iaa.A8nyD
GLASILO KOLEKTIVA GIF INGRAD CEUE LETNIK XXXII - ŠT. 2	23. JULIJA 1990
Gospodarski načrt za leto 1990
Ne samo preživetje
toStoeJ^novano Inovativni predlogi
dinamiko zmanjševanja za- e	_	_ #
ostajanja za predpisano viši- IT VSPh 81*60111 Na področju gospodarje- nologij, priprave novih reši- no določenih najnižjih oseb-	» i»vu dl VUlU
nja se tudi v letu 1990 sreču- tev razvoja montažnih siste- nih dohodkov, ki pa temelji	Lani je bilo prijavljenih 34 Pri delu na področju ino-
jemo z raznovrstnimi teža-	mov, razvoja novih izdelkov	na osnovi realnega gibanja	inovativnih predlogov, kate-	vativne dejavnosti smo sovami, pa tudi bistvenimi no-	in plasiranja le-teh na trgu.	zmanjšanih in	plansko opre-	rih gospodarska korist znaša	delovali z ROS delavcev
vostmi. Kljub temu so naše • Na področju kadrovske deljenih stroškov ob dosega- 326.454,00 din, nadomestila gradbeništva Slovenije, Ob-planske usmeritve in cilji	politike bomo stremeli za	nju planiranega obsega pro-	inovatorjem pa so 8,1 % od te	činskim sindikalnim svetom
postavljeni tako, da ne bi	optimalni strokovni sestav	izvodnje.	koristi. Pri teh predlogih je	Celje, Zvezo društev izumi-
omogočali samo preživetja,	zaposlenih in spremljali	Stimulativni del osebnih	sodelovalo okoli 50 avtorjev	teljev in avtorjev tehničnih
ampak da moramo v načrto-	strukturo v korist proizvod-	dohodkov mora biti posledi-	iz vseh sredin, struktura po	izboljšav ter Splošnim zdru-
vanem obdobju doseči pre- nih profilov. S sistematičnim, ca uspešnega poslovanja izobrazbi je enakomerno ženjem gradbeništva in IGM obrat na bolje. To hkrati po-	zmanjševanjem števila de-	(povečevanja	realizacije,	razporejena od VK delavcev	Slovenije, izkušnje pa smo
meni, da težimo k večji ren-	lavcev na režijskih delovnih	zmanjševanja	posrednih	do dipl. inženirjev. Področja	izmenjavali tudi z nekateri-
tabilnosti in urejenosti po- mestih, načrtujemo zmanj- stroškov) in realizacije cilj- inovacij so predvsem tehni- mi gradbenimi podjetji, slovanja, odpravljanju dose-	šanje stroškov za 20 % ob is- nih usmeritev postavljenih v ka v gradbeništvu, delno
danjih neracionalnosti in	točasnem zagotavljanju viš- plan.	tehnologija in organizacija
smotrnejšemu izkoriščanju	jega strokovnega nivoja sto- Sprotna spremljava reali- dela. Polovico inovativnih
potencialov, s katerimi raz-	ritev ter prilagajanje proiz- zacije gospodarskega načrta predlogov je tehničnih iz-
polagamo.	vodne strukture zahtevam naj zagotovi ustrezno infor- boljšav, polovico pa korist-
Reforma gospodarskega	tehnologije.	miranost o stanju v podjetju	nih predlogov. Večina pred-	kazati smernice oziroma ak-
sistema odpira vrata tržnim	• Na področju gibanja	in omogoči eventuelno po-	laganih rešitev je v praksi že	tivnosti, s katerimi bi stanje
odnosom in ustvarja bistve-	osebnih dohodkov je zastav-	trebno ukrepanje za žago-	zaživela in opravičila svoj	na področju inovativne de-
no večjo avtonomnost po-	ljen cilj doseči do konca leta	tavljanje uspešnosti.	namen, nekaj pa je takih, ki	javnosti še izboljšali. Pred-
slovnemu subjektu, to je najnižji osebni dohodek, ki	se morajo v praksi še potrdi- vsem v tem, da ne bi imeli
podjetju z ukinitvijo TOZD bo opredeljen s kolektivno	Marjan Kotnik ti.	samo inovacije, ki se pojav-
in s transtormacijo v družbeno	Ijajo pri reševanju proble-
podjetje smo naredili prvi ko-	mov, temveč tudi inovacije,
rak v nov način poslovanja.	\A	rr *Z	Tl r/Hf "X	"X 7	f ffl rt J /Hf r)	katere bi planirali in organi-
Osnove za izdelavo gos-	CtrZ	UlLLVL)	V	1 IUUILJLL1L	zirano izvajali, od ideje do
podarskega načrta za leto Slovesne otvoritve novega mostu, lepotca v dravski dolini, se je konec maja pri vasi Tr- uPora*3e; ^
1990 izhajajo iz usmeritve	Sonje udeležilo več kot tisoč ljudi. Slavnostni govornik je bil Marjan Kranjc, slovenski minister	vos	1 in mov iv	j
poslovne politike podjetja,	za promet, most pa je odprl Andrej Levičnik, direktor slovenske uprave za ceste. Po otvoritvi	,n.Z	ere®a	°mo ^ 0 0
Kako naprej?
S programom želimo na-
razpoložljivih kapacitet de- je bHo v Trbonjah veliko ljudsko slavje. lovnih sredstev in delovne sile ter razmer na tržišču.
Osnovna izhodišča so:
•	Na področju komercial-
ne politike, kjer bo dan večji poudarek na odločnejši in agresivnejši komercialni politiki v prostoru, ki ga že pokrivajo poslovne enote podjetja, na uspešnejšem izkoriščanju tržnih in tehnoloških prednosti v primerjavi s konkurenco, večjim vključevanjem vseh svojih storitev in proizvodov z direktno prodajo končnim kupcem, pridobivanjem dodatnih tržišč v drugih republikah in v inozemstvu na podlagi jasno izdelane strategije in organizacije nastopa na teh trgih, predstavitve podjetja in njegovih tržnih možnosti in ureditvi poslovnih odnosov med PE na tržnih osnovah, na podlagi dogovorjenih meril za ugotavljanje interne Objekt sta zgradila Ingrad in Gradis. Gre za most, kakršnega nismo v Sloveniji gradili Hpntiranip jnovaHvnpoa^n-konkurenčnosti ter realnega zadnjih 5 let. Dolg je 220 metrov, širok 8,4 metra, stoji pa 15 metrov nad gladino Drave. Zgra-	in ga prikazati v za-
vrednotenja lastnih ponudb, jen je bil v manj kot letu dni in končan v predvidenem roku. Stebre so zgradili delavci Gra- , npm .
•	Na področju razvojne disa, gradbenega podjetja Ravne na Koroškem, šestkrat po dva vzporedna stebra, oba krajnja	_ Potrebno ie novečati do-
politike, kjer so načrtovane opornika in priključka cest. Izvajalec nosilne zgornje konstrukcije pa je bil Ingrad, Gradbena «, aviorjpm Dr; realizaciji pospešene aktivnosti na raz- operativa iz Celja, po sodobni tehnologiji postopne narivne gradnje.
voju in uvajanju novih teh-	Vili Šuster (Nadal|evan|e na 2. strani)
če težko uresničevali svoje želje. Nekaj nalog iz programa:
-	Priprava pravilnika za enotno urejanje inovacijske dejavnosti s poudarkom na pripravi preciznejše opredelitve inovativnosti avtorja in nadomestila avtorju.
-	Nadaljevanje z aktivnostmi za ustanovitev lastnega DIATI, saj bi inovatorji povezani v svoje društvo lažje plasirali svoje ideje, pomembno pa je tudi medsebojno sodelovanje in sodelovanje z društvi iz drugih podjetij. Pomembnost društva je tudi z vidika finančnih sredstev za realizacijo ideje do inovacije in za financiranje raznih razstav in obiskov sejmov. Tako bi inovatorji lahko delno razpolagali z delom sredstev iz naslova inovativnega dohodka, kar pogojuje, da je potrebno evi-
Kako prilagoditi število zaposlenih dejanskim potrebam podjetja
V cilju racionalizacije zaposlovanja je delavski svet na svoji seji med drugim precej pozornosti posvetil tudi kadrovski politiki. Tako se temeljne zasnove kadrovske politike določi v gospodarskem načrtu, podrobneje pa v osnovah za reševanje presežnih delavcev, ki so temelj za sprejetje tovrstnega programa.
Na 9. redni seji Delavskega sveta podjetja 12. junija 1990 so delegati imenovali Jožeta Mešla za predsednika in Zdenko Skakič za podpredsednico sveta. Imenovanje traja do konca mandata tega Delavskega sveta.
Izhodišče za sestavo programa predstavlja analiza dejanskega stanja z jasnimi usmeritvami razvoja podjetja in iz tega izhajajoče optimalno število zaposlenih. Po sprejetju izhodišč in programa se upoštevajo vse tovrstne zakonske možnosti in trenutne potrebe podjetja po določenem številu in profilu delavcev. Osnove se zavzemajo za polno zaposlenost delavca in boljši izkoristek delovnega časa takrat, ko so zato delovni pogoji.
Morebitne viške delavcev se rešuje z dolgoročnimi in kratkoročnimi ukrepi in sicer:
a) Začasni presežki delavcev
Če delavcem zaradi razlogov iz 3. člena začasno ni mogoče zagotoviti dela, se jim ob določitvi ukrepov zagotovijo naslednje pravice oz. naložijo obveznosti: prekvalifikacija oz. dokvalifikacija, začasna razporeditev v drugo PE oz. v drugo organizacijo, začasna razporeditev k drugim delom oz. nalogam v okviru PE oz. podjetja, pravica do nadomestila OD za čas čakanja na delo oz. z odsotnostjo delavca iz dela v višini zajamčenega OD, odsotnost delavca z dela brez nadomestila OD v soglasju z delavcem, skrajšanje delovnega časa zaposlenih delavcev z nadomestilom DO v višini zajamčenega OD ali brez nadomestila v soglasju z delavcem.
Zaradi zagotovitve dela zaposlenim delavcem se lahko določijo naslednji ukrepi: ukinitev dela preko polnega delovnega časa ter odreditev dela v prerazporejenem delovnem času,- uvedba različnega začetka oz. konca delovnega časa ali odreditev
(Nadaljevanje s 1. strani)
njihovih idej s strani strokovnjakov, s področij na katero se ideja nanaša. Prav tako pa tudi pomoč sredine, iz katere avtor izhaja, da se ideja v najkrajšem času strokovno oceni in plasira v uporabo.
-	Priprava programa za računalniško obdelavo evidence inovacij v celoti z vidika hitrejšega reševanja prijav, predvsem izračuna gospodarske koristi in izračuna nadomestila avtorja.
-	Izobraževanje mora temeljiti na spoznavanju novih tehnologij in materialov v svetu, zato je našim strokovnjakom treba omogočiti obiske raznih sejmov in posvetovanj, da širše znanje prenesejo v naše podjetje. Sporedno z ogledi pa je potrebno na nekaterih sejmih tudi aktivno sodelovati in predstaviti svoje dosežke z vidika trženja.
-	Za aktiviranje širše množice je potrebno izvesti razpis problemov, saj ni sredine, ki ne bi imela problemov pri svoji dejavnosti. Ob razpisu je potrebno določiti
tudi nagrade za najuspešnejše rešitve, saj vemo, da je stimulacija eden od najpomembnejših faktorjev za uspešno inoviranje.
-	Za boljše sodelovanje je potrebno aktivirati že ustanovljene komisije za inovacije po poslovnih enotah, katere morajo imeti nalogo prenosa informacij in pomoč inovatorjem. Posluževati se moramo tudi vseh oblik obveščanja v podjetju.
-	Poleg nadomestil avtorjem, predlagamo tudi priznanja najuspešnejšim inovatorjem v celem letu. Za izbiro je treba pripraviti sistem točkovanja, ki mora zajeti avtorje in soavtorje v ustreznem razmerju. Uspešnost pa mora biti odvisna od števila inovacij in višine gospodarske koristi. Priznanja bi podeljevali 12. oktobra, ob Dnevu inovatorjev.
Da bomo uresničili vse aktivnosti in da bo dosežen že-ljeni cilj, je potrebna zavzetost nas vseh, še posebej pa organizatorja inovativne dejavnosti v sodelovanju z vodstvom podjetja in odborom za inovacije.
S;	JUBILANTI 1990
izkoristijo letni dopust: uki- , „	,
nitev dela s subizvajalci; V Prejšnji številki so bili INGRADOVA DELOVNA prepoved zaposlovanja no- objavljeni jubilanti za obdo- DOBA vih delavcev in nadomesti- ^je januar-april. Tokrat pa tev delavcev z razporeja- objavljamo jubilante, ki so 35 let njem razpoložljivega kadra bodo dosegli zaokroženo znotraj podjetja: sezonska delovno dobo od maja do zaposlovanja delavcev oz. konca julija, sklepanje delovnega razmerja za določen čas; uved- SKUPNA DELOVNA DOBA ba dvoizmenskega dela za vse delavce ali samo za orga- 30 let nizatorje proizvodnje, če de-
Mehanizarija: Jože NOVAK
IGM Medlog: Jože OBREZ Strok, službe: Janez KRIŽNIK
lajo proizvodni delavci v IGM Medlog:	Martin
30 let
GO Žalec: Ivan VRTARlC Lesni obrati: Milan GOLA VŠEK
Mehanizacija: Jože KLEV-ŽE
Strok, službe: Sonja SEMOLIČ
GO Ljubljana:	Štefan
a °!z smečki
podaljšanem oz. prerazpore- KRESNIK, Ivan KRISTO-jenem delovnem času, ukre- ^^ , pi na področju štipendiranja,	Žalec: Pavel ARH
pripravništva in počitniške Strok, službe:	Zvonko
nratrcp	MEDVED, Silva FRL1C
GO Šentjur: Franc STR-b) Trajni presežki delav- NAD
cev	Mehanizacija:	Alojz
Delavcem, katerih delo ni ŠKOFLEK, Alojz ŠPEGLIČ več potrebno, se zagotovi Tehnol. oprema: Anton	, .
ena od naslednjih pravic: KRUŠEČ, Ivan KOVAČE-	161
pravico do prekvalifikacije VIČ, Rudi PREVORŠEK IGM Medlog: Venčeslav oZj dokvalifikacije oz. razpo- GO Laško: Ivan LUČIČ VALEK reditev na drugo delovno	GO	Ljubljana:	Avgust	Mehanizacija:	Slobodan
mesto; sklenitev delovnega ANŽUR, Redžep GAŠI, Pa- RACANOVIČ razmerja za določen oz. ne- vao KOTARAC	Strok, službe: Anton AŠ-
določen čas v druge organi-	KERC
zacije; pravico do sklenitve
delovnega razmerja s skraj- tet	_ - .
šanim delovnim časom v 1GM Medlog: Muhamed *
podjetju oz. izven podjetja:	HASANBEGOVIČ	Draeo-	Mehanizacija:	Alojz
pravico do odpravnin v viši- ijub MATOVIČ	DORN, Maks INKRET
ni 6 povprečnih OD v RS, v GO S|ov Konjice: Vajko Projekt, biro: Vida VEN-
primeru predčasne upoko- KRSMANOVIČ Jožef IR- GUST
jitve oz. upokojitve ob izpol-	§[£	'	GO Celje: Stipo	MANDIR
nitvi enega izmed pogojev za	Gq	^a|et: Lbr0 OMERO-	Strok, službe: Alenka JA-
upokojitev; pravico do od- yi£	NUŠ
kupa oz. najema osnovnega	Mehanizacija:	Franc	GO	Ljubljana:	Andrija
sredstva (poslovni prostori, aŠENBERGEr| Milan CO- NOVAK, Peter VIDOVIČ
stroji, naprave) potrebnega KAN, Milan ČRETNIK, An-
za opravljanje obrti ali druge ton AGREŽ, Silvester KRIŽ- 15 let
gospodarske dejavnosti: raz- NIK| Ivan LAMPENSBER- D ,	.	„ „	...
poredi te v delovnih invali- rup Vinrpnr TFRT^	Proizv. obrati: Bora MI-
dov oz delavcev z zdrav-	r ' ^ d	k* .•	TIČ,	Boro RAKANOVIČ,
uuv u/.. ueiaviev l zuiav	Gradb. Rog. Slatina: Meh-	D a iz a m™/V-
stvenimi omejitvami na de- ta BELE, Ratko DURIČ, An- C?w ,!^ANrOV m
lovno mesto, ki jih glede na ton LUGARIČ, Feliks VREŠ	’
zmanjšano zdravstveno spo- GO Ljubljana:	Hasan S ro'Sk« rIhSViv
sobnost lahko opravljajo oz. ORUČEVIČ, Abdija BUR-	Rddomir ZIV"
razporeditev zdravstveno £IČ	tvuv iv
sposobnih delavcev iz de-
sposoonin delavcev iz ae- Sfrok s|užbe; Gerard BIZ- Dov.V, a di'^ iovnih mest, ki jih lahko op- JAK, Amalija BOŽIČ.	T l ,
ravljajo invalidi, s pravico Prolzv. obrati: Štefan KO “	*
nadomestila OD za čas, do- rar, Edvard FIJAČKO kler se delavcu ne zagotovi Gp Cel,e; Muhidin HO ena izmed pravic tega od- d£iČ
GO Celje: Besim BRKIČ,
stavka, največ v višini za- ~ Pro,ekt blro. Vera	K°n,lCe:
Strok, službe: Dušan TA-RABIČ
GO Šentjur: Josip JURIČ-KI
Pejo
jamčenega OD, druge pravi- HRASTNIK-GRAČNER ce iz zakona o delovnih razmerjih oz. po kolektivni pogodbi.	10 let
Vjekoslav
Kot je bilo že poudarjeno,
IGM Medlog:
predvideni ukrepi nikakor j-iaIRLAHOVIČ
ne težijo v smeri odpuščanja
GO Žalec:
STIPLOVŠEK GO Ljubljana: M ato BARI-ČIČ, Jusuf BURZIČ, Sulej-Hazrni man ABDIČ, Refik NUHA-NOVIČ, Borislav PAVLO-
delavcev, temveč težijo k vrnViG 7až-ir r AŠl Kpm.il Ibrahim BEGANOVIČ, popolni izrabi delovnih hankuŠIČ Milni PRD- Stevo DRApOJEVIČ, Ed-sredstev ter delovnega časa. nANDVIČ RpfiL TURSII ^em	Tima PARIČ,
V današnjih zaostrenih po- j^NOVlC, Rehk TURSU- pero PLAŽANIN
gojih gospodarjenja pa terja-
Tehnol. oprema: Dragutin
jo od vseh delavcev in orga- §OŠTArič, Muradif MU-nizatorjev proizvodnje po-
lno angažiranost oz. dosled- GO §ellt|ur: Ramo OSMIČ no ,zva,an,e delovne discip-	Proizv obratl: Cvijeto
line. V se pravice, pa tudi do-
lžnosti delavcev, ki jih pri-	GQ L.ub||ana: Mladen
naša delovna zakonodaja, tufANDIr morajo izhajati iz »dela«.	Družb, standard: Emina
Štefan Gruškovnjak SMAJLOVIČ
Mehanizacija: Ivan KNEZ Gradb. Rog. Slatina: Branko BALEK, Lidija VISTO-ROPSKI
10 let
GO Šentjur: Miladin AR-SENOVIČ
IGM Medlog: Stanislav KNEŠAK, Nedeljko JEVIČ
Preveliki posredni stroški	Ločiti vsebino od oblike
Blanka JERAŠA, dipl. oec., direktor sektorja za ekonomiko in računovodstvo:
Iz izredno visoke inflacije v letu 1989 smo prešli v letošnje leto z zamrznjenim tečajem dinarja v primerjavi z marko, kar je ob še ostalih ukrepih kreditnomonetarne politike močno znižalo inflacijo.
Seveda pa je umetno znižanje cene denarja tudi povzročilo določene probleme. V gospodarstvu je opaziti visoko nelikvidnost in posle-
dično slabo poravnavanje medsebojnih obveznosti. Zaradi ukrepov monetarne politike so celo nekatere banke postale nelikvidne.
Kaj pomenijo te spremembe za Ingrad?
Z zmanjšanjem denarja v obtoku še bolj pada investicijska pripravljenost in sposobnost potencialnih investitorjev, to pa predstavlja za nas velike težave pri pridobivanju del, pa tudi pri sestavljanju finančnih konstrukcij. Kljub temu je ta
INGRAD obdržal 94. mesto
Vsako leto objavi Gospodarski vjesnik 300 največjih podjetij v Sloveniji, podatke pripravi Služba družbenega knjigovodstva. Na vrhu seznama za leto 1989 so: 1. Krka (lani 20.), 2. Petrol (27.), 3. STC (27.), 4. Kompas (12.)... Ingrad je na 94. mestu, enako kot leta 1988. Zanimivo je, da med 300 podjetji nista Železarna Jesenice, (leta 1988 na 4. mestu) in Železarna Štore (49.), medtem ko se je Železarna Ravne obdržala med prvih 10, visoko je tudi Cinkarna na 8. mestu.
Za nas so zanimivi podatki za gradbena podjetja. Na 3. mestu je STC s 6.531 zaposlenimi in dohodkom 223.773.000 din, 29. Pionir (3.714 in 99 mio din), 44. Primorje (2.109 in 84 mio din), 56. Salonit (2.198 in 69 mio din), 94. Ingrad (2.774 in 48 mio din), 102. Vegrad (1.794 in 46 mio din), 109. Grosuplje (2.344 in 44 mio din), 124. Gradbinec (1.655 in 40 mio din), 256. Stavbar (1.365 in 24 mio din)... Gradis ni dal pristanek za objavo podatkov, predvidevamo pa, da je med dvajsetimi.
so stroški financiranja poslovanja zaradi nižje obrestne mere v strukturi odhodkov močno padli. Še vedno pa naš obseg poslovanja sloni na prevelikih zalogah in terjatvah, preveliki so posredni stroški, preslaba je finančna moč podjetja in kar je najhuje - delovna disciplina na vseh nivojih močno pada tudi zaradi slabe motivacije - nizkih osebnih odhodkov.
Te so nam z zakonom »zamrznili« že konec lanskega leta do 30. 6. 1990. Junija letos pa nas je presetil nov zakon, ki zagotavlja bistveno znižanje OD zgubašev, od redkih še dobrostoječih podjetij pa zahteva, da povišanja OD izplačujejo v obliki delnic.
To so glavne značilnosti poslovanja v prvih mesecih letošnjega leta, novost pa je, po lanskoletni ukinitvi letos ™9-. komercialni ponovna zakonska zahteva podjetja: po predložitvi rezultatov poslovanja za I. trimesečje	.	.
SDK V prvem trimesečju našim sistemom spremljanja podjetje. Zal pa smo preko-smo z ustvarjenimi prihodki rezultatov dela. Na prvi po- račili vse dosedaj zastavlje-uspeli pokriti vse odhodke, gled to ni stvar komerciale, ne roke pri izpeljavi tega sis-V strukturi prihodkov so Toda imejmo v vidu, daje re- tema. In kaj je razlog za to? poslovni udeleženi s 65,8 %, zultat na določenem poslu, Po mojem mnenju je glavni prihodki od financiranja s dober ali slab, komerciali razlog to, da nismo uspeli lo-23,2 % ter izredni prihodki z nujno potreben podatek za čiti vsebine sistema od obli-1	vse nadaljnje posle. Imenuj- ke. Togo smo prevzeli ponu-
Poslovni prihodki se na- mo to spremljanje stroškov, jen koncept in njegovo obli-našajo z 99,5 % na prihodke pokalkulacija, obračun pro- ko. To pa je napačnol Vsebi-od prodaje proizvodov in izvodnje ali pa IPP, to ni bist- no da, obliko pa moramo pri-sto rite v na domačem trgu, veno. Bistvo je v tem, da se lagoditi tako, da bo ustrezala prihodki od financiranja se brez teh podatkov v komer- področju in od tu dalje vsem nanašajo na prihodke od ob- ciali ne da delati, oziroma delom našega podjetja. Vsa-resti. V okviru izrednih pri- poenostavljeno rečeno, se ko podjetje ima svoje speci-hodkov so upoštevani odpisi dela »na pamet«. To pa si da- ličnosti in te je potrebno pri obveznosti in izterjava odpi- nes v zaostrenih pogojih po- uvedbi novega načina poslo-sanih terjatev.	slovanja nasploh, še posebej vanja upoštevati.
Odhodki pa se nanašajo z -----------------------------------------------------------
90 % na poslovne odhodke, z 9 % na odhodke od financiranja in z 1 % na izredne odhodke.
Glavnino poslovnih od-
Dušan ŠTIHERL, dipl. gr. pa v gradbeništvu, nikakor direktor ne smemo dovoliti.
Dejstvo je, da smo si lani naložili zahtevno nalogo -Zamisliti se moramo nad uvedbo sistema IPP v naše
Talno ogrevanje
Talno ogrevanje TOTRA- med cevjo in estrihom omo-TERM je nizko temparatur- goča hiter prenos toplote na hodkov predstavljajo mate- ni sistem ogrevanja, pri ka- površino in nato v prostor, rialni stroški in osebni do- terem vlogo posrednika pre- Prednosti talnega ogreva-hodki. Problem so posredni vzame pod v prostoru. Nosi- nja pred klasičnim so pred-stroški režije poslovne enote lec toplotne energije je voda, vsem v velikem izkoristku
in strokovnih sektorjev.
Za zaščito svojih pravic
Sedanje včlanjevanje v Svobodne sindikate Slovenije, ki je prostovoljno in v celjski občini dobro poteka, kaže na eni strani spoznanje delavcev, da se morajo organizirati za zaščito svojih pravic, na drugi strani pa, da bo učinkovitost Svobodnih sindikatov Slovenije odvisna od sklepanja kolektivnih pogodb in pogojev gospodarje-
nja. Zato ni naključje, da so v vseh dosedanjih pogovorih celjskega občinskega sindikalnega vodstva z vodstvi sindikatov podjetij in z delavci na njihovih zborih v podjetjih, bila v ospredju prav vprašanja o tem, kaj lahko člani pričakujejo od Svobodnih sindikatov Slovenije.
Indok
Brezplačna pravna pomoč
Pri Občinskem svetu ZSSS že več let deluje Služba pravne pomoči, ki je v sedanjih razmerah še bolj potrebna. Od aprila letos jo opravlja odvetnica Marija KARLOVŠEK in sicer vsako sredo od 14. do 16. ure. Seveda se član sindikata lahko v nujnih primerih zglasi izven tega delovnega časa pri sekretarju Občinskega sveta ali sekretarjih sindikatov dejavnosti. Pravna pomoč je brezplačna za člane tega sindikata.
ki kroži skozi cevi, položene in prihranku toplotne ener-v talni konstrukciji v obliki gije (do 30 %), enakomerna polža in zalite s cementnim porazdelitev temperature v estrihom. Neposredni stik prostoru, možnost koriščenja vseh toplotnih virov, zdrava klima in občutek ugodnosti.
Takšen način ogrevanja je bil uporabljen že na objektih v Atomski vasi pri Podčetrtku, zdaj pa delavci PE Proizvodni obrati izvajamo omenjeni sistem na objektu Terme Zreče, ki ga gradi Ingrad, PE Gradbena operativa Slovenske Konjice. Investitor UNIOR Zreče je predvidel talno ogrevanje v garderobah in ob bazenih zaradi možnosti koriščenja tople vode iz termalnega vrelca.
Daniel Pečko
Nihanja v rezultatih dela
Valentin DEŽMAN, oec., pomočnik glavnega direktorja za področje PE Ljubljana:
Za letos smo si v PE Ljubljana zastavili cilj, da z agresivno komercialno politiko na ljubljanskem tržišču poskušamo doseči večjo prisotnost Ingrada na tem območju. To bomo dosegli s povečano prisotnostjo pri vseh razpisih in natečajih za gradnjo novih objektov, z navezavo odnosov z investitorji po dolgoročnem sodelovanju, povečano dejavnostjo »gradnje za trg« ter tej ustreznim mestom v javnih medijih.
Seveda ne smemo pozabiti na kritične pripombe in pomanjkljivosti, ki jih moramo odpraviti. Še vedno šepa propaganda, tako imenovana medijska predstavitev Ingrada širši slovenski pa tudi jugoslovanski javnosti. Po mojem je tu razlog, da nekateri novi programi nimajo odziva na trgu. Mislim, da je Ingrad premalo »marketin-
ško orientiran« in se preveč držimo klasičnega načina dela.
V operativi znamo na nekih objektih doseči izjemne rezultate, na drugih pa so prizadevanja slaba in tu velja opomniti na začetek del, organizacijo dela po sklenitvi pogodbe - tu so aktivnosti prepočasne; premalo odgovoren je odnos do kvalitete
dela, še posebej za kooperantska dela; tudi pri zaključku objekta, predaji, odpravi napak in končnem obračunu nismo dovolj hitri -tu krivim sistem nagrajevanja, ki ne sankcionira slabega dela. Postopoma bomo odpravili tudi te probleme, ki pa verjetno niso prisotni le na ljubljanskem področju.
Na poslovnem objektu Kompasa ob Celovški c. izvajamo prizidek in nadzidavo.
■
Dela na objektu Avtotehne so v zaključni lazi.
Gradnja večnamenskega objekta Dom varnosti v Kosezah gre po planu.
Stanovanjski blok na Rakovniku je že vseljen.	Stanovanjske atrijske hiše na Jurčkovi poti v Ljubljani gradimo za znane kupce.
Nagrade in priznanje
Na slavnostni seji Delavskega sveta podjetja v počastitev Praznika dela 1. maja so bile podeljene tudi Ingradove nagrade in priznanje za leto 1989 in sicer:
Prvo nagrado je prejela skupina osmih delavcev iz poslovnih enot GO Celje, Mehanizacije in IGM Medlog, ki so se posebej izkazali pri izgradnji mosta čez Dravo v Trbo-njah. Z izrednim osebnim zalaganjem in strokovnim pristopom je bil objekt po zahtevni tehnologiji zgrajen pravočasno in kvalitetno, za kar je Ingrad deležen številnih priznanj tako od investitorja, strokovnjakov in občanov, ki objekt uporabljajo. Nagrada v višini štirih povprečnih OD v Republiki Sloveniji se razdeli po ključu predlagatelja in so jo prejeli ing. Marjan VENGUST, Živko ŠLJIVAR, Rudi KLETEČKI, Mustafa HADŽIČ, Uroš BOŽIC, Esad HUKIČ, Emsud BEGIČ in Stanislav RUMIHA.
Drugo nagrado je prejela skupina petih delavcev iz poslovne enote Projektiva, ki so se izkazali na projektu Večnamenskega objekta za Cinkarno Celje. Z dokaj markantno lokacijo ob vzhodni celjski upadnici je objekt projektantom predstavljal svojstven izziv, da v okviru tovarniškega kompleksa poleg funkcionalnosti dajo poudarek sodobnemu arhitektonskemu videzu, kar so uspešno realizirali. Nagrada v višini treh povprečnih OD v Republiki Sloveniji se razdeli po ključu predlagatelja in so jo prejeli ing. Ivo PRODAN, ing. Marija SOVINC, ing. Zvone KOROŠEC, ing. Tomo TESKERA in Smiljan DEBELJAK.
Tretjo nagrado je prejela skupina petih delavcev iz poslovnih enot GO Celje in Mehanizacije, ki so se izkazali pri izvedbi zahtevnega objekta Pregrade v Bukovžlaku. V težavnih razmerah je z vzorno organizacijo bil objekt zgrajen v rekordnem času, kvalitetno in strokovno. Nagrada v višina dva povprečna OD v Republiki Sloveniji se razdeli po ključu predlagatelja in so jo prejeli Davorin ČMAK, Jernej ČATER, Milan ŠKOFLEK, Janko ZILNIK in Alojz TIRGUŠEK.
Priznanje Ingrada je prejela skupina petih delavcev iz poslovne enote Lesnih obratov in Strokovnih služb za uvedbo nove tehnologije v proizvodnjo LINO nosilcev in konstrukcij iz teh nosilcev. Glavni prihranki so pri porabi materiala, pri transportu in montaži. Zaradi ekonomičnosti sistem konstrukcij iz LINO nosilcev uspešno prodira na trg. Denarni znesek v višini ena in pol poprečnega OD v Republiki Sloveniji se razdeli po ključu predlagatelja in so ga prejeli ing. Elza ČREPINŠEK, Rafko FUNKL, Marjan KUMER, Marjan DIMINIK in Adolf KREGAR (p.h.j.
Kadrovske vesti
UPOKOJILI SO SE: Starostno:
BOŽIČ Ivo, rojen 13. 11. 1929, vodja nabave v PE Proizvodni obrati, v Ingradu 37 let in 8 mesecev, stalno bivališče: Šaranovičeva 4, 63000 Celje.
BARBULOVIČ Djordjo, rojen 25. 4. 1930, zidar v PE GO Celje, v Ingradu 17 let in 4 mesece, stalno bivališče: Velika Kemenica b.b. 19323 Brza Palanka.
ČUMUROVIČ Ranko, rojen 3. 4. 1930, delavec v PE Šentjur, v Ingradu 17 letin 2 meseca, stalno bivališče: Jesenova - Gornji Teslič 16, 74270 Teslič.
GAČNIK Vlado, rojen 20. 1. 1930, voznik v PE Mehanizacija, v Ingradu 35 let in 10 mesecev, stalno bivališče: Goriška 2, 63000 Celje.
GUČEK Pavla, rojena 9. 1. 1935, čistilka v PE Družbeni standard, v Ingradu 19 let in 3 mesece, stalno bivališče: Razgledna 14, 63320 Štore.
HINDEL Vinko, rojen 28. 1. 1930, mizar v PE Lesni obrati, v Ingradu 35 let in 2 meseca, stalno bivališče: Gorče 19, 63314 Braslovče.
HODŽIČ Muhidin, rojen 25. 5. 1930, zidar v PE Celje, v Ingradu 15 let in 10 mesecev, stalno bivališče: Glinje 34, 75345 Trnova Donja.
ILIČ Stjepan, rojen 7. 4. 1930, strojnik v PE IGM Medlog, v Ingradu 26 let in 2 meseca, stalno bivališče: Klenice 39, 41217 Pregrada.
JALŠOVEC Ivan, rojen 9. 5. 1930, zidar v PE GO Slovenske Konjice, v Ingradu 31 let in 3 mesece, stalno bivališče: Ulica M. Tita 33, 42317 Podturen.
JERIČ Vincenc, rojen 1.1.
1927, kovač v PE Mehanizacija, v Ingradu 20 let, stalno bivališče:	Stoperce 18,
63322 Majšperk.
KOREN Ivanka, rojena
14.	4. 1934, vodja oddelka v Strokovnih službah Ljubljana, v Ingradu 12 let in 10 mesecev, stalno bivališče: Goriška 63, 61000 Ljubljana.
KOVAČ Hilda, rojena 18. 7.1932, pomočnik direktorja PE GO Slovenske Konjice, v Ingradu 35 let in 4 mesece, stalno bivališče: Šercerjeva 4, 63000 Celje.
KRUŠEČ Anton, rojen 12. 3.1930, skladiščni delavec v PE Tehnološka oprema, v Ingradu 23 let in 1 mesec, stalno bivališče: Slanje - 3. listo-pada 7, 42230 Ludbreg.
LEBAR Jože, rojen 7. 4. 1930, tesar v PE Lesni obrati, v Ingradu 20 let in 6 mesecev, stalno bivališče: Prapro-če 3, 63305 Vransko.
LESJAK Marija, rojena 26. 10. 1935, relerent v Strokovnih službah, v Ingradu 31 let, stalno bivališče: Čopova 11, 63000 Celje.
NJEGOVEC Vjekoslav, rojen 19. 3. 1930, gr. delovodja v PE GO Ljubljana, v Ingradu 41 let, stalno bivališče: Dolenjska cesta 45/A, 61000 Ljubljana.
NOVAK Milan, rojen 26. 3. 1930, strojnik v PE IGM Medlog, v Ingradu 33 let, stalno bivališče: Iršičeva 6, 63000 Celje.
Strokovnih službah, v Ingra- KARLIN Marija, rojena du 10 let in 3 mesece, stalno 27. 10. 1937, kadrovski refe-bivališče:	Podšmihel 9, rent v Strokovnih službah v
63270 Laško.	Rog. Slatini, v Ingradu 34 let
VULIČ Zlatko, rojen 12. 6. in 3 mesece, stalno bivališče 1929, ekonomski analitik v Ulica Kozjanskega odreda Strokovnih službah, v Ingra- 23, 63250 Rog. Slatina, du 14 let in 2 meseca, stalno KLEVŽE Jože, rojen 7. 2. bivališče: Strma cesta 5, 1934, voznik v PE Mehani-63250 Rogaška Slatina. zacija, v Ingradu 29 let in 5 ZAGODE Stane, rojen 15. mesecev, stalno bivališče: 9. 1927, direktor PE IGM Belo 26/a, 63240 Šmarje pri Medlog, v Ingradu 31 let in 3 Jelšah, mesece, stalno bivališče: Vr- KONČAN Karol, rojen bje 4, 63310 Žalec.	20. 2. 1931, voznik v PE Me-
stalno bivališče: Stranice 37, 63210 Slovenske Konjice.
SALOBIR Stanko, rojen
15.	1. 1934, delovodja DE v PE Proizvodni obrati, v Ingradu 33 let in 1 mesec, stalno bivališče: Čopova 9, 63000 Celje.
ZDOLŠEK Jože, rojen 3. 3. 1933, strojnik v PE Mehani-
hanizacija, v Ingradu 15 let in 10 mesecev, stalno biva-
zacija, v Ingradu 39 let in 9 lišče: Kovačičeva 1, 63000 mesecev, stalno bivališče: Celje.
Valvazorjeva 20, 63000 Celje.
ZEBEC Branko, rojen 5. 1. 1929, tehnolog v Strokovnih
LEDNIK Martin, rojen 15. 11. 1933, voznik v PE Mehanizacija, v Ingradu 25 let in 8 mesecev, stalno bivališče:
1 V/Ariv/, LV. 1111 V/l V/ t V ij L1 WIV VJ V 11111	v v | J tul 1IV/ 1_/1 v UllOVVi
službah, v Ingradu 31 let in 9 Bezenškova 17, 63000 Celje, mesecev, stalno bivališče:	LUGARIČ Zlata, rojena
Škvarčeva 9, 63000 Celje.
OBERZAN Anton, rojen 2.4.1931, vodja DE v PE Mehanizacija, v Ingradu 30 let in 7 mesecev, stalno bivališče: Lokrovec 38, 63000 Celje.
PINTAR Jože, rojen 17. 1. 1927, direktor PE Proizvodni obrati, v Ingradu 36 let, stalno bivališče: Razgledna 18, 63000 Celje.
POLŠAK Janko, rojen 13. 6. 1930, voznik v PE Mehanizacija, v Ingradu 35 let in 2 meseca, stalno bivališče: Kocbekova 5, 63000 Celje.
REPE Ana-Nuša, rojena 15. 1. 1934, tehnolog v Strokovnih služah, v Ingradu 17 let in 10 mesecev, stalno bivališče: Kidričeva 46, 63270 Laško.
SKUBIC Anton, rojen 29.
5.	1927, tehnolog v Strokovnih službah Ljubljana, v Ingradu 10 let in 11 mesecev, stalno bivališče: Rezijanska 13, 61000 Ljubljana.
SOVINC Marija, rojena 21. 5. 1934, odgovorni vodja projekta v PE Projektivni biro, v Ingradu 29 let in 3 mesece, stalno bivališče: Šmatevž 16, 63303 Gomil-sko.
STRNAD Franc, rojen 24.
6.	1930, delavec v PE GO Šentjur, v Ingradu 24 let in 11 mesecev, stalno bivališče: Prožinska vas 14, 63230 Štore.
ŠISTEK Ramiz, rojen 6. 2. 1930, strojnik v PE Mehanizacija, v Ingradu 37 let in 5 mesecev, stalno bivališče: Levstikova 4/a, 63000 Celje.
ŠKOFLEK Milan, rojen 29. 1. 1930, vodja DE v PE Mehanizacija, v Ingradu 31 let in 10 mesecev, stalno bivališče: Škvarčeva 12, 63000 Celje.
VIDALI Karl, rojen 25. 8.
1927, strokovni svetovalec v
31.5.1928, čistilka v PE IGM Medlog, v Ingradu 10 let in 7 mesecev, stalno bivališče:
BELEHAR Franc, rojen 1. §lau™lk 10’ 63250 R°gaŠka
MARTINKO Željko, rojen 31. 7. 1932, zidar v PE GO
bivališče: Ulica bratov Do-brotinškov 7, 63000 Celje.
Predčasno starostno:
BELEHAR Franc, r_,_____
10. 1931, delovodja DE v PE
Proizvodni obrati, v Ingradu oc , . .	,	ji. r. is oz, zioar v jrc uu
36 let m 10 mesecev, stalno Celje v Ingradu 32 ,et in ,
mesec, stalno bivališče: Marinci 37, 41218 Pregrada.
MARTINŠEK Milan, rojen 7. 1. 1931, koordinator permanent. inventure v Strokovnih službah, v Ingradu 15 let in 1 mesec, stalno bivališče: Pot na jez 44, 41433 Radeče.
MASTNAK Jože, rojen 16. 12. 1934, tesar v PE Gr. Rogaška Slatina, v Ingradu 26 let in 3 mesece, stalno bi-BRATINA Leon, rojen 1. vališče: Grobelno 26, 63231 7. 1932, delovodja v PE IGM Grobelno.
Medlog, v Ingradu 33 let in 2 PESAN Anton, rojen 25. meseca, stalno bivališče: Zg. 12. 1934, strojni ključavni-Hudinja 51, 63000 Celje. tai v PE Slovenske Konjice, CAFUTA Ivan, rojen 24. v Ingradu 30 let in 5 mese-8.1933, telefonist v Strokov- Cev, stalno bivališče: Lopata nih službah, v Ingradu 36 let 47/a, 63000 Celje, in 6 mesecev, stalno bivališ- PUNGARŠEK Ivan, rojen če: Na otoku 3, 63000 Celje. 12. 8. 1938, voznik iz PE Me-ČONČ Anica, rojena 19. hanizacija, v Ingradu 35 let
5.	1938, tehnolog v Strokov- in 9 mesecev, stalno bivališ-nih službah, v Ingradu 31 let te: Kocbekova 5, 63000 Ce-in 11 mesecev, stalno biva- ije. r
lišče: Zoisova !, 63000 Celje. RATEJ Stanko, rojen 15.
CUS Anton, rojen 13. 7. 8. 1934, delovodja DE v PE 1932, zidar v PE Šentjur, v Proizvodni obrati, v Ingradu Ingradu 20 let in 3 mesece, 5 let in 7 mesecev, stalno bi-stalno bivališče: Primož pri vališče: Kidričeva 8, 63270 Šentjurju 24, 63230 Šentjur. Laško.
FEVŽER Slavica, rojena 1. RAZGORŠEK Jože, rojen
6.	1939, tajnica sektorja v 9. 2. 1932, receptor v PE
Strokovnih službah, v Ingra- Družbeni standard, v Ingradu 16 let in 1 mesec, stalno du31 letin 11 mesecev,stal-bivališče: Lipoglav 63, 63215 no bivališče: Brezova 44 Loče pri Poljčanah.	63201 Šmartno v Rožni doli-
FUNKL Rafko, rojen 16. ni.
10. 1932 direktor PE Lesni ROGAN Jože, rojen 5. 3. obrati, v Ingradu 36 let in 7 1935, vzdrževalec v PE GO mesecev, stalno bivališče: Ljubljana, v Ingradu 30 let in Šercerjeva 6, 63000 Celje. 3 mesece, stalno bivališče: KANTUŽAR Alojzija, ro- Golouhova 14, 61000 Ljub-jena 1. 4.1938, vodja bifeja v ljana.
PE Družbeni standard, v Ing- ROŠER Anton, rojen 28. radu 9 let in 9 mesecev, stal- 12. 1930, vodja skladišča v no bivališče: Na Otoku 4, PE Slovenske Konjice, v In-63000 Celje.	gradu 20 let in 5 mesecev,
SKUBIC Drago, rojen 23. 9. 1930, vodja službe v Strokovnih službah, v Ingradu 11 let in 11 mesecev, stalno bivališče:	Celestinova 4,
63000 Celje.
ŠARLAH Miroslav, rojen 29. 8. 1930, zidar v PE GO Celje, v Ingradu 36 let in 9 mesecev, stalno bivališče: Na Otoku 13, 63000 Celje.
ŠMARČAN Martin, rojen 10. 10. 1934, tesar v PE GO Žalec, v Ingradu 33 let in 9 mesecev, stalno bivališče: Nazarje 15, 63331 Nazarje.
VAŠ Jože, rojen 30. 1. 1935, vodja oddelka v Strokovnih službah, v Ingradu 14 let, stalno bivališče: Polzela 239, 63313 Polzela.
VERBOVŠEK Alojz, rojen
16.	6. 1935, strojnik v PE Mehanizacija, v Ingradu 36 let in 1 mesec, stalno bivališče: Cesta v Laško 2/b, 63270 Laško.
VERDNIK Jožica, rojena 10. 3. 1937, kadrovski referent v Strokovnih službah, v Ingradu 31 let in 10 mesecev, stalno bivališče: Ljubljanska 56, 63000 Celje.
VIDENŠEK Franc, rojen 30. 9. 1934, tesar v PE GO Celje, v Ingradu 34 let in 1 mesec, stalno bivališče: Bevkova 29, 63000 Celje.
ZVONAR Jožef, rojen 15. 3. 1935, gradbeni delovodja v PE Gr. Rogaška Slatina, v Ingradu 29 let, stalno bivališče: Grliče 18, 63241 Podplat.
ZUPAN Jožef, rojen 21. 4. 1935, betonerec iz PE IGM Medlog, v Ingradu 23 let in 4 mesece, stalno bivališče: Levec 16, 63310 Žalec.
Ali bomo še štipendirali?
Da, še bomo štipendirali,	Za poklic gradbinca se od-
čeprav trenutno ni potreb po loči zelo malo učencev in tis-novem kadru, potrebe pa te, ki se vpišejo v ta program, bodo jutri, prihodnje leto. celo obvestimo, da imamo
------------------------ razpisane štipendije za ta
Invalidsko:
Odhajajo med upokojence
Anica ČONČ
Anica je ena od tistih redkih žensk, ki ji je poklic
vv v/, H , a k gradbenega tehnika v celoti poklic. V te namene tudi ob- ®strezaL 8Kot tehnologu in
ČERNOŠA Ivan, rojen 19. Okujemo osnovne šole in iz kot organizatorju dela. Za-?^w93x2; cementmnarjz PE ^pridobm več štipendistov. Cela je leta 1958 v Savingra-................... Ze do sedaj smo pri nega-
IGM Medlog, v Ingradu 17
žitvi v Ingrad pa je prevzela vodstvo specializiranih ob-
Podplat.
smo prejeli veliko priznanj od investitorjev in družbe nasploh. Dokončani objekti so nam vsem bili v ponos«, se spominja Anica.
Potem, ko je zapustila operativo, je nadaljevala delo v tehničnem sektorju, v planskem oddelku, vse do upokojitve 1. junija letos. Vseskozi je delovala v raznih samoupravnih organih, zadnja leta je bila predsednica Aktiva žensk Ingrada.
pendijsko razmerje UM ^nl«'m	»««■■ sri^tvo.morfa nSnJ
razdreti.	začela njena uspešna pot »Tudi v tem obdobju za ša, odkar sem v tej stroki.
/.a visje stopnje smo pre	gracjj3i§ea o0lg je sez- gradbenike niso bili rožnati Upam in želim, da bodo spet
nekaj ieu pode jev 1 precej nam objektov, ki jih je »zgra- časi. Nič prostih sobot, delo prišla plodnejša leta in da več štipendij, ven ar smo o	omenimo jih le nekaj: v izmenah, hude zime, po- bomo upokojenci Ingrada
število zadnje leto kar precej Stolpnici y Malgajevi in manjkanje materialov in kmalu slišali in prebrali omeji l, pa u i s s rani pro Kocbekovi ulicit tovarna često tudi finančnih sred- spodbudne novice o naši de-si cev se aze, a smo vse Aurea, ^ale Avto Celje, ho- štev. Skupaj s strokovnimi lovni organizaciji«, je za-™a^t,zdn.inu^a.oTi tel Merx in market Merx ob sodelavci in tovariši pa smo ključila Anica najin razgo-
dosegali lepe uspehe, saj vor.
-	ha T,,ko ma7 sr STuk£m ,nnia,‘etz”
ravičeno m bomo morali Sti- mom ob|ektov S,udi|ske
JELEN Ivo, rojen 11. 8. zultati niso tako pohvalni, .. ...	,.
1931, projektant v PE Pro- ker smo podeljevali štipen- ,u ,ans 1 ces 11" jektivni biro, v Ingradu 25 let dije tudi kandidatom z ne	„
in 11 mesecev, stalno biva- najboljšim učnim uspehom. JJUdg K.OVAC lišče: Ljubljanska 33, 63000 Študentje skoraj praviloma
Celje.	študirajo dlje kot pa traja Kako razgibana je lahko
MUHEDINOVIC Hasib- študij uradno. Na srednji šoli življenjska pot, sem spoznal Aco, rojen 29. 4. 1937, voz- smo štipendirali z namenom, v sproščenem kramljanju s nik iz PE Mehanizacija, v In- da bodo nadaljevali študij na Hildo Kovač. Odločna in us-gradu 13 let in 1 mesec, stal- univerzi, vendar nekateri po pešna v poklicu, nežna in no bivališče: Kasaze 107/a, srednji šoli študija ne nad- krhka v svoji intimi, ženska,
63303 Petrovče.	aljujejo, eni spremenijo smer ki jo je življenje izkušalo, a je
MIHAJLOVIČ Milorad, študija, precej tistih, ki gredo ostala trdna in pokončna, rojen 19. 9. 1932, zidar v PE študirat, pa obstane le na vedno priljubljena med so-IGM Medlog, v Ingradu 24 prvi stopnji.	delavci in prijetna v vsaki
let in 4 mesece, stalno biva- Zaradi tega bomo morali družbi.
lišče:	Duvanska ulica 8, biti doslednejši pri spremlja- £e kot šestnajstletna dek-
19323 Brza Palanka.	nju štipendistov in s tistimi, uca se je zaposlila v Železar-
NASTASIJEVIČ Jovan, ki imajo slabše rezultate, šti- nj štore, v planskem oddel-rojen 18. 1. 1938, zidar v PE pendijsko pogodbo prekiniti, ku, od tu so jo pošiljali v
IGM Medlog, v Ingradu 7 let Tudi zaposlovanje je pro- Beograd na Ministrstvo za srednjo šolo. Potem se je za
Elektru je bila nadzorni organ, nato pri Graditelju vodja gradbišča, z združitvijo v Ingrad je tu vodila pripravo dela, potem bila spet šef objektov po Celju, v Lise ah in Medlogu nato za daljše obdobje v Štorah, najprej kot vodja gradbišča, nato kot vodja sektorja in poslovne enote, leta 1976 je za tri leta prišla v tehnično kontrolo, potem pa se vrnila ponovno v gradbeno operativo in bila pomočnik direktorja Poslovne enote v Slovenskih Konjicah vse do upokojitve.
»Tako hitro so minila vsa
in 9 mesecev, stalno bivališ-	blematično. Pri štipendistih	težlfo industrijo, kjer je ses-	poslila v vojaškem gradbe-	ta leta in	v tako prijetnem
če: Velika Kamenica - Ul.	za proizvodne poklice je le-	tavljala plane, delala od jutra	nem podjetju v Sarajevu in	kolektivu	sem delala« je
Lola Ribara 7, 19323 Brza	tos končalo šolo 36 učencev,	do večera... Nato je šla v	vodila vodovodne instala-	skromno izustila ob jutranji
Palanka.	vendar se jih bo zaradi manj-	Ljubljano, na Gradbeno	terje, nato zopet v Celju, pri	kavici.
PIJETLOVIČ Veselin, ro- šega obsega dela lahko spre- ——-------------------------------------------------------------------------—-------
jen 23. 5. 1929, delavec iz PE jelo na pripravništvo le 26. GO Celje, v Ingradu 16 let in Naj večje težave imajo Proiz-
10	mesecev, stalno bivališče: vodni obrati, ki bodo sprejeli
Šnjegotina Gornja 25, 74276 le enega pripravnika, enajst Pribinič.	pa jih bodo odklonili.
ŠALAMON Martin, rojen .	,	»
17.11.1934, mizar v PE Les- Izobraževanje ni obrati, v Ingradu 3 leta in za proizvodne
11	mesecev, stalno bivališče: poklice po starem Pondor 18, 63304 Tabor.
Mirko ŠARLAH
eden takih je nesreča 19-let- Po 39 letih delovne dobe nega, mladega sodelavca, ki odhaja Mirko Šarlah v po-Z izkušnjami brigadirja, je padel z bloka v njegovi bli- koj. Ne bo mu dolgčas, saj sodeloval je pri gradnji že- Zlm' a mu nl mo«el več P°' rad vrtnar*' Pa udl s‘cf se lezniške proge Šamac-Sara- ma«ati'	vedno na'de kakšno dela
jevo, se je najprej zaposlil v -------------------------------------------------------------
Cinkarni, leta 1953 pa je pri-
UMRLI SO:
7 nA^lCdM'lanpEr GO Sevar„Tu"bepmtv=d‘„Z=
7	1. 1951, zidar iz PE GO |i(, $ d| |
Celje, v Ingradu 18 let m 2 ^ smo	vendar
iz' pe SSIESrSsarS
=MmX, v Ingradu ,2
e in meseca.	M. L. >)nova izhodišča« izobraže-
„	i• j l: pridobivati zidarske spret-
zanovololskoUtonastopile -osiMn se.kcie z„segrad-
ZAHVALA
vanja. Kljub
vsemu bo nekaj
šel k Betonu, kjer si je začel JoZICfl VER DNIK
Tudi Jožica VERDNIK se je odločila za predčasno upokojitev, kajti vzdušje v podjetju zaradi pomanjkanja dela in nizkih plač je tako nelagodno, da je to edini razlog večine, ki sedaj zapuščajo kolektiv. Jožica se spominja, da so bile večkrat krize v gradbeništvu, tudi odpuščali smo delavce, toda ta kriza je sedaj najbolj kruta, ne vidi več perspektive. »Ko bi ime-
IX1J UU vsemu uu uezvaj	--------------------------r----ir ---- ----------- .	,	x a i a	_
...	sprememb že v tem šolskem bince značilno, prestavljal iz la več poguma, bi morala že “rju, zaanjin
Ob Izgubi drage mame se ^ Zmanjša se število ur kraja v kraj. V Trbovljah so prej zamenjati službo, saj bi	službe
iskreno zahvalju em sodelav- lo§n	izobraževanja	gradili Elektrarno, v Velenju tako imela vsaj možnost za Mir in zadovoljstvo bo se-
čem v PE Mehanizacija za da- £brambsa in samoupraviia. stanovanjske bloke, v Ce- napredovanje, kajti, če si dajnašlav naravi,sajsenaj-
rovano cvetje in izrečeno so- nje) in se na la načm v pro- lju ... veliko je bilo objektov, predolgo v isti sredini, posta- raje sprehaja po gozdu,
zal|e. rosebe| nvaia vsem, ki gramu gradbinca poveča šte- ki jih je v Ingradu pomagal neš že kar inventar«, razmiš- doma pa Do vec časa za Dra-ste |o spremljali na njeni za- ^ urs ktičnega pouka. graditi, veliko je spominov, lja Jožica, ki je bUa v Ingradu nje in ročna dela. Želimo ji dnji poti. Rajk# artaNK	Edita Čebela prijetnih pa tudi žalostnih, vseskozi v kadrovskem sek- prijetno upokojitev. y š.
Sejem LES MA 1990
Na mednarodnem lesnem lesarstvo v razvojni službi, sejmu, ki je bil v začetku ju- smo pripravili predstavitev nija na Gospodarskem raz- LINO programa s praktič-stavišču v Ljubljani, smo so- nim prikazom postavljenega delovali tudi iz Ingrada, raz- objekta in predvajanjem vi-stavljali smo program LINO deo filma, tu so si številni ob-lesnih I nosilcev in prefabri- iskovalci lahko podrobneje kotov iz njih. Skupaj s po- seznanili z izdelavo, prevo-slovno enoto Lesni obrati iz zom in montažo elementov Gomilskega, kjer ta program LINO programa, tudi izdelujejo, in skupino za Zanimanje za našo novost
so pokazali številni strokovnjaki, domači in tuji, navezali smo stike z mnogimi projektanti. Menimo, da je bila udeležba na sejmu koristna. Uspešnost nastopa se kaže tudi v tem, da sedaj, po sejmu delamo na številnih ponudbah, tako za družbeni kot zasebni sektor.
Razvojna služba
11. Pohod planincev GIPOSSA
Letos na BOČ
Tradicionalno gremo planinci Gipossa v hribe, tokrat v soboto 8. septembra 1990 na Boč, v organizaciji planincev mariborskega Stavbarja.
Zbrali se bomo ob 8. uri pred železniško postajo v Poljčanah. Za prevoz do Poljčan predlagamo potniški vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 5.40 uri, iz Celja ob 7.19 uri in je v Poljčanah ob 7.45 uri, iz Maribora pa odpelje vlak ob 7.10 uri in je v Poljčanah ob 7.47 uri.
Ravno pravi čas, kajti ob 8. uri bomo krenili na Boč in prišli na vrh okoli 11. ure. Boč je hrib, gora, planina ... Z vrha tega podaljška dolomitskih Karavank bomo lahko uzrli ob lepem vremenu tudi Blatno jezero in videli notranjski Snežnik... predvsem pa se bomo na vrhu Boča prijetno počutili, zaužili toplo malico in se zabavali ob naših običajnih igrah.
Kot vedno na giposovih pohodih, se bomo tudi tokrat imeli lepo. V začetku avgusta nam sporočite število udeležencev iz vaše organizacije, pismeno pa se prijavite za naš letošnji pohod do 25. 8. 1990.
Obljubljamo, da se bomo potrudili. Podrobnejše informacije dobite pri Jožetu PAUMANU (telefon 062/611-201) ali Evi PAK (062/212-571).
Dobimo se na Bočul
SGP Stavbar Maribor
Pripis:
Za planince Ingrada bo prijave zbirala Marica JOŠT v tajništvu (III. nadstr. - telefon 33-511).
GIMILO
INGRAM
ZNAČILEN
w
VRSTE
OIMJA.I«
POTEKA
V -5'vo
lUZREONI ZVEZEK Z OCENAMI
LTUAI/JAN. TISKAR V 19.STOL.
NAUK. 0 NOVCIH
STAROSLOV.
PUAČA
RI»IS/A
MREŽA
Glasilo
INCiOAA
OkLRAOt AMlilZlSKo m . iMe
KANON
am. pevec
INI FILM. 1C.RALEC
Opank)
v^leo,
NEL7AKA
MARIBOR.
POHltlVciV/l
lNt>UVTR(7A
OlASILO
/ N C R A b
SODOBEN
nes
REKA v sz, Levi PRI - ' TOK DONA
KRASTAČA
PLANOTA, QOROV7F V MAL/70
SMERNICE NAVODILA ZA RAVNAJE, PREPISI
oteklina
V TKIVU
AM.PEVKA /N TUM-KIZALKA ( DAK)
STANKO
VRAZ
H<> LA Nb POMORŠČAK,*' 7E ODKRIL M Zt'LANO'70 (AAEL)
MOSTOV Z, Tl N
vnet 1 Del telesa
S0bflPyNI S0V7ET. fIS AT E L 7
(PAVEL)
TELIC K-A( KRAVICA
VN6T7E
SLU7N/CE
DRSALEC
VDOVA C. C4*Af*UM
PREGLEDNIK
HROSCEK, Ki SC ZARCOl V MESU
ital. film. igralec
ST0PPA
tantal
i/P»LI7$KA
0%UKA
RASTLIN-
UUI)0I)I7A
Z ELO TRDA ZUT/na
PKf«S\VA'
LCC
TRE NTt
tehnični
POK-UC
5iRA5.SK!
EVROPSKO
CiOfZSTVO
I TA Ul 7. DENARNA ENOTA (OKRA 7?.)
6 ELA 11 MO NDPNO LETO
Ul
7AN&1
ST0PN7A fRlbi?VNlKA KI NIMA PRIMflpAlfc
NA7.IV HOTELA V 0 6.RI POREČU
vrsta
pisave
SESTAV-
LOALEC
pratike
Fmilv
ADAMIČ
GLASILO INCRAb
\1nhjiiu11
LETOVIŠČE NA DOCEM OTOKU
PO KRIVICI	BONTON	- Ker jaz imam še vse zobe NA REVIJI
Veš Špelca, danes sem bil	- Janezek, kadar jaz ze- zc*rave	- Oh, ko vidim vse te lepe
kar dvakrat tepen. Prvič, ko ham, si dam vedno roko pred NEKJE VMES	obleke, ki jih prikazujejo
sem očku pokazal spričeva- usta ... skuša biti vzgojna - Tebi je nogomet ljubši manekenke, si zaželim novo lo in drugič, ko sem mu po- teta.	kot jaz ... očita žena.	obleko ... vzdihne žena.
vedal, da je bilo to spričevalo - Meni pa tega ni treba! -To drži, res pa je tudi, da - Jaz pa novo ženo! odvr-njegovo...	- Zakaj pa ne?	te imam raje kot hokej. ne mož.
Študij ob delu
V mesecu juniju so uspešno zaključili študij ob delu naslednji sodelavci:
DUJIČ Ivan, rojen 15. 1. 1947, vodja gradbišča I na PE GO Celje, je zaključil 12. 6. 1990 študij na Tehniški fakulteti v Mariboru, VTO Gradbeništvo in postal inženir gradbeništva.
PODRGAJS Sonja, rojena 2. 4. 1957, snažilka v Domu Dušana F., je zaključila 15. 6. 1990 šolanje na Gimnaziji v Celju in postala upravni tehnik.
VODUŠEK Vinko, rojen 29. 3. 1959, vodja gradbišča II na PE GO Šentjur, je zaključil 12. 6. 1990 študij na Tehniški fakulteti v Mariboru, VTO Gradbeništvo in postal inženir gradbeništva.
Vsem čestitamo!
Služba za izobraževanje
»Glasilo« izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 2.000 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor.
To številko uredil in oblikoval Vili Šuster.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk Aero Celje.
Po mnenju izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).