega župana. Ob nadaljevanju sekta- štva in negativni kadrovski se- lekciji se tudi brežiškim LDS- ovcem obeta dolgo obdobje brez župana, a za razliko od Kr- čanov jim ostaja tolažba, da so v Brežicah (z Avšičem) po žu- panski pisarni plesali vsaj eno mandatno obdobje. Podpora Deržiču je bila zelo verjetno izpeljana tudi na pri- govarjanje turističnega »gene- rala« Boruta Mokroviča, ki že vrsto let zelo vešče krmari in usklajuje interese občine z in- teresi zdraviliškega giganta in njegovih lastnikov. Potem ko ugotovimo, da je bil v Deržiče- vem mandatu Bojan Tičar, kot eden pomembnejših akterjev v brežiškem LDS, imenovan za načelnika oddelka za gospo- ObžofniK 10 št. 60, november 2002 komentar NIH VOLITVAH 2002 darstvo, pridemo do prav goto- vo najpomembnejšega človeka brežiške politike - Bojana Peta- na. Zaradi njegove pogoste od- sotnosti namreč mnogi v Posav- ju pozabljajo, da je bil od tu iz- bran v Državni svet. Že poda- tek, da se ni nikoli udeleževal zasedanj Sveta pokrajine v usta- navljanju, kamor je bil po svo- ji funkciji vabljen ali pa skupnih zasedanj vseh treh občin in le redko otvoritev za Posavje po- membnih pridobitev, pove več kot dovolj. Na posavskih koalicijskih tržnicah Že v ponedeljek, ko so bili znani direktni mandati, se je s takšnimi in drugačnimi klici za- čela povolilna koalicijska tržni- ca, ki bo odprta še nekaj nasled- njih tednov. Glavni pogajalci so seveda novi župani, ki morajo glede na razmerja med politic- no konkurenco čim bolj modro izbrati dobavitelje glasov, kar jim bo v največji meri pomaga- lo izpolnjevati predvolilne ob- Ijube, predvsem pa krmariti ob- činsko barko skozi štiriletno po- potovanje. Čeprav bi si naivno mislili, da so naši župani samo- všečni in nezaupljivi, so že pr- vi dan po izvolitvi velikodušno najavili salomonsko formulo s tremi (neprofesionalnimi) pod- župani, kar naj bi že zadovolji- lo velik del apetitov največjih tekmecev. Za trgovanje ostane- jo nato še vodilna mesta in član- stvo v odborih in komisijah ter vodenje posameznih občinskih služb oziroma resorjev, najmanj verjetne pa so zamenjave šefov občinskih uprav, razen v Bre- žicah, kjer jo je Vizjak že napo- vedal. Nestrankarske oz. neod- visne ali samostojne liste vna- šajo v to medstrankarsko trgo- vino svojevrstno zmedo, saj jih je po eni strani lažje zadovolji- ti z manjšimi koščki pogače, po drugi strani pa so njihovi kan- didati praviloma bolj ranljivi za vmesne preskoke in »izle- te« izven dogovorjenih interes- nih območij. To pa seveda hkra- ti pomeni, da v fevde razdelje- no in ubrano kolesje občinskega sveta vnašajo potrebno svežino in dinamiko. Krška zgodba o uspehu SLS V Krškem po rezultatih za ob- činski svet zelo izstopata SLS z desetimi in LDS z osmimi sede- ži, nekje na sredini je NSi s šti- rimi, k čemer je morda pripo- mogla dokaj odločna in hrabra kampanja njihovega županske- ga kandidata. Kar nerazumlji- vo daleč za najboljšimi sta osta- li obe socialdemokratski stranki SDS in ZLSD s po dvema sede- žema, kar bi lahko dalo misliti, da v občini ni brezposelnosti, socialnih problemov itd. Obe stranki najbrž druži tudi pro- blem prepočasnega pomlajeva- nja, zlasti zadnja je v primerja- vi s stranko na državni ravni močno zaostala, SDS pa morda premalo sledi umirjeni in kon- struktivni drži na državni rav- ni, čeprav ji neaktivnosti v ob- činskem svetu nikakor ne sme- mo očitati. Po ocenah znotraj LDS (izjava predsednika) so kot stranka dobili pričakovano šte- vilo sedežev, a po napovedih z njihove prve in druge pred- volilne novinarske konferen- ce (mimogrede, kot edini medij smo se udeležili obeh!) imamo zdaj v Krškem dokončno pode- želsko občino, karkoli že to po- meni. V Krškem je namreč ena od pričakovanih pomladna koali- cija, kar pomeni, da se bosta že v začetku (kljub glasnim nasto- pom Bogovičevega tekmeca in ponovno izvoljenega svetnika Kodriča) povezale SLS (10) in NSi (4) ter morda še oslablje- na SDS (2), nobeno preseneče- nje pa tudi ne bi bil vstop PUM- a (2), ki je neuradnt) že pred vo- litvami ponujal zvezo vsem po- tencialnim zmagovalcem vo- litev. Pomladno idilo bi lahko zmotil glas tistih, ki na desnici že dolgo očitajo Bogoviču, da je bolj LDS-ovski od samega (kr- škega) LDS. Zato ni nujno, da bo Bogoviču kljub temu, da je k sodelovanju povabil vse v ob- činskem svetu zastopane liste, šlo vse kot po maslu. Izkušnje iz ne tako redkih povezav med svetniki SDS, NSi in blizu njih sedečega dela svetnikov LDS, zlasti ob proračunskih in pros- torskih projektih, pa kažejo na možnost presenečenj. Še zlasti v primeru, če akterjev sicer ne- uspešne zgodbe o še enem ne- odvisnem županskem kandida- ru ni minila volja po »nadstran- karski« kombinatoriki. Najbolj verjetno pa je, da bo- do celo drobtinice z mize sko- raj pet milijard težkega občin- skega proračuna ohladile naj- bolj vroče kritike in Bogoviču omogočile, da bo z dosedaj pri- dobljenim znanjem in izkušnja- mi zagotovil široko sodelovanje bolj ali manj »prostovoljne« ko- alicije. Težav s komuniciranjem v Krškem ne bi smelo biti, saj so si predsedniki vseh glavnih strankarskih občinskih odborov uspeli zagotoviti sedeže v ob- činskem svetu (Bogovič, Soto- šek, Kodrič, Koritnik in Veber). Povolilne zadrege v Brežicah in Sevnici Že zgoraj opisana razmerja v brežiški politični stvarnosti bo- do v veliki meri krojila tudi pri- hodnje dogajanje, saj je vpraša- nje, koliko svojih namer bo An- drej Vizjak v Brežicah objektiv- no lahko uresničil. Že na prvi pogled in s pomočjo prvošolske matematike je namreč jasno, da ga brez sodelovanja z LDS ali vsaj delom njih (LORKS), ča- ka zelo težko delo. Brežice si z obmejno problematiko, grad- njo avtoceste in projekti za raz- voj podeželja obetavnejše pri- hodnosti ne morejo obetati brez sodelovanja države, za kar pa je največ orodja vendarle v rokah ljudi iz LDS. Na natančnejše in- formacije iz Brežic bo potrebno počakati tudi zaradi ponavlja- nja volitev na nekaj voliščih. Komaj v kaj boljšem položaju kot Vizjak v Brežicah bo župan Kristijan Jane v Sevnici, ki se bo 1.1 ObžbrniK komentar/obvestila Št. 60, november 2002 moral izogniti dokaj vročim iz- zivom večnega tekmeca, držav- nega poslanca Branka Kelemi- ne in njegove SDS. Ob tern bo v času izvajanja zgodovinske- ga projekta na Savi najbrž tre- ba »potolažiti« tudi vladajočo LDS in njenega prav tako večno poraženega lokalnega prvaka Štriclja, ki je resnici na ljubo v minulih štirih letih pripeljal na obisk v Sevnico kar lepo števi- lo ministrov. Prve napovedi iz Sevnice govorijo celo o tern, da bo župan Jane dobil »protikoa- licijo« iz vrst SDS, NSi in LDS, kar mu utegne močno zagreni- ti županovanje. Optimizem posavske trojne naveze V minulem mandatu je po- savsko medobčinsko sodelova- nje potekalo bolj med občina- ma Krško in Sevnica, in sicer ne le zaradi znanstva in strankar- ske usmeritve obeh županov, temveč tudi zaradi generacij- ske fleksibilnosti, saj je bilo na vsakem nastopu vseh treh, bo- disi na Svetu pokrajine v usta- navljanju ali drugih prireditvah več kot očitno, da brežiški žu- pan ni kos retoriki in spretnosti mlajših dveh. Pravzaprav je bil brežiški župan bolj kot ne »bos« brez tajnika brežiške občinske uprave, ki je običajno po župa- novem formalnem pozdravu prevzel besedo ali obrazložitve k določeni problematiki. Kaj lahko realno pričakujemo od posavskega sodelovanja, ki so ga vsi trije novi župani tako v en glas in na vrat na nos napo- vedali, bo pokazal čas. Kakor je dobro, da imamo že od začetka tako dobro »uglašeno« zased- bo županov pomladnih strank, se je treba zavedati, da je nji- hov »specifična teža« v Ljub- Ijani, kjer »delijo« denar, kakor tudi sami priznavajo, nekoliko manjša. Vizjak kot najbolj iz- postavljeni poslanec opozicije je sicer deležen izdatne medij- ske pozornosti, a je hkrati za- radi številnih neprijetnih vpra- šanj in opozicijskih projektov pri vladni strani tudi ustrezno bolj ranljiv. Bogoviču predvsem zadnje le- to po nekoliko izsiljeni, a uspeš- ni »sporazumski« zgodbi z NE Krško strankarska teža sicer nenehno narašča, a vendar le v delu dokaj razdeljene stran- ke, medtem ko se drugi Čuti- jo ogrožene in mu zato ploska- jo s figo v žepu. Tudi Bogovi- čeva in Jančeva »vladna« pozi- cija je namreč lahko kaj hitro na tankem ledu, saj utegne njuna stranka pred hitro bližajočimi se državnimi volitvami za ce- no preživetja izstopiti iz koali- cije. Kljub gladkim in visokim zmagam novih županov in raz- meroma dobrim rezultatom nji- hovih strank, nam nekoliko na- tančnejši pogled na povolilno Posavje obeta še dokaj dolgo in tudi nemirno pospravljanje je- senske volilne žetve. Silvester Mavsar $TROJNI OMETI iM« BRAAKO MSttUtt! s*, Seb 2, RAKA • 07/4757270 .041/649096 »050/649096 Fax: 07/47 57 271, E-nwril: bftmko.fabjan(ic@sioLnd mmi 'Jnlitl nü ml ¦ HMK«sil«tf mmsmi jm rm ¦ mum m ummmi o b j a v 1 j a *^^^^^^^^B JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanja Št. 10 v II. nadstropju stanovanjskega bloka na Elektrarni- ški cesti 24 v Brestanici v skupni izmeri 50.41 m2 in dveh kleti v skup- ni izmeri 15.44 nr , parc.št. 164/7, zemljiškoknjižni podvložek 301/ 10, k.o. Stolovnik, Občina Krško. Izklicnacenaje: 21.248,00 EUR Ogled ncpremičnine je mogoč po predhodnem telefonskem dogovoru in najavi v recepciji Termoelektrarne Brcstanica d.o.o. Javna draiba bo v ponedeliek. 16,12.2002. ob 10. uri vprostorih Termoelektrarne Brestanica tLo.o.. POGOJI ZA PR1STOP K JA VNIDRAŽBI: /. Varščina: Dražitelji mo raj o najkasneje do začetka javne dražbe vplačati varščino v višini 10% izklicne cene (v tolarski protivred- nosti po srednjem lecqju Banke Slovenije na dan plačila varščine) na hlagajni TEB. Neuspeli dražitelji bodo dobili vrnjeno vplačano varščino brez obresti po zaključku postopka javne dražbe, prav ta- ko na blagajni TEB. 2. Plačilni pogoji: gotovina v tolarski protivrednosti po srednjem te~ čaju Banke Slovenije na dan javne dražbe. 3. Pogodbo mora kupec skleniti najkasneje v H). dneh po končani jav- ni dražbi, celotno kupnino pa poravnati najkasneje v 15, dneh po sklenitvi pogodbe. Kupec postane lastnik nepremičnine takoj, ko predloži dokazilo o plačilu kupnine. 4. Če kupec ne ho sklenil pogodbe v 10. dneh po končani javni dražbi in plačal kupnine v 15. dneh po sklenitvi pogodbe, se šteje, kot da je odstopil od dražbe otiroma nakupa, zato plačano varščino ob~ drži prodajalec. 5. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo pri vplačilu varščine in pred pričetkom javne dražbe predložiti originalno potrdilo o državljan- stvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo. 6. Dražitelji, ki bodo sodelovali na javni draibi za pravno osebo, mo- rajo predloiiti poohlastilo in izpisek iz sodnega registra (star naj- več tri mesece), iz kateregaje razvidno, da ima podjetje sedez v Re~ pubtiki Sloveniji. '"; 7. Davek na promet nepremičnin plača prodajalec v skladu z Zako- nom o davku na promet nepremicnin, zemljiškoknjižni vpis in dru>- ge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom nepremicnin pa plača ku- pec. S. Prodaja bopotekalapo sistemu "VIDENO-KUPLJENO", kasnej- ših reklamacij glede stvarnih napak se ne upošteva. 9. Vse informacije o nepremičniniso na voljo na tel.St.: 07-48-16-129, kjer se lahko dogovorite tudi za datum in cas ogleda. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA d.o.o. Ob'zofniK 12 Št. 60, november 2002 iz občine Krško Informacije obctna krSko Vaja NEK 2002 Krško, 23.11.2002 - V Jedrski elektrarni Krškoje bila izvede- na republiška vaja z namenom, da se preveri načrtovane na- loge in ukrepe za primer izrednega dogodka - nesreče, preve- ri usposobljenost in pripravljenost enot za zaščito in reševanje ter vodenje v primeru izrednega dogodka in druge elemente, ki so Domembni ob nesreči v Jedrski elektrarni Krško. Pri izvedbi vaje je v okviru načr- ta sodelovala tudi Občina Krško. Tako je na vaji sodeloval Občin- ski štab za civilno zaščito, del po- veljnikov za civilno zaščito v 3 km pasu, del ekip prve pomoči v 3 km pasu, ekipa za pripravo zaklonišč, Poklicna gasilska enota Krško, Ga- silska zveza Krško, podjetje Evro- sad, Zdravstveni dom Krško, RKS OZ Krško, Izletnik Celje - PE Kr- ško, Gastromix, Lekarna Krško in Videm, Osnovna sola Leskovec, Kulturni dom Krško, Kostak Kr- ško, Radio Krško in občinska upra- va. Skupaj je v vaji sodelovalo 444 izvajalcev nalog. Pri izvajalcih nalog je bilo preiz- kušeno aktiviranje, odzivnost ozi- roma mobilna sposobnost, vode- nje in organiziranje nalog ter izva- janje konkretnih nalog, ki so dolo- čene v občinskem načrtu zaščite in reševanja. Aktivnosti so se pričele v soboto ob 2.00 uri zjutraj, ko je bilo vod- stvo občine seznanjeno z izrednim dogodkom v Jedrski elektrarni Kr- ško. Ob 8.45 je bila razglašena splošna nevarnost in na podlagi te- ga je bila aktivnim udeležencev va- je dana naloga, da začnejo z izva- janjem ukrepov za preprečitev ozi- roma zmanjšanje posledic nesreče v okolju. Tako so bila pripravlje- na materialna sredstva za izvedbo zapor cest, pripravljena oprema za interventne ekipe, pripravljena re- .zervna oprema za interventne eki- pe, pripravljena prevozna sredstva za prevoz rizičnih skupin prebival- cev, preverjena razpoložljiva pre- vozna sredstva, preverjene zaloge tablet kalijevega jodida, preverje- na dosegljivost pripadnikov civil- ne zaščite, preverjen sistem vodo- oskrbe in druge naloge, ki jih do- loča načrt. Ob 10.12 je bilo sprejeto obvestilo in izdana odredba za izvedbo alar- miranja in izvedbo evakuacije iz 3 km pasu okoli Jedrske elektrar- ne Krško. Na podlagi izvedenega alarmiranja in odrejenega zaščitne- ga ukrepa je bila dejansko izvede- na evakuacija otrok iz OŠ Lesko- vec v smeri kontrolne točke v Za- meškem, kjer se je opravilo radi- ološko merjenje in evidentiranje evakuirancev. Prostovoljna gasil- ska društva so izvedla umik ljudi in materialno tehničnih sredstev na lokacije Raka in Senovo, gospo- darska družba Evrosad je izvedla hermetizacijo proizvodnih prosto- rov, Kostak je izvedel zaporo lo- kalne ceste, Izletnik Krško izve- del prevoz osnovnošolcev na var- no lokacijo, Rdeči križ je zagotovil pomoč slabotnim osebam, Zdrav- stveni dom Krško je pripravil in- terventne ekipe prve pomoči, Štab civilne zaščite pa je vodil in orga- niziral aktivnosti glede na priporo- čila in odrejene ukrepe regijskega oziroma republiškega štaba civil- ne zaščite. Na podlagi izvedenih priprav in nalog v vaji je ugotovljenih veliko podrobnosti v zvezi z vodenjem, obveščanjem, materialno priprav- ljenostjo, predvsem pa so se po- kazale posamezne pomanjkljivo- sti (odpoved dela alarmnega siste- ma, pomanjkljiva obvestila za pre- bivalce, pretočnost cest, zamiki pri sprejemanju odločitev od nastanka dogodka, uporaba sredstev zvez in drugo). Sodelujoči so pokazali veliko pri- pravljenost za izvedbo nalog in tu- di odzivnost na dan izvedbe vaje je bila odlična. V Občini Krško smo ocenili, da so bili cilji vaje doseže- ni in da je taka oblika usposablja- nja sicer zahtevna, vendar primer- na in dobrodošla za ugotavljanje dejanskih razmer. Franc Pavlin, vodja službe za pravne in splošne zadeve Evakuirane učence OŠ Leskovec so pred sprejemotn v sprejemališče v Zameškem radiacijsko kontrolirali in popisali. Ekološki laboratorij z mobilno enoto na Bregah 13 ObzöfniK iz občine Krško_________ Št. 60, november 2002 Javni razpisi Občine Krško Občina Krškoje v Uradnem listu RS št. 100, z dne 22.11.2002, objavila javne razpise za sofinanciranje progra- mov na področjih socialnega in zdravstvenega varstva, kulture, tehnične kulture in športa ter za sofinanciranje programov za otroke in mladino. Rokza oddajo prijavje 16.12.2002 do 12. ure. Posamezna prijava najavni razpis mora biti izdelana izključno na razpisnem obrazcu razpisne dokumentacije naročnika (Občine Krško). Razpisno dokumentacijo dobijo zaintere- sirani na naslovu: Občina Krško, Oddeiek za družbene dejavnosti, CKŽ 14, vsak deiavnik med 8. in 10. uro pri Ji- ni Jerele oziroma v tajništvu oddelka, soba 205. % Odpiranje vlog, ki ne bojavno, bodo opravile strokovne komisije. Vlog, ki ne bodo vložene pravočasno, komisije ne bodo upoštevale. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo, bo komisija prijavite- Ija pozvala, da dopolni vlogo. Prijavitelji bodo o izidujavnega razpisa obveščeni najpozneje v 45 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Krško bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov po sprejemu in uveljavitvi proračuna za leto 2003 in v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu Občine Krško. Javni razpis za sofi- nanciranje programov na področjih social- nega in zdravstvene- ga varstva Predmet javnega razpisa so progra- mi nevladnih ah nepridobitnih in/ ali neprofitnih organizacij ter zavo- dov, ki delujejo na področju social- nega in zdravstvenega varstva. Ori- entacijska vrednost razpisa za leto 2003 je 19.700.000,00 SIT, in si- cer za področje socialnega varstva (A) 12.700.000,00 SIT in za po- dročje zdravstvenega varstva (B) 7.000.000,00 SIT. Prijavitelji morajo prijavo oddati najpozneje do 16.12.2002 do 12. ure na naslov: Občina Krško, Od- deiek za družbene dejavnosti, Ce- sta krških žrtev 14, 8270 Krško. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti in označene z »Ne odpiraj - ponudbe na razpis« s pripisom »za področje A« oziroma »za področje B«, odvisno od tega, za katero raz- pisno področje je prijava. Javni razpis za sofi- nanciranje programov na področju kulture Predmet javnega razpisa so progra- mi na področju kulture, ki zajema; jo vse oblike ustvarjanja, posredo- vanja in varovanja kulturnih do- brin na področju knjižno-založni- ške, knjižničarske, glasbene, ples- ne, gledališke in lutkovne, literar- ne, likovne in fotografske, film- ske in video dejavnosti ter var- stva kulturne dediščine. Orientacij- ska vrednost razpisa za leto 2003 je 28.000.000,00 SIT. Prijavitelji morajo prijavo oddati najpozneje do 16.12.2002 do 12. ure na naslov: Občina Krško, Od- deiek za družbene dejavnosti, Ce- sta krških žrtev 14, 8270 Krško. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj - pri- java na razpis za kulturne progra- me 2003«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Javni razpis za so- financiranje progra- mov s področja teh- nične kulture Predmet javnega razpisa so pro- grami s področja tehnične kultu- re, in sicer na področjih radioama- terstva, jamarstva, modelarstva in potapljanja z avtonomno potaplja- ško opremo. Na javni razpis se lahko prijavi- jo društva, klubi in njihove zveze, ki so registrirani za opravljanje de- javnosti s področja tehnične kultu- re in imajo sedež v občini Krško. Orientacijska vrednost razpisa za leto 2003 je 3.000.000,00 SIT. Prijavitelji morajo prijavo oddati najpozneje do 16.12.2002 do 12. ure na naslov: Občina Krško, Od- deiek za družbene dejavnosti, Ce- sta krških žrtev 14, 8270 Krško. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti in označene z »Ne odpiraj - prijava na razpis za tehnično kul- turo 2003«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Javni razpis za sofi- nanciranje programov športa Predmet javnega razpisa je sofi- nanciranje programov s področja športa v občini Krško za leto 2003. Orientacijska vrednost razpisa za leto 2003 je 60.000.000,00 SIT. Na razpis se lahko prijavijo športna društva in klubi, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v občini Krško, zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja ter zavodi, zasebniki in podjetja, ki so registrirani za iz- vajanje športne dejavnosti. Prijavitelji morajo prijavo oddati najpozneje do 16.12.2002 do 12. ure na naslov: Občina Krško, Ce- sta krških žrtev 14, 8270 Krško. Prijave morajo biti oddane v zapr- ti kuverti in označene z »Ne odpi- raj - prijava najavni razpis - Sport 2003«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Prija- va mora biti izdelana izključno na prijavnem obrazcu razpisne doku- mentacije naročnika (občina Kr- ško). Priložen mora biti natančen opis prijavljenih programov z vse- mi zahtevanimi podatki. Prijavite- lji, ki se prvič prijavljajo na razpis, pošljejo tudi fotokopijo odločbe ali sklepa upravne enote o registraci- ji. Namesto odločbe oziroma skle- pa se lahko predloži odločba o sta- tusu društva, ki deluje v javnem in- teresu na področju športa. Enotne obrazce za prijavo in osta- lo razpisno dokumentacijo dobi- jo prijavitelji na naslovu: Občina Krško, Oddeiek za družbene de- javnosti, CKŽ 14, v sobi št. 203 (Zdravko Pilipovič), ali pri sekre- tarju Športne zveze Krško Oskar- ju Kovaču, Cesta 4. julija 58, tel 07/49 05 255, vsak deiavnik med 8. in 10. uro. Javni razpis za sofi- nanciranje programov za otroke in mladino Predmet javnega razpisa so pro- grami za otroke in mladino v obči- ni Krško v letu 2003, razen progra- mov s področja športa, zdravstva in sociale. Najavni razpis se lah- ko prijavijo društva, klubi in njiho- ve zveze ter ostale nevladne orga- nizacije, ki so registrirani za oprav- ljanje dejavnosti s področja dela z mladimi in imajo sedež v občini Krško. Orientacijska vrednost raz- pisa za leto 2003 je 6.500.000,00 SIT. Prijavitelji morajo prijave odda- ti do 16.12.2002 do 12. ure na na- slov: Občina Krško, Oddeiek za družbene dejavnosti, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško. Prijave mo- rajo biti poslane v zaprti kuverti in označene z »Ne odpiraj - prija- va na javni razpis za sofinancira- nje programov za otroke in mladi- no 2003«. Na hrbtni strani mora bi- ti naveden naslov prijavitelja. ObžoTiiiK 14 Št. 60, november 2002 iz občine Krško LOKALNE VOLITVE 2002 Posavje - Na letošnjih lokalnih volitvah so vse tri posavske občine že v prvem krogu dobile svoje nove ali stare žu- pane - Brežice Andreja Vizjaka, Sevnica Kristijana Janca ter Krško Francija Bogoviča, ki so v manj kot 24 urah po izvo- litvi na skupni tiskovni konferenci spregovorili o svojih pričakovanjih in ciljih v bodočem štiriletnem mandatu. V kr- ški in sevniški občini so znana tudi imena novih občinskih svetnikov, medtem ko bodo morali v Brežicah na konkret- ne rezultate počakati še do drugega kroga volitev za predsednika, ko bodo istočasno na petih voliščih ponovili volitve za Občinski svet oziroma za Svete KS. Teoretično se bo šele čez dvajset let zopet zgodilo, da bomo istočasno volili tako predsednika države, župane, občinske svete in svete krajevnih skupnosti. Rezultati glasovanja ¦ V| ¦ ¦ Vb ¦ v krski obcmi Od 22829 volilnih upravičencev iz krške občine, za katere je bilo od- prtih 84 volišč v petih volilnih eno- tah, se je letošnjih volitev udeležilo nekaj manj kot sedemdeset oziro- ma 69, 59 odstotkov volilnih upra- vičencev oziroma 15 900 volivcev. Delo okoli 700 članov votilnih od- borov oziroma vseh, ki so sodelo- vali pri izvedbi volitev v krški ob- čini je spremljalo tudi 13 zaupni- kov iz dveh političnih strank. In kako so se volivci odločili? Po podatkih občinske volilne ko- misije je zmagal Franci Bogovič z nekaj več kot 70 odstotki glasov, Vojko Sotošek je prejel nekaj več kot 17 odstotkov, Martin Kodrič nekaj manj kot 12 odstotkov, Ro- bert Ivačič pa skoraj odstotek. Skupni rezultati glasovanja za ob- činski svet občine Krško pa so na- slednji: Liberalna demokracija je prejela 22 odstotkov glasov, Nova Slove- nija 11, 90 odstotkov, Združena li- sta socialnih demokratov sedem in pol, Naprej Slovenija 0,70 odstot- ka, Slovenska ljudska stranka 28 odstotkov, Lista za razvoj mesta in naselij v Krajevni skupnosti Krško 3, 20 odstotkov, Lista za krajevno skupnost 1, 60 odstotka, socialde- mokratska stranka sedem in pol, Posavska unija mladih 6,8 odstot- kov ter Lista za prihodnost mladih 5,6 odstotkov. Na podlagi teh rezultatov občinske volilne komisije naj bi bil nov ob- činski svet v Kxskem sestavljen ta- ko: Rtxuttot glasovanja za obilnski sv«t Občin« Kriko ¦ LDS O&SD ¦ SIS GSUfttZtMMjIMrtl tnnM*X|KSKt«k* ¦ U«ttakra|MW ttupnMt * OSDS •MM Na letoSnjih volitvah v krški občini je na 84 voliščih sodelovalo okoli 700 članov volilnih odborov. Izvoljeni kandidati v Jože Vlado Grahovac* I Vidko I Budna I Senovo I Franc Rakar Brestanica 'nadomestil Francija Boaoviča *?V;'»»>.' IJlAsfc Franc m Lek&e M I Peter Žigante Krsko Ivan Petrišič Kršfro ¦PNuša ; Somrak Franc Štokar Katarina s Štefan ič L Podbočje I Franc Žibert ßrege Člani Občinskega sveta po 2| krajevnih 3' skupnostih B KS Krško ¦ KS Senovo D KS Brestanica D KS Leskovec ¦ KS Podbočje ¦ KS Kostanjevica ¦ KS Raka ? KS Veliki Trn ¦ KS Ddenja vas ¦ KS KrSko Polje G KS Zdole l cincknAa SLS. Stovanska Ijudaka stranka www.sls.si IDS krški Občinski svet IRudi Smodič Brestanica Matej Omerzel Senovo Damjan Obradovič Krško Danilo Koritnik Krško Jožef Zupančič Raka r j Duian \ Šiško Vojko Sotošek Velika vas Jožef Jagrič Leskovec Martin Kodrič Podbočje Boštjan Pirc Krško Silvo IHB' Krošelj1"1.....mmm Raka Andrej I Božič I Kostanjevica I Silvester ¦ Seničar I Senovo I Kajmund Veber Krško Tanja Božičnik Krško Katarina Kodrič Podbocje N.SI Nova Slowenin — ••¦ — - - - - - cue pum POSAV5.KA IINÜA MIÄOJM m iz obcine Krsko Št. 60, november 2002 NOVISVETI KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE KRŠKO Na območju KS Krško je bilo v volilni imenik vpisanih 6340 vo- livcev. Za lokalne volitve članov v Svet KS mesta Krško je bilo od- danih 4372 glasovnic, od tega 326 neveljavnih. V 15-članski Svet KS mesta Krško so bili izvoljeni: Viktor Kožar (Gomje Pijavško); Milan Glas, Sremič in Matjaž Šribar, Dušan Dornik, Marko Šonc, Jan- ko Hrovat, Boštjan Pirc, Anton Planinc, Jožef Habinc, Danijel Mižigoj, Miloš Kukovičič, Apolonija Urek, Jožica Mikulanc, Marija Stopinšek in Branko Mirt (vsi iz Krškega). Na območju KS Gora je bilo v volilni imenik vpisanih 422 voliv- cev, na voliščih pa jih je glasovalo 288. Oddanih je bilo 287 glaso- vnic, od tega 12 neveljavnih. V 9-članski Svet KS Gora so bili iz- voljeni: Ivan Avguštin ter Jože Šinkovec (Golek), Jožef Bučar (Spod- nje Dule), Albjz Kerin {Strata), Drago Marušič (Gora), Rafael Prebej- šek (Dunaj), Franc Gunčar (Čretež), Janez Levičar (Cesta) ter Stanko Ale- gro (Gunte). Na območju KS Veliki Trn je bilo v volilni imenik vpisanih 543 volivcev, od tega jih je na volišču glasovalo 366. Oddanih je bilo 365 glasovnic, od tega 34 neveljavnih. V 7-članski Svet KS Veliki Trn so bili izvoljeni: Martin Božič (Črešnjice), Franc Lekše (Veliki Trn), La- do Hribšek (Ženje), Ivan Lekše (Smečice), Jožef Kerin (Lomno), Anton Za- ren (Vrhulje) in Alojz Pirc (Ravni). V volilni imenik na območju KS Zdole je bilo vpisanih 669 voliv- cev. Na voliščih jih je glasovalo 465, oddanih je bilo 460 glasovnic, od tega 22 neveljavnih. V 9-članski Svet KS Zdole so bili izvoljeni: Vinko Planinc (Anovec), Robert Habinc (Pleterje), Jože Slivšek, Aleksan- dra Žnideršičin Rudolf Čemoga (Zdole), Sabina Zaksek in Drago Župevc (Ravne pri Zdolah) ter Zdenka Beuc in Jože Dular (Kostanjek). Za volitve v 12-članski Svet KS Leskovec pri Krškem je bilo v vo- lilni imenik vpisanih 1641 volivcev. Oddanih je bilo 1188 glasovnic, od tega 61 neveljavnih. V Svet KS Leskovec pri Krškem so bili iz- voljeni: Ana Nuša Somrak, Janez Kerin in Dušan Arh (Leskovec), Vojko Sotošek in ]ože Žarn (Velika vas), Benjamin Salmič (Gorenja vas), Mar- tina Arh in Zvonko Arh (Selce), Martin Sintič in Jože Račič (Veniše), Zvonko Trampui (Žadovinek) in Ladislav Arh (Kobile). Na območju KS Senuše je bilo v volilni imenik vpisanih 432 voliv- cev. Na voliščih jih je glasovalo 279,13 volivcev pa je oddalo neve- ljavno glasovnico. Za člane Sveta KS Senuše so bili izvoljeni: Met- ka Resnik in Marjan Tomažin (Straža pri Raki), Stanislav Mežič, Alojz Lekse in Jože Tomazin (Senuše), Simon Banic (Brezje pri Senusah) in Majda Kerin (Brezovska Gora). V volilni imenik za območje KS Veliki Podlog je bilo vpisanih 746 volivcev. Na voliščih je bilo oddanih 547 glasovnic, od tega 67 neve- ljavnih. V 7-clanski Svet KS Veliki Podlog so bili izvoljeni: Franc Nečemer in Rihard Kodrič (Veliki Podlog), Jože Lipar (Pristava), Rafael Urbane (Gorica), Janez Sintič (JelŠe), Janez Avguštin (Mali Podlog) in Ja- nez Nečemer (Gržeča vas). Za volitve v 7-članski Svet KS Dolenja vas je bilo v volilni imenik vpisanih 747 volivcev. Na voliščih je bilo oddanih 512 glasovnic, od tega 12 neveljavnih. V Svet.KS Dolenja vas so bili izvoljeni: Bra- nimir Vodopivec in Rafael Arnšek (Dolenja vas), Kar el Očkerl ter Robert Drugovič (Spodnji Stari Grad), Mihael Planinc (Libna), Bogdan Slak ( Pesje) in JožefArnšek (Stari Grad). Za 15-članski Svet KS Senovo je od 3175 volivcev vpisanih v vo- lilni imenik na voliščih glasovalo 2046 volivcev, oddano pa je bilo 2045 glasovnic, od tega 90 neveljavnih. V Svet KS Senovo so bili izvoljeni: Jože Požun, Mihael Senica, Anton Petrovič, Darja Boh, Franc Mirt, Jozef Ribic, Stanko Mirt in Janika Umek (Senovo), Maks Bogovič (Mali Kamen), Vlado Grahovac (Reštanj), Joie Šoln (Dovško), Martin Tu- tin (Šedem), Silvo Kozole (Dobrova), Franc Kukovičič (Brezje) in Anton Remih (Stranje). Na območju KS Brestanica je bilo v volilni imenik vpisanih 1708 volivcev. Na voliščih jih je glasovalo 1130, od tega je bilo oddanih 1129 glasovnic, med njimi 117 neveljavnih. V 12-clanski Svet KS Brestanica so bili izvoljeni: Miroslav Mikeln, Margareta Marjetic, Miran Pavlič, Vesna Butkovič, Mitja Orožen in Rafael Kostanjšek, (vsi iz Brestanice) ter Vlado Bezjak (Armesko), Vojko Omerzel (Stolovnik), Edi Vodopivec (Raztez), Franci Živič (Anže) in Mirko Omerzu ter Ferdinand Topolovšek (Dolenji Leskovec). V volilni imenik na območju KS Rožno - Presladol je bilo vpisa- nih 330 volivcev. Na volišču je bilo oddanih 195 glasovnic, od tega 13 neveljavnih. V 7-članski Svet KS Rožno-Presladol so bili izvo- ljeni: Anton Bohorč, Franc Gole, Marija Špiler, Vladimir Hriberšek in Dušan Abram (Rožno) ter Andrej Sluga in Božo Sajovec (Presladol). Od 567 volivcev vpisanih v volilni imenik za lokalne volitve na območju KS Koprivnica je glasovalo 429 volivcev, od tega jih je 17 oddalo neveljavne glasovnice. V 7-članski Svet KS Koprivnica so bili izvoljeni: Peter Planinc in Franci Bogovič (Koprivnica), Marija Bo- žičnik (Veliki Dol), Jožef Božičnik in Andrej Bogovič (Veliki Kamen) ter Franc Gorjup in Srečko Bohorč (Mrcna sela). Na območju KS Kostanjevica na Krki je bilo v volilni imenik vpi- sanih 2016 volivcev, od tega se je volitev udeležilo 1491 volivcev. Oddanih je bilo 1488 glasovnic, od tega 69 neveljavnih. Za člane Sveta KS Kostanjevica na Krki so bili izvoljeni: Anton Jarkovič (Avguštine), Rajko Kučič (Črneča vas), Sandi Tršinar in Oton Petrinčič (Gornja Prekopa), Stanko Kavšek (Dobe), Milan Herakovič, Stanislav Ma- tija Tomazin in Anton Olovec (Kostanjevica), Anton Miklavčič (Malen- ce), Joie Hočevar (Orehovec), Silvester Miklavž (Velike Vodenice), Anton Palčič (Kočarija) in Lea Marija Colarič (Jablance). Na območju KS Podbočje je bilo v volilni imenik vpisanih 1274 volivcev. Na volišču jih je glasovalo 939, 21 glasovnic pa je bilo ne- veljavnih. Za člane Sveta KS Podbočje so bili izvoljeni: Franc Glin- šek, Ivan Urbane in Viktor Baznik (Podbočje), Jože Jalovec (Malo Mraše- vo), Andrej Vrhovšek (Brod pri Podbočju), Stanko Kuhar in Zdravko Ur- bane (Veliko Mraševo), Stanko Zakšek (Hrastek), Janez Barbie (Šutna), Martin Kodrič (Mladje), Franc Stipič (Planina nad Podboqem) in Stefan Pirc (Kalce-Naklo). Na območju KS Krško polje se je od 769 volivcev vpisanih v vo- lilni imenik volitev udeležilo 542. Med glasovnicami je bilo 18 ne- veljavnih. Za člane Sveta KS Krško polje so bili izvoljeni: Mihaela Jenzur, Alojz Bogolin in Alojz Marolt (Drnovo), Anton Gregoršanec in Ladislav Klemenčič (Mrtvice), Franc Žibert in Alojz Završnik (Brege) ter Joze Kozole in Vincenc Škoda (Vihre). V volilni imenik za območje KS Raka je bilo vpisanih 1444 voliv- cev, na voliščih pa jih je glasovalo 1020. 237 volivcev je oddalo ne- veljavne glasovnice. Za člane Sveta KS Rakä so bili izvoljeni: An- ton Alojz Kralj (Celine), Alojz Novak (Raka), Joze Novak (Dolenja vas pri Raki), Branko Pečarič in Joze Vizlar (Gmajna), Martin Gorenc (Mali Ko- ren), Mirko Gorenc (Dolga Raka), Igor Pirc (Zaloke) in Alojz Kerin (Ar- dro pri Raki). ObzöfniK 18 Št. 60, november 2002 iz občine Krško Rezultati glasovanja v občini Brežice V občini Brežice je svoj glas oddalo 68,62 odstotkov volivcev, ki so v ok- viru županskih volitev izbirali med šestimi kandidati. S 65,91 odstotki je prepričljivo zmagal Andrej Vizjak, dosedanji brežiški župan Vladislav Deržič je prejel 13, 86 odstotkov glasov, Milena Jesenko 9, 57 odstotkov glasov, Rok Kržan 4, 39 odstotkov, Jože Augustinčič in Stanko Rada- novič pa 3, 14 in 3,13 odstotkov. Rezuttat glasovanja za župana Občine Brežice V novem brežiškem občinskem svetu bo po podatkih občinske volilne ko- misije osem članov Socialdemokratske stranke, ki je dosegla 22, 3 odstot- kov glasov, šest članov liberalne demokracije, ki je prejela 17,4 odstotkov glasov, štirje člani Liste občine za razvoj krajevnih skupnosti, ki je dose- gla 12, 7 odstotkov, trije člani Slovenske ljudske stranke, ki je prejela 10, 3 odstotkov glasov ter po dva člana Desusa, združene liste, posavske uni- je mladih in slovenske nacionalne stranke. Na petih voliščih v občini Brežice pa je prišlo tudi do nekaterih nepravilnosti, zato bodo na teh pet- ih voliščih volitve za občinski svet oziroma v sve- te krajevnih skupnosti ponovili v nedeljo, 1. de- cembra, hkrati z drugim krogom predsedniških volitev, zato bodo konkretna imena za nov občin- ski svet znana kasneje. Kršitve volilnega molka Po podatkih ministrstva za notranje zadeve so tudi v Po- savju zabeležili nekaj prijav o kršitvah volilnega molka. Z območja občine Krško so prejeli dve prijavi, in sicer naj bi v obeh primerih šlo za kaznivo dejanje agitacije, zaradi katere so kršitelje prijavili sodniku za prekrške. Do kršitve volilnega molka je prišlo tudi v občini Brežice, kjer naj bi enemu izmed kandidatov za župana podrli volilne panoje. Rezultati glasovanja v občini Sevnica V sevniški občini se je volitev udeležilo 72, 58 odstotkov volilnih. upra- vičencev. Izbirali so med petimi županskimi kandidati, med katerimi je s 55, 05 odstotki zmagal dosedanji župan Kristijan Jane. Branko Kele- mina je prejel 25, 15 odstotkov, Breda Drenek - Sotošek 10, 81 odstot- kov glasov, Andrej Štricelj 7 odstotkov in pol ter Janez Draksler odsto- tek in pol vseh glasov. Rezuttat glasovanja za župana Obeine Sevnica Sevniški občinski svet v novem mandatu pa bo sestavljen iz predstavni- kov sedmih političnih strank in nestrankarskih list. Tako so se v svet uvr- stile Slovenska ljudska stranka s 23 odstotki glasov, Socialdemokratska stranka z 22 odstotki in pol, Liberalna demokraeija z 20, 7 odstotki, Zdru- žena lista socialnih demokratov z 10, 6 odstotki, Nova Slovenija z 8,9 od- stotki ter Lista neodvisni kandidati krajanov in Posavska unija mladih z 4,8 in 4,7 odstotkov glasov. Nov obeinski svet obeine Sevnica Šest predstavnikov Slovenske ljudske stranke: Srečko Ocvirk, Jože Imperl, Pavle Zagode, Alqjz Zalašček, Andrej RepŠe in Marjan Jamšek; prav tako šest predstavnikov Socialdemokratska stranka: Branko Kelemina, Zvone Tuhtar, Bojan Rugelj, Štefan Teraž, Alojz Mrgole in Rudi Dobnik; šest predstavnikov Liberalne demokracije: Drago Mirt, Marjan Kurnik, Andrej Štricelj, Drago Krošelj, Jože Želez- nik in Rudi Bee; tri predstavnike Združena lista socialnih demokratov: Jo- že Rostohar, Breda Drenik - Sotošek in Berta Logar; dva predstavnika Nova Slovenija: Jože Ašič in Jože Jene enega pa Posavska unija mladih: David Tušar ter en neod- visni kandidat Franc Povše. 19 ObžoftiK Zveza Prijateljev Mladine Krško CKŽ 23 • 8270 Krško • Slovenija; Tel.: (07) 488 - 03 - 60 • fax: (07) 488 - 03 - 69 PROGRAM VESELI DECEMBER 2002 PREDSTAVE Z OBDARITVAMI PREDŠOLSKIH OTROK IN PRIREDITVE ZA ŠOLARJE Sreda, 11. december 2002 ob 10.30 uri na OS Leskovec glasbeno animacijska predstava »V DEŽELITAMTARAM« z Andrejo Zupančič s prihodom dedka Mraza za učence nižje stopnje OŠ Leskovec in OS Veliki Podlog ob 15.30 uri predstava »DEKLICA S SVETILKO« s prihodom dedka Mraza in obda- ritve dedka Mraza za predšolske otroke KS: Leskovec, Senuše, Veliki Trn ob 17.30 uri predstava »DEKLICA S SVETILKO« s prihodom dedka Mraza in obda- ritev dedka Mraza za predšolske otroke KS: Veliki Podlog, Krško polje Četrtek, 12. december 2002 ob 8.00 uri na OS Leskovec koncert EN SKUS FALI za učence višje stopnje OS Leskovec in OS Raka ob 10.00 uri koncert EN SKUS FALI za učence višje stopnje OS Jurija Dalmatina ob 12.00 uri v Domu XIV. divizije na Senovem koncert EN SKUS FALI za učence višje stopnje OS Senovo, OS Brestanica in OS Koprivnica Petek, 13. december 2002 ob 11.00 uri v Kulturnem domu Krško glasbeno animacijska predstava »V DEŽELI TAMTARAM« z Andrejo ZupanČiČ s prihodom dedka Mraza za učence nižje stopnje OS Jurija Dal- matina in učence OS dr. Mihajla Rostoharja Krško ob 16.00 uri v Kulturnem domu Krško predstava »DEKLICA S SVETILKO« s prihodom dedka Mraza in obda- ritev dedka Mraza za predšolske otroke KS Dolenja vas in KS Krško- desni breg ob 17.00 uri v Kulturnem domu Krško predstava »DEKLICA S SVETILKO« s prihodom dedka Mraza in obda- ritev dedka Mraza za predšolske otroke KS Krško- levi breg Sobota, 14. december 2002 ob 11.00 uri v Kulturnem domu na Zdolah predstava »DEKLICA S SVETILKO« s prihodom dedka Mraza in obda- ritev dedka Mraza za predšolske otroke KSZdole Ponedeljek, 16. december 2002 ob 8.45 uri na OS Kostanjevica glasbeno animacijska predstava »V DEŽELI TAMTARAM« z Andre- jo Zupančič s prihodom dedka Mraza in obdaritve za predšolske otroke in razredno stopnjo K ob 10.00 uri na OS Kostanjevica koncert EN SKUS FALI za učence višje stopnje OS Kostanjevica in OS Podbočje Sreda, 18. december 2002 V Domu XIV. divizije Senovo ob 11.00 uri glasbeno animacijska predstava »V DEŽELI TAMTARAM« z Andrejo ZupančiČ s prihodom dedka Mraza za učence nižje stopnje OS Senovo ob 17.00 uri V Domu XIV. divizije Senovo glasbeno animacijska predstava »V DEŽELI TAMTARAM« z Andrejo Zupančič s prihodom dedka Mraza in obdaritev dedka Mraza za predšol- ske otroke KS Senovo Četrtek, 19. december 2002 ob 11.00 uri na OS Raka glasbeno animacijska predstava »V DEŽELI TAMTARAM« z Andrejo Zupančič s prihodom dedka Mraza in obdaritev dedka Mraza za predšol- ske otroke in učence nižje in višje stopnje KS Raka ob 15.30 uri v Kulturnem domu v Podboqu glasbeno animacijska predstava »V DEŽELI TAMTARAM« z Andrejo Zupančič s prihodom dedka Mraza za učence nižje stopnje in predšolske otroke KS Podbočje z obdaritvijo predšolskih otrok Petek, 20. december 2002 ob 10.00 uri na OS Brestanica glasbeno animacijska predstava »V DEŽELI TAMTARAM« z Andre- jo Zupančič s prihodom dedka Mraza za učence nižje stopnje OS Bresta- nica ob 12.00 uri na OS Koprivnica glasbeno animacijska predstava »V DEŽELI TAMTARAM« z Andre- jo Zupančič s prihodom dedka Mraza za učence nižje stopnje OS Kopriv- nica ob 16.00 uri na OS Koprivnica predstava otroska opera »DEBELA REPA« s prihodom dedka Mraza in obdaritev dedka Mraza za predšolske otroke KS Koprivnica ob 17.30 uri na OS Brestanica predstava otroška opera »DEBELA REPA« s prihodom dedka Mraza in obdaritev dedka Mraza za predšolske otroke KS Brestanica ObzorniK 20 Št. 60, november 2002 od tu in tarn Izgubili »smetarsko« regiio Na dnevnem redu zadnje seje krškega občinskega sveta v sta- ri sestavi je bilo tudi odločanje o pristopu Občine Krško k pod- pisu pogodbe, s katero bo sku- paj z dolenjskimi, belokranjski- mi in posavskimi občinami so- delovala pri izgradnji sodobne deponije komunalnih odpad- kov v Leskovcu pri Novem me- stu. Zaradi možnosti pridobitve evropskih sredstev za gradnjo se je gostom z Ministrstva za oko- lje in novomeške občine mudilo prepričati krške svetnike v, kot je bilo razumeti, edino realno možno izbiro za reševanje na- ših smetarskih zadreg v nasled- njih 25 letih. V Novem mestu potekajo pri- prave na izgradnjo nove deponi- je od leta 1998, prvotno pa naj bi bila namenjena samo novome- ški in še nekaj sosednjim obči- nam. Na pritisk okoljskega mi- nistrstva in zaradi zahteve iz EU, da bodo sofinancirali polo- vico od 2,8 milijarde vredne in- vesticije le pod pogojem, da bo deponija pokrivala potrebe vsaj 150.000 prebivalcev, se je začelo pospešeno in »prijateljsko« pre- pričevanje belokranjskih in po- savskih občin, da združijo preo- stala potrebna sredstva in si za- gotovijo prostor za svoje odpad- ke. Po predlagani pogodbi naj bi Občina Krško za investicijo pri- spevala 436 milijonov, ker pa bo od tega iz sredstev EU (ISPA) pridobljenih 130 milijonov, bo na občino dejansko odpadlo 306 milijonov v treh letih, od tega pa bo 125 milijonov pridobljenih iz komunalnih taks, 180 milijonov pa bo potrebno zagotoviti nepo- sredno iz proračuna. Glede na predstavljeno po- nudbo po sistemu »vzemi ali pusti« je bilo kmalu jasno, da v občinskem svetu ne bo prišlo do resnejšega nasprotovanja. še zla- sti, ker je bilo tudi v vrstah ob- činske uprave opaziti zadrego in nepripravljenost. Nekateri svet- niki pa so se v dokaj burni raz- . pravi vendarle spomnili števil- nih aktivnosti, ki so že nekaj let nazaj potekale za pridobitev lo- kacije naprej občinske potem pa regijske deponije oziroma centra za ravnanje z odpadki. Nihče si- cer ni postregel s podatkom, ko- liko sredstev je bilo porablje- nih v ta namen, nekaj razprav- ljavcev pa je opozorilo na viso- ke stroške prevoza (kljub name- ravani graditvi centra za ločeva- nje in obdelavo odpadkov) ter na podrejeno vlogo pri upravlja- nju deponije, saj si je novomeška občina pri tern že vnaprej izgo- vorila večinski delež. Zelo glas- na so bila tudi opozorila, da je s tern za dlje časa izgubljena mož- nost graditve in obratovanja re- gijske deponije in da gre za (po- noven) poskus »demontaže« re- gije, četudi le smetarske. S. M. Kdo potrebuje lokalno televizijo? Minilo je leto dni, kar je v Krškem po desetih letih ponovno zažive- la lokalna televizija, najprej z oddajanjem informativnih in obvestilnih videostrani, od novega leta dalje pa nas razveseljuje tudi z lastnimi sli- kovnimi prispevki. Maloštevilna, a prizadevna ekipa je s kamero do- slej že mnogokrat obiskala naše sole, vrtce, šporrne in druge prireditve, predstavila naše sokrajane, kulturne skupine ter poročala o dogodkih, ki nam jih od 1. januarja letos v družbi simpatične voditeljice predstav- . ljajo v oddaji Od torka do torka. Kolikor je znano, lokalna skupnost do- slej še ni zagotovila sofinanciranja tega programa. Res je, da lahko program krške TV spremljajo le naročniki kabelske- ga sistema v KS Krško, Leskovec, Senovo, Brestanica in Dolenja vas, res pa je tudi, da tu živi večina prebivalcev naše občine. Zato vsi tisti, ki se vsak torek zberemo pred malimi ekrani ali si ogledamo kasnejše pono- vitve, pričakujemo od odgovomih, da bodo tudi v času po volitvah pod- prli ustvarjalno ekipo in ji omogočili uresničitev številnih novih pro- gramskih idej in zamisli. Ne dovolimo, da mesto z eno prvih lokalnih TV v Sloveniji le-to še enkrat izgubi. Tudi to je lahko kvaliteta življenja, katere so nas polna usta! Darja B., Krško Državni svet pozitivno o poslovanju Sklada Na svoji 80. seji, ki je bila 30.oktobra 2002, je Državni svet Re- publike Slovenije med drugim obravnaval tudi Poročilo Nad- zornega odbora Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK o poslovanju za le- to 2001. Državni svet je bil mnenja, da Sklad posluje odgovor- no in tudi uresničuje vse zastavljene naloge v skladu s pričako- vanji. Sprejet je bil tudi sklep, v katerem DS podpira nemoteno in avtonomno delovanje Sklada, ki mora ostati namenski sklad, saj le taka oblika njegovega delovanja zagotavlja, da bodo zbra- na sredstva tudi namensko porabljena. S tern v zvezi DS podpi- ra pobudo Nadzornega odbora Sklada, da Vlada republike Slo- venije izvede revizijo Plana razgradnje NEK zaradi novih spo- znanj, ki odstopajo od prvotnih ocen iz leta 1996. Tudi v letu 2002 Sklad uspešno nadaljuje zbiranje namenskih sredstev za razgradnjo krške jedrske elektrarne po koncu njene- ga obratovanja ter za financiranje odlaganja radioaktivnih od- padkov iz te elektrarne. Do konca meseca oktobra je namreč Nuklearna elektrarna Krško v celoti poravnala svoje obveznosti do Sklada in samo letos vplačala vanj skupno 2,6 milijarde tolar- jev. Konec prejšnjega meseca je imel Sklad tako že za 19,5 mili- jarde tolarjev finančnih naložb. V Skladu tudi ocenjujejo, da bo- do v letu 2002 ustvarili nekaj manj kot eno milijardo tolarjev re- alnih prihodkov od financiranja in tako tudi v letošnjem letu do- segli vse načrtovane cilje. S.M. predstavite se svetu...^^^^^^ ceneje. izdelava spletnih strani postavitev in vzdrževanje eimenik • registracija .si. corn, net domen Com internet trgovina spletno oglasevanje gostovanje na internet strezmku 21 Ob'zorniK okolje in prostor Št. 60, november 2002 Zbirni center V predhodnih člankih smo vas podrobno seznanjali z lo- čenim zbiranjem odpadkov in o zbirnih mestih za ločene frakci- je komunalnih odpadkov (eko- loških otokih). Tokrat vam po- dajamo več informacij o zbir- nih centrih. Zbirni center je pomemben člen v sistemu ločenega zbira- nja odpadkov.. Opremljen mo- ra biti za zbiranje: - papirja in lepenke vseh vrst in velikosti (vključno z odpad- no embalažo iz papirja in le- penke), - stekla vseh velikosti in oblik (vključno z odpadno embalažo iz stekla), - plastike (vključno z odpad- no embalažo iz plastike ali se- stavljeriih materialov), - odpadkov iz kovin (vključ- no z odpadno embalažo iz ko- vin), - lesa (vključno z odpddno* embalažo iz lesa), - oblačil, - tekstila, - nevarnih odpadkov iz go- spodinjstev - električne in elektronske opreme (ki ne vsebuje nevar- nih snovi) in - kosovnih odpadkov. Zaradi nove zakonodaje, ki predpisuje minimalne standar- de na področju ravnanja z dd- padki in uvedbe ločenega zbi- ranja odpadkov na izvoru, s ka- terim smo začeli v mesecu ok- tobru 2002, bomo v občini Kr- skupni velikosti 7.000 m2. Glavna naloga centralnega zbirnega centra bo, da se posa- mezne frakcije ločeno zbranih komunalnih odpadkov še en- krat pregledajo, preberejo, pa- pir in plastične mase zbalirajo, steklo pa skladišči vse do pre- daje končnemu uporabniku. Hkrati se na kompostarni loče- no zbrani biološki odpadki pre- delajo v naravno gnojilo - kom- post. Ostale naloge: - sprejem odpadkov; - kontrola pripeljanih odpad- kov; - vodenje evidenc pripeljanih odpadkov; - vodenje evidenc odpeljanih ločeno zbranih odpadkov konč- nim odjemalcem; - pomoč in svetovanje prebi- valcem; - obdelava in plasma ločeno zbranih odpadkov; Na centralnem zbirnem cen- tru bomo prevzemali tudi dru- ge vrste odpadkov, kot so ko- sovni odpadki, elektronski od- padki, nevarni odpadki iz go- spodinjstev, biološki odpad- ki in zeleni odrez iz vrtov, par- kov-ter zelenic in manjše količi- ne gradbenih odpadkov. Vsak občan občine Krško, ki je vključen v redni odvoz odpad- kov, bo lahko brezplačno pripe- ljal vse vrste odpadkov na cen- tralni zbirni center v količini, ki jih lahko pripelje z osebnim vo- zilom oziroma s prikolico. Z obratovanjem zbirnih cen- trov bomo v občini Krško zmanjšali količino odloženih odpadkov na odlagališču Spod- nji Stari Grad in nevarnostni po- tencial odlagališča. Po letu 2003 pa bomo z obratovanjem zbir- nih centrov dosegli, da bomo ločeno zbrali, obdelali in plasi- rali končnim uporabnikom več kot 50% vseh odpadkov. Na no- vo regijsko odlagališče, kjer bo odlaganje odpadkov najdražji člen v sistemu ločenega zbira- nja odpadkov, pa bomo odva- žali samo ostanek odpadkov. Kljub večletnim aktivnostim vseh treh posavskih občin in komunalnih podjetij (Brežice, Sevnica in Krško), da bi prišlo do izgradnje Posavskega regij- skega centra, je Občinski svet Občine Krško, na svoji seji, z dne 28.10.2002, potrdil podpis Pogodbe o izgradnji in obrato- vanju regijskega centra za rav- nanje z odpadki Dolenjske. S tem smo pristopili k projektu, ki ga podpira tudi MOPE (Mi- nistrstvo za okolje, prostor in energetiko). Na regijski center za ravnanje z odpadki v Novo mesto bomo iz občine Krško z letom 2004 odvažali in odlagali samo ostanke odpadkov, loče- ne frakcije pa bomo obdelali na lastnem zbirnem centru. Če želimo nemoteno gospo- darjenje z odpadki, jih je po- trebno ločevat že na izvoru. Ne bo odveč, če vas še enkrat opo- zorimo na način sortiranja od- padkov v namenske posode, ki se nahajajo na zbirnih mestih - ekoloških otokih. Posode vas že z barvo pokro- va opozorijo na vrsto odpad- kov, katerim so namenjene: - pokrov rdeče barve - papir - pokrov rumene barve - pla- stika in pločevinke - pokrov zelene barve - steklo Dodatna navodila, kaj se sme odlagati v posamezne posode in kaj ne, najdete v publikaci- ji pod naslovom Okolju prijaz- no ločeno zbiranje odpadkov, ki ste jih prejeli na vaš dom. Podrobnejše informacije lah- ko dobite na spletni strani druž- be: www.kostak.si, preko elek- tronske pošte: kostak@kostak.si ali darja.modic@kostak.si ali manuela.skoda@kostak.si; na naslovu družbe Kostak d.d., in sicer v Službi za ravnanje z od- padki pri Manueli Škoda ali po telefonu 07 4817 229. ObžofniK 22 Št. 60, november 2002 okolje in prostor Kako za radioaktivne odpadke skrbijo drugod po svetu agentija araol II. del: 6 odlagališčih v drugih državah Pripravila: Irena Mele Odlagališča NSRAO po svetu Le redke države v svetu, ki imajo nizko in srednje radioaktivne odpadke, še nimajo zanje tudi ustrezne končne rešitve. Po podatkih Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) v svetu trenutno obratuje več kot 100 odlagališč NSRAO, več kot štirideset pa jih je v različnih fazah načrtovanja in izgradnje. Prav tako je že izbranih najmanj 17 lokacij za nova odlagališča, za katere so v teku postopki pridobivanja dovoljenj. Izbor lokacije za odlagališče ali skladišče je zahte- ven postopek tudi drugod, saj se skoraj povsod sreču- jejo s težavami, vezanimi na družbeno sprejemljivost takšnih objektov. Prav zaradi tega so ponekod odlaga- lišča locirana v bližini že obstoječih jedrskih objektov (Drigg - Velika Britanija, Centre de la Manche - Franci- ja, Rokkasho - Japonska, Olkiluoto in Loviisa- Finska, Forsmark - Švedska, Dukovany - Češka, Mochovce - Slovaška, Chalk River - Kanada). Tip in koncept odlagališča NSRAO zavisi od teh- ničnih dejavnikov kot so geologija, posebne zahteve glede odlaganja, vrsta odpadkov, pristop upravnega organa in podobno. V splošnem mora zasnova odlaga- lišča preprečevati sproščanje radionuklidov v biosfero in minimizirati izpostavljenost sevanju delavcev takš- nega objekta kot tudi širše javnosti. To je mogoče do- seči z uporabo naravnih in umetnih pregrad v odlaga- lišču, ki preprečujejo pobeg radionuklidov iz odlaga- lišča v okolje in biosfero. Dobrih 80% odlagališč NSRAO, ki trenutno obra- tujejo v svetu, uvrščamo med površinska odlagališ- ča z uporabo dodatnih umetnih pregrad. Večina teh odlagališč je nekoliko vkopana v zemljo, običajno ne več kot 10 metrov v globino. Manj kot 10% odlagališč je zgrajenih v podzemnih prostorih (bodisi v opušče- nih rudnikih ali v posebej za to zgrajenih podzemnih prostorih) in le v primeru 4 % obratujočih odlagališč gre za globinska ali tako imenovana geološka odla- gališča. Najpreprostejši površinski odlagališči NSRAO z mi- nimalno uporabo umetnih pregrad se nahajata v ZDA (Barnwell) in Južni Afriki (Vaalputs), kjer to omogo- čajo izredno suhe podnebne razmere na teh območjih. Podzemna odlagališča NSRAO imajo npr. v Nemčiji, na Češkem (odpadki malih proizvajalcev so odloženi 70-80 m globoko v opuščenem rudniku) ter na Šved- skem in na Finskem, kjer so prav za ta namen zgradili ustrezne podzemne silose. Iz tabele je razvidno, da je Slovenija ena redkih dr- žav med državami z obratujočimi jedrskimi elektrar- nami, kjer možnost končne odložitve NSRAO še ne obstaja. V bistvu večina teh držav že polni ali gradi nova odlagališča, medtem ko so starejša že zaprta. Tabela: Odlagališča NSRAO v državah z jedrskim programom (po podatkih MAAE) F 0MlpaAoe ^¦¦1 Načrtova- Začetek Drzava NSRAO ,, ...i f .. ., n. . , ,. , . odlagališca odla- noodlaga- Obratovanja (da / ne) ... ... ; i» ° SGe M Argentina da (NRAO) Površinsko 1 1970 Belgija Ne Površinsko Bolgarija Da Površinsko 1 1964 Brazilija Da Površinsko 1 1996 č Podzemno 3 1953,1964, a inpovršinsko 1 1974,1994 Finska Da Podzemno 1 1996 Francijab Da Površinsko 2 1969, 1992 Indija Da Površinsko 6 od 1954 do 1993 Japonska" da (NRAO) Površinsko 2 1992,1995 JAR Da Površinsko 2 1969, 1986 Kanada Ne Površinsko Kazahstan Da Površinsko 3 1996 Kitajska Ne Površinsko R. Koreja Ne Litva Da Površinsko 1 1970 Madžarska Da Površinsko 1 1976 Mehikab Da Površinsko 2 1972, 1983 Nemčijab Da Podzemno 2 Podzemno 1967,1981 Nizozemskaa Ne Pakistan Da Površinsko 2 1969, 1971 Romunija Da Podzemno 1 1985 Rusijab Da Površinsko 14 od 1961 Slovaška Da Površinsko 1 2000 Slovenija Ne Španija Da Površinsko 1 1992 Švedska Da Podzemno 1 1988 Švica Ne Podzemno Taj van Ne Ukrajina" Da Površinsko 4 Velika Brita- (NRAO) Površinsko 2 1959,1988 nijab v ZDAb Da Površinsko 8 a Nizozemska se je odločila za dolgoročno skladiščenje vseh RAO (do 100 let), po tern obdobju načrtuje izgradnjo odlagališča. b Nekaterä od teh odlagališč so že zaprta. 23 ÖbzofniK kultura Št. 60, november 2002 aalvasorjeva knjižnica Krško ¦ KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM, C. 4. ju- lija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljub- Ijanska 7; Tel: 07/49 86 210 Razstavo o Juriju Dalntatinu in protestantizmu v Kršketn sije ogle- dalo mnogo obiskovalcev, med njimi tudi slovenski pisatelj Tone Partljič, ki je podprl naša prizadevanja za sodobnejšo knjižnico. Zadnja pridobitev v Valvasorjevi knjižnici Krško je knjigomat, ki bralcem omogoča samostojno izposojo in vračanje gradiva. Največkrat izposojeno gradivo v novembru - leposlovje za odrasle 1. Anita Shreve: Pilotova žena 2. Amanda Quick: Nevarnost 3. John R. Tolkien: Gospodar prstanov 4. Irmela Arnsperger: Prelepi božični čas 5. Maeve Binchy: Večerni tečaj 6. Colin Dexter: Deklina je mrtva 7. Mary H. Clark: Moja si 8. Amanda Quick: Skrivnostni napoj 9. Amanda Quick: Skandal 10. Danielle Steel: Sladko in grenko 6LASBENA SOLA KRŠKO Nastopi - del pouka Pomemben element glasbenega izobraževanja so nedvomno nastopi, interni, oddelčni in javni. Na internih nastopih, ki se ob sredah odvijajo v dvorani naše sole, se učenci predstavijo predvsem staršem in učiteljem. Učijo se obnašanja na odm, premagovanja treme, poustvarjanja in izražanja svojih glas- benih sposobnosti. Na njih se tudi najuspešnejši pripravljajo za javno nastopanje, kamor sodijo tudi revije in tekmovanja, torej tisti, ki pro- movirajo solo v kraju in širše. Interni nastopi so ena izmed oblik pre- verjanja rezultatov učiteljev in učenca. Na oddelčnih nastopih, ki so prav tako del rednega pouka, se predsta- vijo vsi učenci istega učitelja. Starši lahko primerjajo uspeh in napre- dovanje svojega otroka z ostalimi učenci iste starosti, učitelj pa ima ponovno možnost analize svojega dela. Da pri ocenjevanju ne bi bil preveč subjektiven ali objektiven, pa pripomorejo ocene učiteljev - kolegov z oddelka oziroma drugih oddelkov, saj redno spremljamo vse nastope na šoli. Učiteljevo znanje in pripravljenost prilagajanja snovi iz učnega načrta skupini učencev, ki mu je poverjena, pride do izraza prav na oddelčnih nastopih. Z veseljem lahko ugotavljamo, da se vrstijo nastopi z novimi vsebinami. V lanskem šolskem letu so izstopali godalci učiteljice Suzane Drobi- la, ki so se dokazovali v komornih zasedbah, kar je za najmlajše ve- lik grižljaj in novo doživetje. Prav tako je nekaj posebnega bil pred- božični javni oddelčni nastop učencev iz razreda Karoline Vegelj Sto- par, v katerem so se učenci v dveh delih nastopa predstavili kot ena- ko dobri izvajalci klasike in popularno zabavne glasbe, slednje v du- etih s svojo učiteljico. Prvi letošnji oddelčni nastop, ki je izzvenel minuli teden, je bil nastop klarinetistov učitelja Roberta Pirca. Na veliko zadovoljstvo staršev in vsefr, ki smo poslušali program z naslovom »Zlata leta slovenske po- pevke«, je prof. Pirc s svojimi učenci pokazal, da je ne glede na zvrst in ne glede na pot, ki si jo izbereš, končni cilj, ki si ga želimo doseči, le DOBRA glasba ter čim bolj doživeta in prepričljiva interpretacija. Glasbena šola Krško vabi na koncert klarinetista FERNANDA SILVEIRA v avlo Kulturnega doma Krško v četrtek, 5. decembra 2002, ob 19. uri. Fernando Silveira, rojen leta 1970 v Rio de Janeiru, je eden glavnih predstavnikov brazilske klarinetne sole. Diplomiral je iz klarineta pri prof. Joseu de Freitasu ter iz komorne glasbe pri profesorju Noelu De- vosu. Izpopolnjevalsejenaštevilnihmojstrskihtečajih, meddrugimi tudi pri Wolfgangu Meyerju, Joseu Botelhu ter Alanu Damiensu, sedaj pa zaključuje doktorski študij na »Bahia Federal University«. V najstniških letih je osvojil vrsto nagrad na solističnih tekmovanjih, med drugimi »Sao Paulo Simphony Youth Solist«. Pri tründvajsetih letih je postal prvi klarinetist pri National Symphony Orchestra/Brazil, leta 1999 pa je bil povabljen v »Rio de Janeiro Municipal Theater Simphony Orchestra«, kjer je še vedno zaposlen. Kot solist je igral s številnimi v Južni Ameriki. Sodeloval je z različnimi dirigenti, kot ko- morni glasbenik pa tudi s številnimi mednarodno uveljavljenimi glas- beniki (Claude Delangle, Jose Botelho, Noel Devos ..) Fernardo Silveira nastopa na mnogih festivalih po Južni in Severni Ameriki, predava na mojstrskih tečajih in sodeluje v žirijah na med- narodnih tekmovanjih. Od leta 1998 poučuje klarinet in saksofon na »Rio de Janeiro University«. ObzörlstiK 24 Št. 60, november 2002 šport in rekreacija V jesenskem delu na 9. mestu Krško - Nogometaši NK Krško so jesenski del 2. slovenske nogo- metne lige končali na 9. mestu. Zadnjo tekmo so odigrali na doma- čem igrišču proti Beli Krajini in igrali neodločeno 1:1. Neodločeni izidi pa so bili kar nekakšen zaščitni znak NK Kr- ško. Po uvodni zmagi v gosteh proti Ivančni Gorici so do zaključ- ka tega dela prvenstva nanizali kar 9 neodločenih rezultatov, 3 po- raze in 3 zmage. V letošnjem letu so zamenjali kar tri trenerje. V drugo ligo jih je popeljal Vlado Klinčarovski, drugo ligo so začeli z Dragom Ko- stanjškom, ki ga je nekai krogov pred koncem zamenjal Adnan Zildžovič. Slaviša Dvo- I rančič je z enajstimi za- I detki najboljši strelec I NK Krško, prav tako pa I zaseda visoko tretje me- I sto tudi med naj strelci 1 2. SNL. Na zadnjih tek- I mah pa je uspešno vlo- I go napadalca prevzel | tudi Dejan Rusič, ki je skupno dosegel tri za- detke. Do zamenjave pa je pnslo tudi pri vratarju. Korena je uspešno nadomestil rornezzi, ki brani tudi pri slovenski mladinski reprezentanci. Vrstni red: 1. Domžale 37, 2. GPG Grospulje 34, 3. Aluminij 31, 4. Drava Asfalti Ptuj 25,5. Križevci 23,6. Livar 21, 7. MNK Izola 21, 8. Bela Krajina 19,9. Krško Posavje 18,10. Goriška Brda 18,11. Za- gorje 17,12. Jadran Pivovarna Mahnič 16,13. Nafta 16,14. Triglav 15, Dravinja 13 in 16. Železničar 5 točk. B.C. Uspeh Konjeniškega kluba Posavje Trst - Štiriletna kobila BANGKOK Bi člana Konjeniškega klu- ba Posavje iz hleva BernardiČ je v mesecu oktobru na medna- rodni dirki v Trstu, v dirki profesionalcev pod vajeti profesio- nalnega voznika Andriana Marca premagala vso konkurenco, saj je osvojila 1. mesto, poleg tega pa še 2. in 4. mesto. V mesecu novembru, na 4.dirki Montebello - Trieste, je kobila BANGKOK Bi, tokrat z voznikom Benfenati Jonathanom in z osvojenim naj- višjim l.mestom, ponovila uspeh in potrdila dobre pogoje tre- ninga pod okriljem Konjeniškega kluba Posavje na krškem hi- podromu Brege in strokovno trenersko delo. Med veterani najboljši Kolman, na hitropoteznem pa Grilc Sevnica - Šahovski klub Milan Majcen Sevnica je organiziral ša- hovsko prvenstvo veteranov, starih nad 50 let, ki so tekmovali pc Berger sistemu in pravilih FIDE na 7 krogov z določenim časorr dvakrat 10 minut za eno igro. Zmagal je Jože Kolman s petimi toč- kami, drugo je zasedel Franc Dervenšek, tretje Ignac Tomažič, če- trto Martin Mirt, peto pa Rudi Prosenik. V Telčah pa je v okviru praznika občine Sevnica potekal hitropo- tezni šahovski turnir za pokal Milana Majcna, ki se ga je udeležilc 38 šahistov in šahistk iz Sevnice, Brežic, Krškega, Trebnjega in Kr- melja. Med posamezniki je zmagal Andrej Grilc, drugo mesto jc zasedla Mojca Grilc, tretje pa Zvonko Mesojedec, vsi iz ŠK Milar Majcen Sevnica. Med ekipami sta prvi dve mesti zasedli ekipi ŠK Milan Majcen I in II, tretje pa ŠK BMP Trebnje. Dejan Rusič Adnan Zildžovič Dobre uvrstitve krških plavalcev Celje - Plavalci krškega Celulozarja so se udeležili močne- ga mednarodnega mitinga, na katerem se je v konkurenci sko- raj 300 plavalcev iz 6 držav najbolje odrezala Sara Hojski, ki je v konkurenci mladink zmagala na 100m delfin, Nina Andrija- ševič je bila 5. na 400m kravl, kadet Jernej Omerzel 6. na 100m hrbtno, Žičkar Dolores pa prav tako 6. na 100m prsno. Odlični rezultati krškega kluba Scorpion Krško - Na večeru tajskega boksa v krški športni dvorani, na ka- terem so se najboljši borci Slovenske zveze tajskega boksa v pro- tesionaimn dvobojin pomerili z Madžari in Hrvati. Med njimi sta se odlično odreza- la tudi dva člana kr- škega kluba Scorpion, Rožle Jazbinšek (na fotografiji), ki je v ka- tegoriji 71 kg zmagal s 3:0, in Sandi Boroje- vič, prav tako s 3:0. Že konec oktobra pa sta se udeležila tu- di 3. evropskega pr- venstva v tajskem boksu na Portugal- skem, kjer je Rožle v kategonji do 71 kg osvojil bronasto kolajno, Sandi pa v kategoriji do 75 kg 5. mesto. 32. Hollyjev memorial Brežice - Selekcijske telovadke GD RAIN Krško so 17. 11. na- stopile na 32. Hollyjevem memorialu v ženski športni gimnastiki. Med deklicami Al je bila Urška Mižigoj 12., Tjaša Alegro pa 21., v kategoriji kadetinj Al-nacionalni je Nika Močivnik osvojila 11. mesto in Urška Štus 13. mesto. Urška je na dvovišinski bradlji pri- kazala izredno sestavo z drugo težavnostno stopnjo in zanjo preje- la tudi drugo oceno tekmovanja. Trije krški plesalci v svetovnem vrhu Resa, Ljubljana - Konec novembra je v Nemčiji poteka- lo svetovno prvenstvo v stepu, ki so se ga udeležili tudi čla- ni PPK Lukec. Med mladinci je Luka Vodlan osvojil 11. mesto. Vesna Vučajnk in Sebastijan Vodlan sta nastopila med čla- ni, Vesna je končala na 25. mestu, skupaj s Sebastijanom pa sta med 27 pari osvojila šesto mesto. Sebastijan pa je med solisti z enim sedmim, s štirimi šestimi in dvema petima mestoma na koncu pristal na sedmem mestu. V Ljubljani pa se je odvijal kvalifikacijski in rating plesni tur- nir v standardnih in latinsko ameriških plesih. Med mlajšimi mladinci B KV sta Simon Cerjak in Maja Omerzel v ST in LA plesih osvojila 1. mesto, Dejan Baliban in Zala Zorenč pa 6. mesto v LA plesih. V kategoriji mlajši mladinci rating je prvi par zasedel 2. v ST in 3. mesto v LA, drugi par pa 3. v ST in 5. mesto v LA plesih. 25 ObzöTfiiK Hai dogaia in kje dogaia za mlade it občini Kfško DGCGMBGR *^ ^N Celodnevni program AIDS 2002 i W& \ :jljfr 411 - Živi m pusti živcti j ||| |^g| Glasbeni žur z Rokom j ^^ | nOV. Platinovškom in Timotejem I gj ! j^k Sitcrjcm - Živi in ! |j| ; W S»*oto pusti živeti ob 21.00 uri_______j j______y Futšai - turnir v malem Dvonn» *^ i ^ nogometu s*Ki*ko y ; ^ Dan boja proti AIDS-u 2002 Q ^1^ i Afe^fe^ . . živi in pttsti živeti 1 5SS^ IwJHli 6Dramska detavnica za mlajše ä ' | od 16.00 do 17.30 *|p" zv R j___Petek___........._..................___.......__......................I_____[......„,.,_j Plesna delavnlca za starcjše jjfei | od 14.00 do 15.30 *Wv zv R| 7Plesoa delavnica za mlajše ^j^- rv &i od 15.50 do 17.00 ^F LV R | Hip - hop galerija Wfflfc ^^^- ¦' Scbota od 18.00 do 19.50 ^^ :^W ^ ^^ Tcmatski vcčcr v Klubu ^^ : I J z& mlade - Zvezda: ^J jLk J^m^ Literarno-glasbeni večcr: mm ^^ A»«J od 15.00 do 20.00 ure ¦ ZV Ri Plesna delavnica za atarejše i JMk,. \ od 14.00 do 15.50 ure j ^(P* ZV R i yQ Plesna delavnica za mlajSe i Jtöki ; I 4lO od 15^0 do 17.0010» i ^T Rl | Hip - hop galerija ' jMl [ ^^ i LggEl^jMBg ÜÜSSi? Aeencüaza mlade-PUNKT ^^^Iladinska šPortna zve» Posavia I [ilglCfja^l^^Wj' ^T Mladinski Center Krško iVS Klub posavskih študentou Zvezda - klub za mlade tflff3IV Oruštvo IZUIR Krikt nfilF^Ml^fe JWJ^ MILKA - Oom Milke Kerin Mladlnski Center Krško 1 vezda - Klub za mfade SHPwf^ Trsovski center TA-B'J Krško www.me-krsko.si _ UVODNIK MMf* Da sodni mlini meljejo pooasi, državni pa še pooasneje tega smo vajeni. če pa bi si jih drznlli obtožiti, da stojijo in prav nio ne meljejo, bi nas za kazen gotovo sežgali na grmadi. V času volitev in volilnega boja, ki je za nami, pa ne samo da so stali, 6e bi se lahko, bi se vHeli nazaj. Volitve so mi mimo in začuda vsi od katerih je vsaj malo odvisno resevanje prostorske problem as ike našega centra so ponovno začell delati. Najlepše pa šele prihaja, saj smo (upam) le našli način, kako priti do Dom a Milke Kerin (neprestano drezanje je oöitno edini način, da se zavrtijo državni mlinij. No ne veselimo se prehitro, pooakajmo na formalnosti, važno je da se vrfi. Veseli december je tu, pestro bo s prosfori ali brez. \RobertOstrelio . /DAN BOJA PROTIAID8U 2002 ŽIVI IN PUQTI žlVETI *^- a WKtk Mladinski center Krsko, Agencija za mlade Punkt in Klub posavskih Študentov smo se odloöili za skupno pripravo program a ob dnevu boja prof I aidsu. V petek, 29.11. boste informacije in reklamni material lahko dobili na Agenciji za mlade Punkt in v Me Krško. Glavne aktivnosti bodo potekale predvsem v soboto. 30.11. in v nedeljo 1.12.2002. V soboto bodo prostovoljoi po mestu lepili pen-Hje. v Klubu za mlade Zvezda pa bo zveoer pofekal program, kjer bosta nastopala kitarista Timotej Siter in Rok Platinovšek. V nedeljo bomo prisotni na nogometnem turnirju Futsal v dvorani Srednje sole Kfško, zveöer ob18.00 uri pa bomo v Zvezdi vrteli film s tematiko AID9-a. Vseskozi bodo prostovoljoi Mladinskega centra Krško delili reklamni material in odgovarjali na vsa mogooa vprašanja v zvezi s to \boleznijo. \ m / Mladinska Jportna zveza Posauja v sodelovanJu s Klubom posavskih študentov in druSrvom Reaktor prireJa dvodnevni malonoiomctni turnir MfTSJNL 2QCÄ Ovorana nove SrednJe sole Krško 30.novcmbra in I.decembra. NACKAOE: LiMtto: POkX + 120.000 SIT 2.m«to:po(iaU 80.000 SIT Ijnctto: pofcal + 60.000 SIT 4.m*sto: 40.000 SIT Prrtodnl pofcal za naiooUio cMpo. natrsJen« bo$n todl naJboUil strciec In vratar. PrUave se rttraJo do pctka. 29.11. do 10. are. ŠTEU1LO PRUAU )l OMEJCNO! A™ INFO IN PRUAVG: QBA&HMtä @ iUB POS^IjjfellDENTOV vABi na : p^fiiHEk wmffltf% fiiLFesto ^LjubljaivaM 1.12.2002 P0ČITNIOKEAKTIVN08TI ^^ > Veeelo decembreko rajanje z ^^|r Me Krško, druefvom Izvlr 2 V R inzavodom A-HELP A-help V meseou deoembru pripravljamo obilo aktivnosti za najmiajse. V soboto.14.12. in 21.12. bodo od 9.00 do 12.00 ure potekale ustvarjalne delavnioe v Poslovnem oentru TA-BU. Otroci bodo izdelovali novoletne in božicne voščilnice ter okraske za novoletno jelko. Delavnioe bo vodila Darja Öerbeo iz A-HELPA. Med novoJetnimi počttnioami zopet pripravljamo ustvarjalne delavnioe.. V ponedeljek, 23.12. ob 11.00 uri in v torek, 24.12. ob 9.00 uri, se nam pridruzite v prostorih Mladinskega oentra Krsko. Ponedeljkovo delavnico bo vodila Darja Öerbec, torkovo pa društvo Izvir. Naže druženje bomo nadaljevali še v petek, 27.12. 2002, v Klubu za mlade od 15.00 do 20.00 ure, kjer društvo Izvir in Mladinski center Krško pripravljata noro prednovdetno zabavo. Pripravljamo animtran program in obiloglasbe. Pridruzite se nam, veselo bo! V_________________J NOWJCfciwfcJiefiUi zw3 fvwt in wtaoiyw tencMu odS.900dt Krakow od27.MOitt BadHRMitt od K.*00Hr Pratt od2«.«00Ut Brattitam odl7.9001» Ooorovn* od».fOO«t B«otr»d od 19.900 tit AmtMrdM od 32.900 *tt Unto» od 19.900« Putt od)4.900llt Bodw od27J00*tt toroHtm odS7.9Wslt lu^nJ«l»aori*ro«li*c«1uK)*f«frf*»lffc(>r<(M*wortK*l»)ooei»o low * rteotrt var» * mrWcwa » lUfrtoMlnUtfonnKUtooWfcwAMDcWamtodfPomrt. f SM«$6NJ[6 S pyjNKT-OM IN RLgBOMjKSÄVSKIH StüfiBfliÖÖ m BadkMoMrcbcloi 2l.dcccmtnr2002 Hod».490.00 IF UiwvkUo«u*««-«voz»turtitfa>lmtvfOBO»om.imoe«r«liotarfo(i) \ii orcuizacUo. toformacte m wMHi Ammü* a mtodc Puokt. s NapovfAiicnwdwodiwwiioMmieaoteiiaRoroildbcmojiiali 15.1b I«. |: febrttar2003. K BmrWSmdofioPoalMwMia * Uao*» fowtortrwut * Intotoih» Krt • Infototo nn * Intotoäui Mt Krtto • laformlwDe to »««ownte * Born deli * Preorrodtit vttwMc * l| ltv«*Mtf*)tvDO««bitonnlna»Hiivttov«üiiMot««OtlDoaMloe«lfcK^ [M0N09P0LN0 GLEDALIÖCE Gledaliska predstava: ^. ¦¦ Tegati nigemjazpovedala iS^- Mm 21.12.2002 ob 21.00 uri ^* Tokrat bosta v Klubu za mlade - Zvezda z že tretjo skupno predstavo nastopili Irena Dusa in Nataša Jereb, ki sta s svojim skupnim sodelovanjem začeli v Teatru Oromki. Prvi dve, "Ne bom več krvavela" in "Debbie da dol Dallas," sta bili povezani oasovno, pri tretji pa sta se avtorioi in igralki odrekli I oasovni logiki in se I raje držita zanju I pomembnejse logike I skupne blaginje. I Čeprav se ukvarja z I resnimi temami, I ostajata zvesti žanru I zabavnega I monospolnega I gledalisča, tokrat v I stilu stand upsit down I komedije po prinoipu I plačaš eno, dobiš dve. V predstavi ie precei prostora za verbalno improvizacijo. Zgodba: V želji po lepem in sreonem fivljenju se nasi stari znanki Debbie in Dallas zatečeta k nelegalnim in vcasih oelo nemoralnim podvigom. Kmalu sta postavljeni Ipred problem: ko lahko končno pooneta vse, za kar jima je prej zmanjkovalo poguma, časa in denarja, sta se prisiljeni soočiti s praznino, ki je v zadnjih letih zazevala v njuni notranjosti. Ker je praznina hudič, se to prav gotovo ne bo dobro končalo. Ali pac? Scenarij, Igra, režija: Nataša Jereb in Irena Duša \Jehniona pomoc: Tomaž Koren, Darja Ružnič J JAZZ KONCERT-JAZZ TRIO ^ gJT 26.12.2002 ob 21.00 uri **$ W Nastopil bo jazz trio v ________^ zasedbi domaoih jazz I glasbenikov. Lovro Ravbar na alt saksofonu, Matej Hotko na basu in Janez Gabrič na bobnih. Lovro in Janez študirata ' jazz glasbo na konzervatoriju v Rotterdamu, Matej Hotko pa je le+os konoal študij kontrabasa na Manhattan school \ofmusicvNewYorku. > IZMENJAVE, TABORI, DELAVNICE, TEeAJI, SEMINARJI Pomagajte nam sooblikovati programe v letu 2003! Mladinski center Krško vabi vse, ki prekipevate od idej in znanja, da se s svojimi idejami in naerti obrnete na nas. Mi vam jih bomo pomagali uresnieiti. Svoje ponudbe nam lahko pošljete na naš elektronski naslov info(g>mc-krsko,si, lahko pa nas tudi oblseete. Vabilo se nanaša na vse tiste, ki imate posebna znanja, in tiste, ki radi pišete, berete, delate z otroki, potujete, poueujete^ ^B BHiji^ffl«i«eMiM»ovednn»nrMinviodofodiMvafflttdcvoNlnllirlko Wm latetaofl: WlxHwW ctmw Krtto. CKŽ IOt. Vs. ZH. Krilw. WUHic 07/4»-05-a2S/S26 toftkamc-kfitOJi / ww^iK-trrto^l ^^B AdJBMUBÜffiftdOtt* Robwt OttroHč H fitiflUBOL&JSLLnifim:C«*i.ZjM>4RLGIO Bi VMawm^lovrlwMcMzaoUavoviAoaitfi^mMtJBllMlW^ prejeli smo Kandidati z liste N.Si in kandidat za župana na le- tošnjih lokalnih volitvah Martin Kodrič se zahva- ljujemo vsem, ki ste na volitvah 10. novembra zau- pali svoj glas stranki Nova Slovenija oziroma župan- skemu kandidatu. OO N.Si Krško predsednik Martin Kodrič ^Lma Spoštovane volivke in volivci, v imenu Liste za prihodnost mladih in še posebno vseh, ki smo kandidirali na tei listi na lokalnih volitvah za občinski svet, se vam lskreno zanvaljujem za veii- ko podporo, ki ste nam jo izkazali s svoji- mi glasovi. Med naše cilje smo zapisali, da si bomo med drugim prizadevali za družbo enakih priložnosti, še posebej za priložnosti mla- dim strokovnjakom, za pestro kulturno in družabno življenje, za vključevanje mladih v družbo, za prostore za mlade, v katerih bodo konstno preživljah svoj prosti čas, za otroška lgrišča in mnoge druge cilje. Ob tej priložnosti želim tudi poudariti, da smo v Listi za pri- hodnost mladih odločeni, da bomo v občinskem svetu dela- li konstruktivno. Zato ostajamo odprti za vse pobude, predlo- ge v zvezi z zagotavljanjem boljše in lepše prihodnosti mladih in za sožitje vseh generacij v našem okolju in tudi širše. Vabi- mo vas k sodelovanju! Tanja Božičnik Super kredit! Nov avto za nekaj i drobiža na dan. SEAT Cordoba 1.4 Stella. [ I.OI8* SIT na dan. [ Stroški kredtta ob sklenitvi I pogodbe znašajo 38.281* SIT. *Ponudba podjetja Porsche Kredit in Leasing SLO, d.0.0., je odvisna od valufnih razmerij in velja na dan 24. 10. 2002 ob naslednjih pogojih: 72 mesečnih obrokov, 25 % polog, EOM znaša 12,40 % in se tahko spremeni, če se spremeni katerikoli od elementov, upoštevanih pri ¦ izračunu. V EOM niso vračunani stroški, povezani z nei/polnjevanjem pogodbe, s prodajno pogodbo dobavitelja, z uporabo vozila, in stroski denarnih nakazil. SEAT Cordoba, avto mnogih vrlin, je varčen, varen in zanesljiv družinski prijatelj. SERT Trgomoto trgovf na in servis Krško d.o.o. UCll39.t270Kr3lw tot: 07/49 03 810 tec 07/49 22 442 Nagradn Geslo križanke pošljite do 10. decembra 2002 na naslov: Po- savski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom "KRIŽAN- KA". Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali do- bitnike naslednjih nagrad, ki jih podarjajo: 1. TV sprejemnik MATRIX - 55 cm ekran, tele tekst, stereo design wiwW TURISTIČNA AGENCUA ÜH KARANtANIJA 2. enodnevni izlet za dve osebi v vrednosti 16.000 SIT NEVIODVNVM 3. poslovna torba 4. knjiga Speedway v Krškem 5. knjiga Diplomacija in varnost 6. knjiga Melisa 7. zgoščenka Žarki življe nja - duet Amaiu Nagrajenci iz 59. številke: 1. Izidor Vovk, Kladnikova 8 8290 Sevnica 2. Gaj Kozmus, Presladol 28 a 8280 Brestanica 3. Stanka Budna, Kajuhova 2 8281 Senovo Rešitev iz 59. števiIke (vodoravno): DOMOFON, OBORINA/ MELANIN, VESELO, MANA, MD, KOORDINATA, CHER, INVENTURA, PRIHOD, PO, TOAST, MO, JAGA, CO, IZOBČENEC, V GOSTILNIŽOLNIR, ZAR, EZIO, IL, AKIA, VBRIZGAVANJE, AJD, ORATAR, ARAŠID, AI, DODO, ERNA, ESIH, VO, IDEJNIK, DURI, HI, SD, NEŽA, ZIDAR, ENAKOST, ESTETIKA, CAMILLA, RIBNICAN. ObzorniK 28 križanka z bogatimi nagradami ob peti obletnici Posavskega obzorniki l nilTfilitiK l^0^ ? ^' AV™ NAŠ LUDVIK SP0RTNIK' SLIKAR- ' PREPR1" LSnEM l^gmr- VW"" ^^ ^^* / **M*SJitV%&SS*a>=i 11 KC1L -. - - • -ij^, J||^y#/ ^^^BfcJŽJHBBfcfc^itdfcfe^^O/vžTT?! hladnik denak carni ! judo delavnica resnico Xkko mS^mt ** ^^^IV ** ^&^Bm "''^^^lb^^' ^^^K±***štto^^i --------"—'—~---------~~------'--------"--------~---------^~------- ^ .rtody° a*** 'X* ^^"i^^P . /'^^HHH^^" i KDORJE LEWIS NIZOZEM. f CAROVNICA Kn„ DARILO LIJAK, P^S ! STOJALO, KRADLJI- ANTON *«™"- POhIšTVA STANJE V%f^ UJ ANTONius !P0DSTAVEK VEC'TAT FOERSTER Here »„ TRPNEGA Roouj^m nauko VAN):AGT AITRA atutNjt CLENOV TOPLOTI Skatlica nagon, pošast, z magnestrast ' monstrum tofonskim TRAKOM STRAH NIZOZEM. JANKO TQNE PRED POLITIK ROPRET rORMCZZI NASTOPOM (ANDRIES) VRE2S 1-UKNCiz.i SLIKARSKA PREBIVAL- SEKIRO, PRIPRAVA KAISTRE ZASEK ODPRAV- TANClCA ., IA? LJANJE PAJCOLAN PEGAN -JQKYARL_ ------------------ Ktt* N IZVLECEK IAN IZ AKACIJE FLEMING NADALJE- . MESTov VAN IP IN EGIPTU VANJC METKA 1 ZJEZOM 6ESLA: nanilu wpA., OLGA KRn?NiK GRACEU SKRAJNI, VEČJI OVALNE "----------------- ^DN-" L0VSKI noVitrc 1000 DELČESA PLEN OBUKE GRAMOV pr>INA ZVEZNA BIKOV HITERTEK inpnAN SEZNAM DRŽAVA GLAS KONJA SKALUKA NASLOVOV,^____ZQA_._ ------------------ POLNA NO-AKAHA IMENIK PRVOTNI DIVJA TRANJOST AKA KRIK MACKA CESA MESTO NEDA TEKPRI ^,Jü^e UKRADEN JED| POUSKE ------------------1 ČRNITRN 3 NEURE- ŠTEVILO13 JENA ------------------ MNOŽICA SLOV. LJUDI, SMUCAR SODRGA (PETER) PRASKA ' KRUTI NEMŠKI----------— RIMSKI j KANCLER DLAKE __LE§AB— JOHANNES) NAD PEVKA OČESOM . BARUCA POJAV PRI DOKAZ NE-ETBIN GORENJU ^PlZNOSTI, ! KRI3TAN ------------------ AVSTRIJSKAi mb ' 1 KRIoTAN SPIELBERG. POROČEV BIK ! ' VESOLJČEK AGENCIJA GORSKI BPNFTifP IZDELKI RFSFVALNI BtNETKE \Z COLN -SREBRA ADAM ^°A BOHORlC LtK CAROVNICA IZ UMETNIK, „ AUTK1I STRAU- Kl IZDE- STim/u.i SSOVE LUJE KIPE PLIN (Ne) OPERE EDINA VEL|KA RDECl VITA «STm^a VE2aV KRIŽ MAVRIČ nlpnp^Pu JAVNIH °BMODREJUEM POSLOPJ.H; obvestila Št. 60, november 2002 flPt^X359v?V^2 izkoristite ^P^^^^BWttjJftj^^B KUPON l^l^^^^^&IHBJIVPPilVHB - 20% prvi obisk. ^PPfc^TRGOVINAJN SERVIS mjjjj*j&3 31R0 0PREME ' RAČUNALNIKI-KOPIRNISTROJJ-TISKALNIKI-KOPIRNICA si" p-^ FOTOKOPIRANJE II ' LJ -BARVNO /tjgw ' •*rV*jL -ČRNOBELO/ftv^^g i«??i^?f«i^i^4?!j>}'j?iij - Ao format! ' H^mf u KZ Krka VSE VRSTE ELEKTROINSTALACIJ ELEKTRIČNE MERITVE SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z ELEKTROMATERIALOM VELIKA IZBIRA SVETIL ZA DOM IN INDUSTRIJO REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE felevizorfev, vldeorekorderfev, gfasb«nfh sfolpov, HI-FI komponent, antenskih sfstemov, fotoopreme, talvfonii«, fcwle tehnik«, malih ; • j ::,: r» i ¦. gospodlnjsidh aparatOY in CD-jev etfJJl I^T 1 tT% XJCrArjLOJP | G 1^1 I I 6O00/&E*« VUUCANlZERSTVO^VTOÄARItn, ! _________________________BAR.ROCNAAVTOPRALHKA l C« 132 B, 8270 KRŠKO TIL: 07/490 34 70, FAX: 07/490 34 71, GSM: 041/697139 ~*Jg]Q^~ CK26SaK70KRftKO Jr^lL I ^ V vrtnem centru ff LfcvXjArv * Krško in poslovalnici Senovo KJ Cv vam nudimo pestro izbiro: 1?i^^J NsEVIODVNVM~~~ NEVIOOUNUM'ZAVOD ZA KULTURO IN ODNOSE ZJAVNOSTMI Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško, tel.: 49 05 780 ei. pošta: neviodunum@volja.net ObžorniK 30 Št. 60, november 2002 ALOZBENO ZIVUENJSKO ZAVAROVANJE bßRNiTE živuenje SEBi vlaaRI M^H