Štev. 20*1. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE FO POŠTI: za celo leto K 144'— za pol leta K 12'— M Ljubljani, ponedeljek, 12. septembra 1921. PoltniR* plttana v gotovini. Leto 1. Uredništvo in <>erf,vrua3vn « fo-pttarjssi el!d l\vu O — TeSsfon urednišiva št«. £9 — Telefon *s=s ejirsvnijfcm žt«. J 28 osr CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10’- ^%JPT¥ OST POSAMEZNA ŠTEVILKA 30 VIN. Bras Jtierali. To, kar uganjajo sedaj naši državo-vorni Jutrovci, ni več politika, marveč Prostitucija. Kakor smo poročali v soboto, je Kristanov »Naprej« našel milost v očeh demokratov in dobil na vpogled znani Pesov akt, čegar vsebino v soboto priobčiš. Med drugim se glasi to poročilo »Na-Proia«; »Prva priča I, I. (imen zaenkrat ** navedem, dasiravno so mi znana), nad-Cl ]» ic' v glavnem izpovedal, da je (neki c * • ■ ■ g. Pesek pričo nagovarjal k nenaravnemu dejanju in je priča na g. Pesku 0 dejanje tudi izvršil.« • u eni' ie akt bil dan na razpolago ^ocialdemokratom, je postal javen in bo j S* Pesek sedaj brez drugega moral kr n na vP°gled ter to čedno demo- gre Prič0 n^irati na sodišče. In za to toviPrLedvSem- sediščem naj se ugo- žif 'l i ie resnica na teh težkih obdol-pra-.2a to je nam šlo cel čas te grde P 1- (imena žal socialdemokrati v 0 .?a‘i še v javnost) je caučitelj, tedaj lotf j na^e m,‘acline. Kot lak ima na-z h VZga’ati nrladino v moralnem duhu besedo in vzgledom. In sedaj si po-u'"in bednega demokratskega nad- Cltelja, čegar ime je še neznano, kako m?ralo ima 011! Da! In kako moralo mo-ra)o imeti šele tisti, ki tako moralno pro-Pmico še dalje puste sredi naše mladežl kbl kozla v zelniku. Šolski in politični polasti je ta akt s svojo vsebino moral biti dolgo znan. Znano ji je moralo biti tudi ime tega nadučitelja, Saj je baje sam gosp. okrajni Slava^ zasliševal te priče. In vendar je šol- oblast še dalje pustila takeg; la moza d?ošteno in nepokvarjeno mladino, štpniubfavimo gotovo v imenu vseh pozen ^ to-le; Človek, kateri je zrno- Več rmoralnega dejanja, ne sme kat • V2S°iiteJi naše mladine. Človek, de'6r^ • zmo^en na tak način izvršena te^^L 1avno priznavati, ne da bi ga k ali d* 0 pa s *em zask'ži že ali povišanje, tak človek je zrno- k 3 ucb drugih nemoralnih dejanj, med _ ere štejemo krivo prisego in luge take lepe lastnosti. ,Jn na taki priči sloni politično delo-°'orM st°venskih demokratov. To je do-tj. . , ki je eden najsramotnejših v poli-vcni zgodovini te zavržene stranke. Ne nfu •rr*emo' c^a l'c kaj poštenih, iskre- m moralno čutečih ljudi, ki bi jih ne 0 ? v dno srca sram, da sp bili kedaj pri-dtuki take politične družbe, ko .^°^asno ko demokratje na vseh “j vClh in krajih preganjajo krščansko mi-P|Cc.e učiteljstvo, sedi tam nekje v okolici ula moralna propalica, visoko vihteča aPor »Jutrovskega« demokratstva in kot nadučitelj »vzgaja« mladino poštenih krščanskih starišev. To vse je prava karakteristika našega sedanjega koruptnega sistema, ki tira državo v propad. Zato, ker je brez glave in brez morale. £Qa|aa msBifestsciga batsli£Mli Deiealcco u Siičtži. 19,©®© eseb kdtoSiSkein shodu. niti nobeni kontroli, temveč želimo preiskavo na licu mesta.« — Po zahvalnih besedah ententi za korak, storjen v Budimpešti, je sklenil zvezni kancelar: »Ura je preresna, Ako ostane položaj tak, kakršen je, potem bo konec miru v Srednji Evropi.« Stal je res? Stična, 12 .septembra. Dogodek, kakršnega Dolenjska še ni doživela, je bil včerajšnji katoliški shod v Stični. Niti malo ne pretiravamo, če cenimo udeležbo nad 10.000 ljudi, ki so se zbrali, da složno in mogočno manifestirajo za katoliška načela in za pravice ljudstva. Vsa Stična je bila v zastavah, ki so jih razobesili tudi nasprotniki. Ob poteh pa so bili postavljeni lepi mlaji. Shodu je predsedoval župan Erjavec. Pred shodom je bral sv. mašo g. škof dr. Karlin, lep cerkveni govor je imel g. d r. A r n e j c. Po cerkvenem opravilu je predsednik prečital pismene in brzojavne pozdrave, ki so prišli iz vseh strani. Vse občine višnjegorskega in žnžemberškega okraja razen dveh — 36 po številu — šo poslale pismene pozdrave udeležencem katoliškega shoda. Izmed pozdravnih govorov sta bila značilna govor posestnika g. Lampreta^ ki je pozdravil navzoče v imenu Kmetske zveze in prekrasen pozdrav Marijinih družb, v imenu katerih je govorila g. W i g e 1 e. Nad vse značilen pa je bil govor učitelja J e v n i k a r j a v imenu Slomškove zveze. Množica ga je burno pozdravljala in dolgo aklamirala katoliške učitelje trpine. Po pozdravih je poslanec Š k u 1 j govoril o šoli. Razgalil je namene liberalcev, ki hočejo napraviti iz šol vzgajališča brezvercev. Obsodil je politiko samostojnežev, ki s svojim nastopom pomagajo tem ljudem. Za njim je govoril poslanec Brodar o katoliški politiki. Ljudstvo je oba govornika pozdravilo z iskrenim, veseljem in dolgo pritrjevalo njunim govorom. Na popoldanskem zborovanju je urednik Terseglav v daljšem govoru ob-i’azložil katoliška načela in poudarjal nujno potrebo združitve vseh poštenih pod zastavo križa. Ljudstvo je njegovemu govoru navdušeno pritrjevalo. Navdušenje pa je doseglo vrhunec, ko je nastopil d r. Klein,nadškofi z Brna. Množica je gosp. nadškofa navdušeno in viharno pozdravljala. Govoril je v češkem jeziku, vendar tako, da so ga vsi prav lahko razumeli. Za njim so govorili župani: Gale iz Trebeljevega, Kastelic iz Žužemberka, M u h i č iz Ambrusa in Košak iz Zagradca. Marija Kračman iz Šmarja za Marijine družbe, kmet Župančič in brat Lavrič iz Št. Vida za Orle. V prekrasnih in lepih govorih so razvili misli o tisku, šoli in krščanstvi politiki. Njihovi govori so bili nekaj izvanrednega in človek je s slastjo in navdušenjem poslušal besede preprostih ljudi. Človek se mora čuditi, kako izvrstno so govorili in kako zdrave misli imajo naši prepi’osti ljudje. Shod je bil nekaj impozantnega in veličastnega. Kdor ie videl to ogromno množico slovenskega ljudstva, ki mu je navdušenje prekipevalo nepokvarjena srca, temu bo ta dan ostal v neizbrisljivem spominu.'Shod se je izvršil zelo dostojno in mirno. Navzočih je bilo mnogo samostojnežev, ki so pozorno sledili izvajanjem govornikov, ki so govorili za edinost in ljubezen v smislu katoliških načel. Bsj za zspafes Ogrsko. Belgrad, 10. sept. Presbiro doznava iz Dunaja; Zvezni kancelar dr, Schober je izjavil dopisniku ; Neue Freic Presse«, da se spričo dogodkov v Zapadni Madžarski jasno epaža efekt note velike entente v Budimpešti. Če entenine note ne bodo vporabljale ostrejših sredstev in ne bodo prisilile Madžarske, da bi izpremenala svoje zadržanje, obstoja velika nevarnost za mir v osrednji Evropi, mir, katerega podlaga so mirovne pogodbe. Pariz, 11. septembra. Poročevalec lista »Ercelsior«, Base, je imel priliko govoriti z zveznim kancelarjem dr. Scho-brorn, ki mu je obrazložil stališče avstrijske vlade glede zapadno-ogrskih komita- tov. Zvezni kancelar je izjavil, da ne dvomi o tem, da se more zahtevati od madžarske vlade odgovornost za dogodke v Burski. Dokaz za to vidi v poročilu, ki ga je objavila brezžična postaja v Budimpešti; v tem poročilu se trdi, da so Avstrijci boij-ševiki. »Verujte mi,« je dejal zvezni kancelar, »v Avstrijski ni nobenega boljševizma. Naši 'orožniki niso nikdar razobesili rdečih zastav. Po mojem mnenju je postopanje Madžarske kršitev mednarodnega prava in flagranti. Nasilstvo Madžarov je naperjeno ne samo proti Avstriji, marveč tudi proti zaveznikom. Madžarska ima dobro izvežbano armado, dočim se je morala Avstrija razorožiti. Mi se nečemo odteg- Mož, ki stoji izven političnega življenja, nam piše: % Sobotni »Naprej:; je prinesel iz aktov, tikajočih se »Peskove afere ; izpovedi štirih prič, ki so same na sebi dokument je-desarske morale. Toda to je poglavje zase, nas veliko bolj zanimajo spletke, ki so pri tej aferi tako očite, da treba pazno slediti tihemu sporazumu med -Jutrovci in gotovimi krogi okrog »Naprejac Očito je, da ima Naprej« dobre prijateljske zveze z vladnimi krogi, oziroma tistimi, ki jim je na tem, da narodna socialistična stranka ne pride do veljave v glavnem mestu Slovenije in tako popolnoma ne nadvlada polomljene jedesarske politike. Način, kako Jutrovci vodijo boj za županski stolec v Ljubljani, priča, da je najnovejši načrt zanje tale: Ker ni gotovo, da bi .Jutrovci v Ljubljani dobili pri nadomestnih volitvah.večino mandatov in z njo tudi svojega župana, zato je bolje, da teh volitev ni. To pa tudi radi tega ne, ker je med voditel ji soc. dem. in J DS prišlo do tihega sporazuma: če pri novih volitvah župana namreč soc. dem. dosledno volijo svojega kandidata trikraf po vrsti, ohranijo tako sebi »Čiste roke?, JDSarjem pa po-morejo do župana, če se volitve izvrše, predno pride še ostalih šest novih svetovalcev v mestno dvorano. Zakaj 18 jedesarskih glasov in eden samostojen dado 19 glasov za jedesarskega župana tudi pri tretjih volitvah, dočim ostane nasprotnih- (10 SLS in 8 NSS) samo 18. JDS dobi torej gojovo župana predno bi prišlo v posvetovalnico onih šestero novih mestnih očetov. Vlada itak razpiše volitve župana, predno bodo nadomestne volitve. JDS tako zmaga nad Peskom s pomočjo tihe g a sporazuma med socialnimi patri joti in Žerjavovci. Je tu vmes kaj Praprotu ikovega —- papirja in Tonetovega mazila, ne vemo. Gotovo pa je, da soc. dem. ohranijo nedolžno lice — pred javnostjo. In to je dovolj! Nesramne zahteva Mad-žarov. Varaždin. 10. septembra. Madžarska razmejevalna komisija je zahtevala, da bode meja reka Mura. Naša komisija bo to smešno zahtevo kratkomalo odbila kot in-diskutabel. Tekmeci. Otlica u življenja ameriških kapitalistov.* (Dalje.) i.-Southern Continental železnica je obuj3 deset let, toda imela je zelo zani- > 5l° upravo. Robin Freelond je pa svojo t'o iU'C° Transvcrse Rapid Rail\vay usta-dnp krc;,‘ k'eiui leti. Prepričan je bil, p. kupi kmalu tudi Southern Continental j« • 1 ict;-.: -juva icictmta iu lZpre- jjji. °. *>lo občuiiin. Ker se oba predsed-mogla zedinili, da se železnici žim a> R' začelo vodstvo obeh železnic ni-^uo, da so prikupi občinstvu, tjcvsv kia Fi celc-nd zdajci odloži časopis na mizo. ih "r<> !o; -Kr, n d. je vendar odveč«, reče, to je že več kot nizkotno k pa, Robin?« vpraša mrs. Free- 4.. ^°P'J vzame časopis v roke. sPrav- k: , ken-ro med trgovskimi poročili: Ka- r'f,t-VOino l,: goh>viii virov, bo Southern --^Mneutai železnica, če Transvcrse Rapid - «ii\v Gotkov, vpeljala za svoje potnike drugi ' obuosli.c — Kaj praviš na to, Aliče?, 'prasa oče hčerko. •»Kaj jaz pravim, napa?« odvrne smeje. J«>- siniža vožnjo za deset ali še več od- To je izvrstna politika, da te prestrašijo. Robin Freelond vrže časopis na mizo in poskoči s stola. Praviš izvrstna, jaz pa nesramna. Vožno ceno na naši Trans-verse Rapid vseeno znižam. Toda to večno zniževanje cen ne bo imelo posledic za naš trgovski položaj, izpremenile se bodo tudi družinske razmere.-' »Kako misliš, papa? v s Kaj mislim? Preje si imenovala Har-rya mojega bodočega zeta in sebe bodočo snaho George Thirlvvilla. Toda vez še ni tako ozka in skrbel bom, da se ta vez sploh nikdar ne sklene, če ne bo—« . Ce ne bo, papa? . vpraša Aliče, ko oče preneha. Da, storim to, in sicer prav gotovo. Takoj danes pišem Harry Tlurvvillu in sporočim mu sledeče: Če ne preprečite pri svojem očetu še nadaljno zniževanje cen na Southern Continental Express, vas prosim, a pretrgate zveze z mojo družino, ker bom paroko razveljavil. »Toda Robin! zakliče Mrs. Freelond. Papa, znaj«, smeje se Aliče, tla je to jako čudna misel. Na kakšna pota si zašel? Misliš, da bodo Thirvvillovi radi zasebnih koristi zapostavljali.svoje podjetje? Ne, to ž eni več vredno dostojnega človeka! »Jaz sem pa drugega mnenja. Če te Uarrv res ljubi—« »Gotovo me, ljubi«, nadaljuje Aliče. »To vem bolie kot ti. Kako moreš vendar družinske razmere prispodabljati trgovskim? Zaroka z Harryem je moje zasebna zadeva, o kateri imam samo jaz določati. Papa, ti si na napačni poti!« »Seveda, razdor pride takoj. Toda Thinvilovim ne bo prijazen. Če pa meniš, da je zaroka tvoja zasebna stvar, se pa grozno motiš, otrok! Kaj pa,, če me, nočeš skisati in ti jaz odtegnem doto?« Aliče skoči s stola, stopi k očetu ter mu položi roke na rame. »Papa, papa«, se smeje lokavo, » kaj misliš, da se potem zgodi? Samo eno: Harry me vzame brez dote.« »Menini, da si naredila račun brez krčmarja. George Thirhvilla ne poznaš prav. če rečem jaz: deset milijonov, ki so namenjeni tebi za doto, obdržim jaz, — bo rekel prvi napram Harryu: Sin moj, še dovolj deklet je na svetu « Aliče odstopi od očeta.: Seveda jih jer, reče počasi. »Še celo bogatejših kot sem jaz. Toda Harry ne mara nobene druge. Torej bo uspeh tvoje grožnje sledeči: čakati bova morala dalje časa, namreč tako dolgo, dokler eden v tem boju ne podleže. Potem postanete zopet prijatelji, če ugonobiš ti George Thirlvvilla in ostaneš sam s svojo železnico, mi boš pri tem velikanskem dobičku dal za doto ne samo deset, temveč dvajset milijonov, radi česar se Mr. Thirlvvill ne bo jezil. Če pa oni tebe uni-čijo, tedaj bo Harry tudi zadovoljen s petimi milijoni dolarji, ker bo imel tvojo Transverse Rapid železnico v žepu.v Da, iz pajčovin pleteš vrvi, otrok. Kljub temu pa pišem omenjeno pismo na Harrya. Takoj, ko pridem v pisarno, ga oddam. Tu gre samo za: zmagati ali vdati se l: »Ali je to tvoja, zadnja beseda,1 Ro bin?« vpraša Mrs. Freelond boječe. »Zadnja, ljuba žena k »Potem bo to tvoja največja nesreča, papa, ki si jo doživel s svojo železnico«, pristavi Aliče. Štiri dni pozneje se je Mr. Freelond vrnil precej slabe volje iz svoje pisarne domov. Takoj poišče ežno in hčer. »Res je-prišlo tako daleč«, reče razburjen. Southern Continental je na moje znižanje cen odgovorila z drugimi ugodnostmi za potnike.« »Tako?« reče Mabel. »Zelo me zanima. Kake ugodnosti so zopet dovolili? »Vsak odraščeni ima pravico s seboj peljati otroka, starega do 12 let, brezplačno.« »Oh! vzklikne Mabel. To ni nič kaj posebnega. Ako George ni Harrv Thirlvvall ne dovolita ničesar drugega, mi je žal za njiju« Da, žal ti je lahko, posebno za tiar-vya.: Poseže v žep in prinese ven pismo. »Kaj piše llarry?c vpraša gospa. »Nobenih občutkov' nima v srcu Nato bere njegovo pismo: Dragi Mr. Freelond! Mene, kakor mojega očeta, je zelo Froiič deluje. irSOTjaii. Po dveh letih so bile Trbovlje zopet priča lepi manifestaciji orlovske misli, ki je pričala, da se naša delavska mladina vetitno belj . oklepa krščanske mladinske organizacije. Že v-jutranjih urah po prihodu vlakov je zavladalo v Irbovljah slavnostno razpoloženje, orlovske čete so se začele zbirati k cerkveni slavnosti. Dopoldan je bil posvečen cerkvenemu opravilu in skušnji za javno telovadbo. Popoldan so številni gostje napolnili okusno pri-re eno telovadišče na vrtu za Delavskim domom. Ob 4. uri se je pričela javna telovadba, ki je dosegla višek vzornega proizvajanja v nastopih na orodju, posebno nastop dela strassbourške vrste na krogih je vzbudil med gosti navdušeno občudovanje. Koncem telovadbe je spregovoril predsednik O. Z. brat Pirc o ciljih orlovske organizacije ter povdaril načelo, da na, bo na vse klevete nasprotnikov edini odgovor vztrajno delo. Nato je razdeli! zastopnik okrožja br. kaplan Žmavc darila zmagovalcem pri okr. tekmi, pri kateri je odnesla prvenstvo trboveljska članska in narašča: -ska vrsta ter med prvenci član trbov. Orla br, Jesih, Bratje! Po prvih uspehih naprej po poti dela! Osrievsfel fsber k Ijsfs-' Mm Ljutomer, dne 9, sept. Včeraj se e tukaj vršil orlovski tabor ljutomerskega okrožja, ob koji priliki se je blagoslovila nova krasna zastava ljutomerskega Orla. Obhod je sicer vlada zabranila, a tem lepša je bila manifestacij Muropoljcev ob službi božji, pri koji se je zbralo na tisoče vernega ljudstva. Cerkveni nagovor ’e imel g. Lovrec, o ljubezni do Boga in naroda. Ker je vlada popoldne vendar dovolila obhod, so številne čete orlovstv.i popoldne s svojimi prapori slovesno odkorakali skozi trg na telovadišče, kjer se je zbralo iz Murskega polja, Prekmurja, Slovenskih goric in Hrvatskega ogromno ištevilo gledajočega občinstva. Telovadilo se je z velikim elanom, posebno je ugajata strasburška četa in s pevanjem spremljana telovadba Orlic, Med telovadbo so nagovoriti ljudstvo dr. Korošec, prof. dr. Slavič in predsednik Pirc ter Novak. Cela manifestacija se je zvršila v najlepšem redu, v kolikor ni vlada delala težkoč. AVSTRIJSKO-JUGOSLOVANSKA POGAJANJA. Dunaj, 12. sptembra. (Izvirno) Te dni se sestanejo na Dunaju zastopniki kraljevine SHS in Avstrije, da se posvetujejo o vprašanju odprave sekvestrov nad imetjem avstrijskih podanikov'v Jugoslaviji in zasegi premoženja jugoslovanskih podanikov v Avstriji. KAJ BO S STANOVANJSKO NAREDBO? Belgrad, 12. septembra. (Izvirno) V najkrajšem času namerava minister za socialno politiko sklicati konferenco strokovnjakov, da li naj se stanovanjska uredba, ki velja do 1. maja 1922 podaljša, ali naj se opusti. presenetilo vaše pismo, v katerem mi naznanjate ,da naj se odpovem vsem odnoša-jem do vaše družine, ker nameravate razdreti mojo zaroko z Aliče, če ne ustavim z očetovo pomočjo nadaljno konkurenco med obema železnicama. Aliče ljubim zelo. Odkritosrčno jo Iju» bim in ljubil jo bom še nadalje. Nobena druga kot ona postane moja žena. To prisegam njej in vam. Vendar raditega ne bom zauemarjal koristi naše železnice. Od kdaj, za božjo voljo, je bila pri nas navada, mešati rodbinske zadeve z trgovskimi? Obžalujem zelo, da je trgovski položaj v vas zbudil sovraštvo. Pri nas se to ne bi zgodilo. Vaša želja je meni povelje; brez vašega dovoljenja se ne približam več vaši hiši; pripravljen sem pa na usluge Aliči vsako sekundo. Prosim vas samo enega: da najino zaroko ne prekličete javno. K temu me ne sili trgovski ugled, temveč ker sem trdno prepričan, da bi prej ali slej morali praznovati novo zaroko. Upam, da tej prošnji ugodite. Da nam vi, Mr. Freelond, nikakor ne morete prizadejati udarca, vam lahko priča. ko vam danes za vašo Transverse Ra-pid Railway ponujam še enkrat 65 milijonov dolarjev. Ponudba je za vas jako ugodna. Morebiti boste v doglednem času morali biti zadovoljni samo s stretjino te cene. Ne obotavljajte se nadalje, ker bomo tudi v bodoče skušali našo železnico privesti do zmage. Upajoč, da boste ugodili vsaj moji družinski prošnji, vam zatrjujem svoje visoko spoštovanje do vas, vaše gospe in hčerke. Vaš vdani TT'irrv Thirlwill. Belgrad, 12. septembra. (Izvirno) Kriza v radikalni stranki se razvija dalje. Stojan Protic bo v četrtek izdal proglas, v katerem bo objasnil svoje dosedanje delovanje in svoj program. Na to pa se v družbi poslanca dr. Ivaniča poda na agitacijsko potovanje. In sicer pojde najpreje v Vojvodino. V Novem sadu, Subotici in Freelond položi pismo na mizo. »To-rej, kaj sodita vidve o tem trobilu?« vpraša in pogleda ženo in hčer. »Grozno!« reče Mrs. Freelond. »Zakaj si pisal Harryu usodepolno pismo.« »In ti, Aliče?« »Jaz? Harry piše čudovito, izvrstno. Od njega nisem kaj drugega pričakovala. Če bi se vdal, ne marala bi več zanj. On je gotov moje ljubezni. — Kar se pa tiče trgovine, bom seveda na strani svojega očeta. Dokler bo kaj uspeha, te bom krepko podpirala, kakor Harry podpira svojega očeta. Kaj misliš v nadalje početi, papa?« Robin Freelond se prime za brado. »Kar se tiče tvoje zaroke, ugodim tvoji prošnji, dasi še nisem izpregovoril zadnje besede. Ta Southern Continental Express pa uničim popolnoma. Da si se izrazila za mene, Aliče, seveda nisem drugega pričakoval. Takoj jutri naznanim v časopisju, da sme na Transverse Hapid železnici vsak odrastli imeti s seboj do 14 let starega otroka, ne da bi plačal za njega voznino.« »Ničesar drugega?« vpraša začudeno Aliče očeta. »Kaj še? Ali ti morda veš kaj boljšega?« »To ni dovolj, papa! Ti moraš nekaj povsem novega vpeljati. Tu gre za dokaz, kdo je bolj premeten. Hotela bi, da bi Harryu in njegovemu očetu dokazali, da imamo tudi mi se nekaj možganov. Pred nami morata dobiti strah. Samo prosta vožnja aia otroke — to ne vleče.« »No, kaj pa predlagaš? Ali mi moreš kaj boljšega svetovati?« Da — čakaj trenutek,« reče Aliče in Vel. Bečkereku bo imel konference s ta-mošnjimi političnimi voditelji. Njegovi pristaši snujejo v svrho podpiranja akcije po vseh krajih krajevne odbore in se pripravljajo na odločen nastop. Kako stališče bo radikalna stranka zavzela, še ni znano. V političnih krogih dvomijo, da bo oficielno sploh zavzela stališče. se zamisli. »Biti mora nekaj prav »smart« — Čak! Mislim — da, stoj!« reie živahno »Že imam! Največje gledališče v St. Louisu je gotovo Metropolitan Theatre?« »Da. Toda v kaki zvezi je gledališče z našo železnico?« »Še trenutek! in ali poznaš dobro gledališče v New Orleansu?« »Gotovo! Ljudje najraje zahajajo v 01ympia Theatre.« »Dobro. Predlagam sledeče’ V časopisu naznaniš prosto vožnjo za otroke in potem še sledeče; vsak potnik, ki se vozi po naši železnici v New Orleans ali v St. Louis, lahko zastonj gre v gledališče, če se 'izkaže z vožnjim listkom.« Robin Freelond začudeno gleda hčer. Potem se pa posveti v njegovih očeh. »Tristo zlodjev, ti si vražja ženska, Aliče! Na trnek nastavimo vado. Jutri zjutraj vprašam ravnatelje gledališč, koliko moram plačati, do dobe moji potniki prost vstop. Seveda mi dajo znižano ceno. In potem naj Thirhvillovi gledajo, kje so njih potniki. Ti si dober bojevnik zame, Aliče k »Toda le toliko časa,« reče hči in zagrozi s prstom, »dokler imamo up na zmago. Če zaslutim, da podležeš, tedaj zbežim k našim nasprotnikom. Jaz hočem biti vedno zmagovalka!« Tretji dan nato naznani Robin Freelond po časopisih v New Orleansu in Sant Louisu, da ima vsak potnik Transverse Rapid železnice prost vstop v največje gledališče v imenovanih mestih, če se izkaže s potnim listkom. Zvijača je bila uspešna, ker ob me- dimpešti je bilo odstavljenih 22 ravnate* ljev-Židov. -j- Nova poljska vlada. Po posvetova* njih, ki so se vršila pod predsedstvom deželnega maršala Trampoczynskega, se je ponudila sestava novega kabineta voditelju narodne ljudske stranke poslancu Glombinskemu. Izjavil je, da sprejme ponudbo samo tedaj, ako bo dobil njegov kabinet večino v deželnem zboru. Končnove-ljavna odločitev torej ni mogoča pred otvoritvijo deželnega zbora. -j- Delavstvo in svetovna razorožitev. Kongres strokovnih organizacij v Cardiffu je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da mora biti na konferenci v Washingtonu, kjer se bo razpravljalo o razorožitvi, zastopano tudi delavstvo, da obsodi pomorsko in militaristično politiko Anglije in drugih držav. Vodja delavcev Thomas je izjavil, da mora angleško delavstvo prej prečiti graditev novih bojnih ladij in naj namesto njih gradi trgovske. &b&d oposfiie«ceo iuž* ce žeiezn;ce. 3 Poziv vsem vpokojenceni, invalidom in vdovam južne železnice. Pozivate se, da se polnoštevilno zberete na protestnem shodu v nedeljo dne 1& t. ra. ob 2. uri popoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Protestirali bomo proti tefflU> zakaj ministrstvo toliko časa zadržuje in ne dovoli južni železnici, da bi južna železnica izplačala draginjske doklade na milostno pokojnino, ker južna železnica je pripfaV* Ijena to storiti takoj ako dovoli ministrstvo. Zahtevali bomo, da upošteva službena pragmatika nas ravno tako, kakor naše aktivne kolege, kateri pojdejo šele v po* koj, ker mi smo plačevali našo pokojnino v zdravi valuti. Obenem pa prosimo, ako j® kateri gospod minister, oziroma gospod državni poslanec pripravljen posetiti nas shod, da bode na lastne oči videl najvec-jo revščino. Pridite vsi na shod ,stvar je ze' lo važna. Istočasno se vrši tudi shod V $a' rodnem domu v Mariboru. — Odbor. iiiaatil in 2nii na* radon. Ženeva, 10. sept. Pri posvetovanju zveze narodov je izrazil delegat Jugoslavije Spalajkovič svoje zadovoljstvo nad tem, da je svet zveze narodov' odklonil pečati se z vprašanjem Albanije, zakaj tfi vprašanje ne spada v pristojnost f zvezž narodov, ampak v pristojnost vrhovne#* sveta, Albanija je bila sploh prezgoaa) sprejeta v zvezo narodov. Albanija še ni niti država, saj nima niti vlade, niti mej in dela zvezi narodov same sitnosti. Zveza narodov na, bi se rajši ne vtikala v zadeve Albanije, Govor Spalajkoviča je zadel na protest predsednika in je povzročil, da ie izjavil Balfour, da bi trpel ugled sveta zveze narodov, če bi se zadržanje sveta ? albanskem vprašanju kritiziralo v t" formi. VELIKODUŠNI HARDING. Rim, 11. sept, Pariški poslanik Zedj' n enih držav je sporočil ministrskemu predsedniku Briandu, da je predsednik Hardinll sklenil podeliti svetinjo zai hrabrost n®’ znanemu vojaku, ki je pokopan pod slavO1 lokom zmage, {To je res velikodušno!) sečnem proračunu so dohodki Freelondo-ve železnice dvojno narastli. Toda tudi George in Harry Thirlvvill nista počivala. V začetku prihodnjega meseca sta razglasila, da dovolita svojim potnikom iste udobnosti, vrh tega pa še dobe vsi potniki Southern Continental Expressa pizačo v železniških vozovih zastonj. Ta odredba je takoj učinkovala. Free-londovi dohodki so se zmanjšali za tretjino. Robin Freelond se je kar penil jeze. Posvetoval se je s svojim glavnim vodjem Deagburejem in z Alico ter po preteku petih tednov prišel do novega zaključka* Razglasil je, da dovoli svojim potnikom iste olajšave, poleg tega pa dobi še vsak vstopnino v najboljše kopališče v Sant Louisu ali New Orleansu. Vsak potnik j0 torej plačal znižano vožnjo za 25 odstotkov, smel imeti s seboj otroka do 14 let, imel prost vstop v gledališče, dobil pijačo na železnici in vstopnico v prvo kopališče v obeh mestih. Southern Continental Express je rabila skoro en mesec, predno je iznašla novo sredstvo. Končno je razglasila, da dovoli vse iste udobnosti, povrhu pa dobe vse ženske v vozu izvrstno frizerko in gospodje pa modernega brivca, ki je vsakomur na razpolago. Ta novi udarec je zelo zadel Robin Freelonda. Vendar ni miroval. V časopisih je naznanil, da dovoli vse prejšnje udobnosti, potniki pa dobe vrh tega še plačilne znamke, ki so bile veljavne pr* treh najslavnejših zobozdravnikih v obeh mestih. (Dalje.) tfolitični dogodki. + Dr. Trumbič o politični situaciji. Splitska »Nova Doba« prinaša intervievv z dr. Trumbičem, ki je o politični situaciji dejal, da je po njegovem mnenju politika merodajnih krogov ustvarila tako glede notranje kot zunanje politike zelo težko situacijo. Z Vidovdansko ustavo, posebno pa še s popolnoma napačnim uporabljanjem iste je vzpostavljen režim absolutistične vlade, po katerem je vsa oblast osredotočena v rokah ministrskega sveta. Parlamentarno življenje ie popolnoma paralizirano. Zakonodajna zbornica ni niti senca parlamenta, V gospodarskem pogledu nazadujemo tako, da mora vsakega rodoljuba skrbeti, kai bo v bodoče, če bo šlo tako naprej. Nezadovoljstvo vlada v vseh slojih. Na koncu izraža dr. Trumbič nado, da bo kmalu zavladala druga atmosfera in da bodo nastopili drugi ljudje, ki bodo delali res za blagor domovine in naroda. + Kaka bo centralna vlada? »Pravda« poroča: Nov projekt o ustroju centralne vlade je precej podoben staremu srbskemu zakonu. Glavna odredba, ki jo vsebuje, je organizacija ministerstev. Po tej odredbi se odravljajo mnoga dosedanjih ministerstev in se združijo z drugimi kot državni podsekretarijati. Ministrstev bo vkupno 12; predsedništvo vlade pa ,e lahko samostojno, ako predsednik ni obenem resortni minister, kot je to slučaj sedaj. Ministrsvo ver bo pripadlo kot državni podsekretarijat pod min. pravde; ministrstvo pošte pod ministrstvo saobračaja; ministrstvo za agrarno reformo pod ministrstvo pol,edeljstva; ministrstvo zdravja pa pod socialno politiko. Takoj ko bo ta zakon sprejet, bodo ti ministri odstopili. Po tem zkonu so zamišljeni sledeči resori: Predsedništvo vlade; zunanje zadeve; notranje zadeve; vojna in mornarica; finance; javna dela; trgovina in industrija; šume in rude; prosveta; promet in poštd; pravda in vere; pol edeljstvo in agrarna reforma; socialna politika in zdravje. Ministrstvo za zjenačenje zakonov bo pripadlo z vsemi funkcijami pod ministrstvo pravde. -f Jugoslovanski Kjerenski. V »Balkanu« daje neki dobrovoljec o Pribičevicu sledečo sliko: » Najusodnejši človek za veliko rusko carstvo je bil Kjerenski. Ambiciozen in površen ter slabih sposobnosti je vedno hrepenel za enim ciljem: da postane diktator in da vso oblast v Rusiji skoncentrira v svojih rokah. Pred svojim padcem je združeval v svojih rokah predsedništvo vlade, ministrstvo zunanjih zadev, ministrstvo financ, vojno in notranje ministrstvo. Ljenin ga je brez velike težave odstranil, kajti ta slabič ni bil nikaka sila kljub temu, da je razpolagal s tolikimi ministrstvi. Če primerjamo politično delovanje in ambicije demokratskega ministra g. Pribičeviča s Kjerenskijem, se nam pokaže očevidna sličnost. Tudi Pribičevič prihaja na površje šele po prevratu. Zvit, neiskren, brezmejno ambiciozen in pohlepen po vladi ,je postal minister, ko ni mogel takoj postati predsednik republike in kot tak on vedno grabi čim več oblasti v svoje roke. On je minister prosvete, pa minister notranjih del; ko morajo drugi ministri v ino-; zemstvo, se ta dvojni minister priporoča kot zastopnik vojnega ministra, ministra ! za zunarje zadeve in celo ministrskega | predsednika. Nič manj in nič več nego diktatura skoncentrirana v eni osebi. Vendar pa je tudi nekaj razlike med našim in ruskim Kjerenski'em. Kjerenskij je bil ; človek naiven in zaupljiv, naš Kjerenskij je zvit in nezaupljiv. Prvi je pri ruski inte-legenci hitro uspeval, drugi ne žanje ravno uspehov pri nas. Prvega je l jenin hitro odstranil, pri nas opozicija do sedaj ni uspela. Kjerenskij ni hotel niti slišati kaj o ekstremistih, Pribičevič pa se ie oprezno zvezal s Simo Markovičem in Nikolo Kova-i čevičem. Osredotočiti toliko oblasti v rokah bilo katerega koli Kjerenskega, to znači atentat na državo in njeno sigurnost. Naši kraljevini pa noben posten državljan ne more želeti usode Rusije.« •— Mi se s to prispodobo srbskega dobrovoi:sa ne stri-j njamo popolnoma, priobčujemo pa jo, da > vidijo naši čitatelji, kako sodijo o Pribičevicu Srbi. -r Komunistične poslance, ki so bili j aretirani na Dunaju, zahteva sedaj jugoslovanska vlada. Aretirani so bili Pavle Pavlovič, Živko Jovanovič in Dušan Ce-kič. Dušan Cekič je pobegel v Avstrijo ta-j koj po atentatu, Živko Jovanovič je odšel j še pred atentatom, Pavle Pavlovič pa je | prispel na Dunaj, potem ko je ameriška vlada njega in pa Simo Markoviča izgnala kot komuniste iz Amerike. Trdi se, da se tudi Sima Markovič nahaja sedaj na Dunaju. + Mobilizacija na Madžarskem. Nekateri listi so prinesli vest, da je budim- ; peštanska vlada odredila delno mobiliza-, cijo. Madžarski dopisni urad sedaj demen-! tira to vest in pravi, da je popolnoma ne-j resnična. + Protižidovski pokret na Mužarskem zavzema vse večji razmah. Borbo vodi društvo naprednih in probujenih Mažarov, ki i je po svoji organizaciji slično fašistovskim i organizacijam. Vsa dela tega društva pod-. pirata vlada in parlament. V poprevratni I dobi je bilo na iniciativo tega društva sprejetih nad 200 zakonov, ki so vsi na-; perjeni proti Zidom, ki tvorijo tretjino prebivalstva v Budimpešti in imajo v svojih rokah vsa večja podjetja in banke. Radi te kampanje se Židje izseljujejo in prihajajo kot »dragic gosti na Dunaj in v velikem številu v Jugoslavijo. Židje obtožujejo Hortijevo vlado, ker je odpustila iz službe vse uradnike — Žide, na univerze pa ne pripušča več kot 1%> Židov. V Bu- Vtlik p ©žar v tjubijanski Ljubljana, 12. septembra. Včeraj popoldne okrog pol tretje ure je nenadoma pričelo goreti v Klečah pri Ljubljani. Požar se je z velikansko naglico razširil in divjal z elementarno silo. Pogled na goreča poslopja je bil strašen in le požrtvovalnim gasilnim društvom se je zahvaliti, a upepelil požar cele vasi. Prva je prispela požarna bramba iz Ježice, takoj na- 0 pa so sledile požarne brambe iz Stožic, «■ Vida, Vižmarjev, Dravelj, Sp. šiške, ernuc, Gamelj in iz drugih krajev. Požar, n v? (?a na^r^e povzročili otroci, je upe-f .1., • Posestnikom 11 poslopij in jim cil vse. Škoda je ogromna. 2)tievni dogodki. I* ." Uairl je v Gorici po kratkem trp-15 PH1 v_sem Goričanom dobro znani in pri- 1 jeni g. Franc Bratuž, uslužbenec arodne tiskarne v Gorici, star šele 56 let. ®tiri odrasle sinove ter hčer Ani-r- J® učiteljica v Šolskem domu v Go- : pokojnik je bil vzor skrbnega D £a družinskega očeta in moža. t ^ rat v težkih razmerah je svoje otro-in eP? dobro vzgojil. S celo družino je ttqKi^Ci v daliji interniran. Tu se je ]alo njegovo zdravje. Ko ga je pred sečem dni doletela pri delu nezgoda, ki Dne* 8r V Pos^e^°' se n* ve^ opomogel, svniil, ’ sePtembra je izdihnil sredi vseh rjje M-.°*r°k in v rokah svoje žene Ma-BlaV ,6f0vi družini naše iskreno sožalje. sp V P°kojnik pa uživaj večni mir pri Go-šteno^t?* svojo zvestobo, pridnost in po- <]n 7* Pobrežje pri Mariboru. V četrtek, bo- , m- sta ušla dva jetnika iz mari-teto kaznilnice črez kaznilniški zid in g ®v,smeri proti pobrežkemu gozdu. * *®ki pazniki, ki so to zapazili, so jih zasledovali in na travniku onstran želez-tel t*-la uJeli- Ko so jih ujeli, so ho-I 1 lzPustit svojo jezo nad tem ubegom na način, da so jih tepli z meči, brcali z ?gami, bili s pestmi in s kopiti suvali v “raz; pretepli so enega do krvavega, dru-8ega^ pa skoro onesvestili. Razun nekaterih častnih izjem se je večina paznikov po yrgti udeleževala tega posla. Kaznjenec, ki J® til do krvavega pretepen, je še zbral Se svoje moči in šel v spremstvu paznikov kaznilnico. Drugega kaznjenca, ki fta ve5 so Pa vlekli z glavo pota ? evz ves travnik. Šele zadnji del ljudstv^ ,^ezn5®ki s0 Ka nesli. Vse je biln°’-i (^°^e to brezsrčno ravnanje govar r raz'3urieno- Ni naš namen za-mo ^ Ul?eg kaznjencev, ampak zgraža-p s.® zS°lj nad postopanjem nekaterih iDa ^°V .napram ten,a dvema kaznjence-bil» k’, bd dotični paznik, kateremu je sta h^’veriena služba v oddelku, v katerem ge yIa ta dva kaznjenca, isto boljše izvr-bil ubeg nemogoč. — Več prebi-cev pobrežke občine. 5^ Prepovedan uvoz živine iz Mažar- r ’ Poljedelsko ministrstvo je z ozi-kalr Da P°^^ni položaj na Madžarskem, j ®r tudi z ozirom na to, da so na Mad-_Qrs j m razširjene nalezljive bolezni, pre-®daIo uvoz živine iz Mažarske v našo _ ,av° in prevoz madžarske živine preko ^jv®^a ozemlja. Ta prepoved velja tudi za ®o i2 Rumunije, ki se prevaža preko barskega ozemlja. j Slovenski kmetje v Srbiji. 11. t. m. , Poldne je prispelo v Belgrad okoli 100 sj°Venskih poljedelcev. V Belgradu so lih j^Vesn° sprejeli. Vrnili se bodo domov da* m’ *er ostanei° v Belgradu samo en i..n’ druge dni pa si bodo ogledali Šuma-j l?j del pojde v Oplenac, kjer bo po-,na grob kralja Petra venec. Ob eni ? »e poljedelsko ministrstvo priredilo ed na iopčideru. .. Never eten dogolek. Be1 grajski li- samo zalo, da je prišel do '^Več^ — Mislimo, da je vsak komentar ,~4- Izgnan je iz Zagreba urednik ča- Sudslavischer Lloyik Nussbau- 'Q;j- — Nesreča na morju. Angleški oceanski arnik »Almazara« je z 1200 potniki na krovu, prihajajoč iz Brazilije, nasedel blizu portugalske obali. Na pomoč je odplula portugalska križarka in več drugih ladij. — Raznoterosti. Preteklo nedeljo se je vršila konjska dirka iz Sarajeva preko Visokega v Sarajevo (80 km). Dirkalo je 6 konj. Pni konj je prišel na cilj v 3 urah 47 minut. Vsled prehudega napora pa so doslej že trije konji poginili, četrti pa je obolel. — V Celju sta se stepla 31 letni Zupanc iz Trbovelj in 24 letni mizar Ogrizek z Dolgega polja. Zupanc je pri tem izbil Ogrizku oko. — Zasebnica Josipina Kuder v Celju se je po nesreči polila z gorečim špiritom. Smrtnonevarno opečeno so prepeljali v bolnico. — V Studencih pri Mariboru je razpuščeno društvo vDeut-scher Kindergartenverein«. — Martin Kreše, rudar v Hrastniku je šel 5. septembra zvečer proti domu. Naenkrat poči puška in Kreše je začutil bolečino v kolenu. Kdo je streljal, se še ne ve. — Velika železniška nesreča. Ekspresni vlak Strassbourg—Lyon je 11. t. m. ob 22.30 pri kolodvoru Echote skočil iz tira. Prevrnili so se štirje vagoni, med njimi tudi poštna voz. Mrtvih 25, ranjenih 60 oseb. — Velikanska poplava v Ameriki, Po strahovitem nalivu narasla reka San Antonio je preplavila dele mesta San Antonio v Texasu, Dosedaj so odpel.ali šest mrličev. Število mrtvih cenijo na 500, — Škoda znaša več milijonov dolarjev, = Žrebanje dunajskih srečk. Po skla-pu finančnega ministra od 1. julija t. 1. je odrejeno, da se bo dne 14. septembra t, 1. vršilo 78. žrebanje na dobitke dunajskih srečk od leta 1888. Žrebanje se bo vršilo v Belgradu v poslopju generalne direkcijo državnih dolgov, Kninska ulica št, 48, ob 9. uri. Pristop je občinstvu svoboden. Iz generalne direkcije državnih dolgov, £jubljanski dogodki. lj Veliki semenj, ki je izredno dobro uspel, se danes zaključi. Semenj je obiskalo nad 100.000 ljudi iz vseh krajev Jugoslavije in tudi iz drugih držav. Koliko je bilo sklenjeno kupčij, se še ne da točno dognati. Sodi se, da preko četrt miljarde. lj Poučen koncert priredi »Ljubi ana« v torek 13. t. m, zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu. Pele se bodo različne narodne in umetne pesmi, med njimi tudi taka, ki jih doslej v Ljubljani sploh še nismo slišali, Prijatelje lepega petja opozarjamo na to prreditev, ki se bo vršila na čast organistom udeležencem poučnega tečaia. lj Letno gledališče v hotelu »Tivoli« igra samo še do četrtka 15. t m. Predstave se. vrše na vrtu, v slučaju s!ahe-„a vremena pa v dvorani. (k) lj Nesreče. Na dvorišču pri Figovcu je padel s konja Matija Papež iz Vevč pri Žužemberku in se težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Na stavbišču pred Kolizejem je padel delavec Rujan črtalič v 3 metre globok jarek in se smrtnonevarno poškodoval. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. lj Žepna tatvina. Dne 4. septembra 1921 ob pol 21. uri zvečer je bila pri blagajni cirkusa Pajku Albertu, varnostnemu stražniku, dodeljenemb stanovanjskemu uradu, ukradena listnica, ki je vsebovala srednjo vsoto denarja ter uradno legitimacijo stanovanjskega urada za pregledovanje stanovanj. lj Tatvina kolesa. Kochu Cirilu, dijaku, je bilo dne 4. avgusta ob 9. uri iz poslopja mestnega magistrata po neznanem storilcu ukradeno kolo znamke sCikleš<, vredno 3000 K. lj Tatvina voza. V noči od 29.—30. 8. je bil iz veže v \Volfovi ulici št. 1, ukraden voz na 2 kolesih, nepleskan, v obliki kakor ga iir.ajo postreščki. — Voz je last »Zvezne tiskarne« ter 1500 K vreden. lj Tatvina kolesa. Dne 5. t. m. med pol 11—11 uro je bilo iz veže hiše SotLo ul. št, 1 ukradeno kolo last Josipa Kadunc delavca, stanujočega Ilovica št. 51, lj Našla se je večja vsota denarja na Dunajski cesti. Dobi se pri g. Deržaju na Gosposvetski cesti št. 6. Šolstvo. Strokovna šola za puškarstvo v Kranjn se otvori začetkom meseca oktobra t. 1. Dan se bode pozneje naznanil. — Vpisovanje se vrši dne 20. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne, — Sprejemni pogoji: Absolvirana ljudska šola, starost 14 let (to starost mora doseči učenec v tekočem solarnem letu) in telesna usposobljenost. Učenci se imajo predstaviti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov in se izkazati z odpustnico ljudske šole, rojstnim listom in domovnico. Vpisnine in šolnine ni nobene. Revni učenci imajo upanje, da dobe primerne ustanove. — Letos se otvori prvi letnik. Pouk bo trajal 4 leta. Učenci dobe na koncu učne dobe odhodna izpričevala, ki jim bodo dala po izpolnitvi zakonitih predpogojev pravico do samostojnega izvrševanja puškarske obrti. Šola bo nastanjena za sedaj v prostorih državne gimnazije, kjer se nahaja tudi ravnateljska pisarna puškarske šole. Vsa podrobneja pojasnila daje ravnateljstvo strokovne šole za puškarstvo v Kranju. Na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje za prihodnje šolsko leto 1921/22 v nedeljo, dne i 18. septembra 1921 od 9. do 12. ure do-! poldne, in sicer: 1. za splošno obrtno nadaljevalno šolo v vodstveni pisarni III. mestne deške ljudske šole na Erjavčevi cesti št. 21-11; 2. za strokovno nadaljevalno šolo za mehansko tehniške obrte v vodstveni pisarni I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici št. 19; 3. za strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrte v vodstveni pisarni II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti št. 5-1; 4. za moško strokovno nadaljevalno šolo za umetne in oblačilne obrte v vodstveni pisarni IV. mestne deške ljudske šole Na prulah št. 13-1; 5. za žensko strokovno nadaljevalno šolo za umetne in oblačilne obrte v ravnateljski pisarni I. mestne dekliške meščanske šole na Sv. Jakoba trgu št. 1. Vajenci in vajenke se morajo pri vpisu izkazati z odpustnico, oziroma z odhodnico ljudske šole. Pouk se prične v nedeljo, dne 2. oktobra 1921 ob 8. uri dopoldne. Obiskovati tukajšnje obrtne nadaljevalne šole so po § 99 b obrtnega reda dolžni vsi vajenci in vajenke, ki se uče v Ljubljani in še niso dovršili obrtne nadaljevalne ali kake druge vsaj enakovredne šole. Šolski okoliš obsega ozemlje ljubljanske mestne občine. Mojster, oziroma njegov namestnik, mora v zmislu § 100 obrtnega reda dati vajencem oziroma vajenkam potrebnega časa za obiskovanje obrtnih nadaljevalnih šol, dokler popolnoma ne dosežejo učnega smotra, ter skrbeti za redni šolski obisk svojih vajencev oziroma vajenk in omogočati nadzorovanje obiska s prijavljanjem in odjavljanjem vajencev oziroma vajenk pri šolskem vodstvu. Proti kršiteljem navedenih predpisov se bo postopalo po tozadevnih določbah pravilnika za obrtne nadaljevalne šole in pa obrtnega reda. — Šolski odbor obrtnih nadaljevalnih sol v Ljubljani. FINANČNI ODSEK. Belgrad, 10. sept. Seja finančnega odseka, ki je bila sklicana za danes dopoldne, je ostala brezuspešna, ker ni bilo prisotnih dovolj članov, Člani, ki so došli na se,o, so nato neslužbeno razpravljali o novem proračunu za leto 1922. Pri poročilu posebnega strokovnjaškega komite-« ja, ki je izdelal zadnjo revizijo proračuna, in ga reduciral od 9 na 7 milijard, so člani izrazih željo, da se skrči vsota 7 milijard na svoto 5 milijard. Določila se je tudi prihednja seja finamčnega odseka, ki se bo vršila dne 26. t. m. ob 10. uri dopoldne. Predsedniku so dali pooblastilo, da sime sklicati sejo tudi pred tem dnem, če bi bile že vse partije proračuna prej tiskane in razdeljene, AGRARNA REFORMA. Belgrad, 10. sept. Ministrstvo za agrarno reformo je sklenilo, da cdslej nikomur več ne bo oddajalo zemlje v Vojvodini, kakor samo še dobrovoljcem. Če bi se še kdo obrnil na agrarno ministrstvo s prošnjo za zemljo, bi se mu ta nakazala v južnih krajih. Širite ..NDV1 ČHS“ Odgovorni urednik Anton MftrinStk. Izdaja konzorcij »Novega Časa«, Tlaka lutfoilovanska tiskarna t LjablJasL Gradbeno podjetje ing. Dakič in LJUBLJANA, Resljeve ceste 9. m priporoča » vsa » to stroko spadiJoSa dal«, INDUS D. D . preje CARL POLLAK Tovarna usnia ;n usnlalih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika Centralna pisarna UubSjana, Sv. Petra cesta 68. Tel. 528. I. Industrija usnja. A. VegetabHno (čresloslrojeno 7. podplati: i"7- ‘ ?ou države. Komar Alojzij, i' 'H'67 v Tuzli v Bosni, pristojen v Ciori-^ bil s pravomocnim sklepom za dobo iz kraljevine SHS in prestav-i!X‘jO in io radi komunizma. :fr. "T" Tatvina konja. Posestniku Janezu , n]c pd- Dragovnik iz Planine občina 'V'0'-; je b«l ukraden 2 leti star žrebec '^uV'e L rve, črne kratko pristrižene grive i-er nepodkovan od dosedaj še ne-'^ne.v> storilca. Konj ,e vreden 10.000 K. K.iie so jim porezali. Pred neda/-. sta dva maskirana moška v ^ a.rsu igranja napadla tri kmečka dekleta, ° se vra^ala s polja in jim porezala - oiorLcev dosedaj še niso izsledili, .^v ^sodba morilca grofa Tisze bo ho50 S O »«*“* •p* > (0 p. a o) c* ♦H M > 3 CA a 63 SET d sisasiSBi m»isaie&us»(Si8iBa&ttieHSiai@iiaa@s8i E IS K & m m deiavsk «£¥,*. ''O §*$L ftl M mn© ■ ■ ■ a a a a ■ ¥ sprejema od svojih članov hranilne vloge i J ter jih obrestuje od 1. julija 1921 naprej do preklica po 5 Cianž bodite dosledni ter nalagajte svoj odvisen denar S le pri svoji lastni zadrugi! K m m Članom naše zadruge naznanjamo, da je dospela I vsake vrste in najboljše kakovosti po j precej znižanih cenah. .sas®?*! ■ « i K* ta—aae—bot—c GOSPODARSKA LJUBLJANA | IMPORT - EKSPORT ■" ■BHMHUBBIHIKBaaaEBSaBa LASTNI PAVILJON NA LJUB- ■ UAHS&EM VELIKEM SEJMU, g aSHBHIHBBHSRBHHBBiHBBKi ---. - — .... ’3 taLsr./a-* i-n^rrrr',^r-rs&smvta-vfi&iZZi--y:■» I fmm ma-niBni mmtmimu n n ■ ■ 11 nima a«ngrogMwnja h w? * «3 ^vamasaamamaam 'Jkmc i^aTEaMS H«t£.c4iMCMtrwE jUtttf feaftfHMB« ■w^MMTiiTO»eagUiMaL»ai>B mavosatamsKrmi " Lastni razstavni paviljon n ljubljanskem vibem sep 1 i 12. sept. 1921. i Združene papirnice Vevče, Goričane in ledvode, delniška družba v Ljubljani. | TsHeien St. 9—6? (Linliliaiial L č. cEntrala: Pajfsiralsa o Mah, PoSta: D. K7. a Brz^aurf: Papirnica Ue»Eb, Poljjss pri Linhlfani. Postafa imžns žsleznsicE: ZaUog. Papirnice n Uenčab, papirnica, tuornSca ceižaisiie in ies^ssžiie p fiprfičanali in tooraica iesss©ine n snednoUlab. Mesečno proizvafanfe 100 vagonov raznih vrst paptrfa: Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost-, karton- in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept - meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjetini pisalni in tiskovni papir, karton, za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustpike (stročnice.) Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir. *BsnaeBf£aBBK*a mm c »K^j^aosaaBOE Sme * msmsz&r. irasa n&c&mBm&g) * tm Ministrstvo financ kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. 7°/o drž. investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu Din. 500,000.000*- POZIV nh VPIS Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava poživlja na vpis 7°/0 dri. investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000 To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje za-početih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 % na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to1,15. marca in 15 septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija začenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanje ali odku- pom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih. Obveznice se morejo lombardirali pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih predpisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921 pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega po- BEOGRAD, meseca julija 1921. sojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. — Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine S. H, S. poročilo o skupni porabi istega. Minister financ dr. Kosta Kumanudi 1. r.