Leto L V Trstu dne 17. januvarja 1908. Št. 3. Izhaja v Trstu vsak | " petek popoldne Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št, 5. II. nad. = Telefon št. 1570 Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem Posamezna številka - 6. vin. —= Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Kakšno je sefaie avstrlSo ministorstvo ? Lahho rečemo, da v Avstriji že celih petdeset let nismo imeli tako slabega mi- nisterstva, kakor sedaj! Svoj čas je podkupovala vlada uplivneje poslance z denarjem, danes jih v obče samo še z ministerskimi portfeji, kar pa nosi samo na sebi umljivo, mnogo tisoč na leto in poleg tega — kajti poslancev, ki bi bili radi ministri, je mnogo in da se po možnosti ustreže, je treba ministre pogosto menjati — visoko pokojnino. V novembru minolega leta je potreboval Beck dostojno večino za nagodbo z Oger- sko, zato je spravil ves aparat v uprav nervozno gibanje; zakulisna politika je rodila svoj sad kaj kmalu, V nekaj dneh je bila že predložena lista novih ministrov. Pravosodno ministerstvo je obdržal mi¬ roljubni Dr. Klein, ki se izmed vseh mi¬ nistrov odlikuje blagodejno po tem, da, je v svoji stroki res strokovnjak. Ima celo mnogo modernega duha v sebi, pa je pre- krotek, da bi se ta njegova naprednost pokazala na katerikoli način v skupini se¬ danjih ministrov, ki vsi težijo več ali manj proti skrajni konservativni desnici. Naučni minister Marchet je gotovo omikan človek in Ebenhoch velja med vsemi klerikalci v parlamentu kot ena najbistrejih glav. Ali s tem smo že tudi pri kraju, če tudi smo bili za koncesije zelo pripravljeni. Trgovski minister Mladočeh Fiedler je deloval kot profesor na praškem vseučilišču, ne da bi prišel do kakega posebnega imena; ljudij, kot je železniški minister Dersehatta smo imeli doslej še v vsakem kabinetu; da ni posebno prisvetlenega duha, ne ka¬ žejo samo razne njegove železniške služ¬ bene odredbe ampak tudi njegovo krivično, iz narodnega šovinizma zvirajoče pristran¬ sko imenovanje uradnikov, naparjeno zlasti proti Slovencem. Klerikalni minister brez naslova, Gesman, je človek s tako pov¬ prečno izobrazbo, da bi sedelo v kabinetu — ako bi odločala samo inteligenca posa¬ meznikov — na tisoče in tisoče takih mi¬ nistrov. Mož je bil nekdaj knjižničar, pa v zadnjih desetih letih gotovo ni prečita! deset knjig. Klerikalec je uprav strupene vrste. V parlamentarnih izrazih ni bil nikdar izbirčen, dostikrat surov. Kot minister še vedno tolče s pestmi po mizi, če se jezi nad poslanci ki so drugega mišljenja. Notranji minister Bienertk, od katerega je čuti le redkokdaj kako pametno besedo, je ostal na svojem mestu. V splošno velja kot krščansko socialen uradnik. Češki agrarec Peška, sedaj član Beckovega ka¬ bineta, je človek, ki mu je bilo dokazano komaj pred nekaj mesci sodnijskim potom sleparenje z dietami. Dal si je ponovno izplačati več diet, kakor mu jih je pristo- jalo. Ali ne smemo se čuditi, če je postal človek z nečisto preteklostjo avstrijski mi¬ nister, saj smo doživeli korupcijo med mi¬ nistri, ko so bili v službi! Spominjamo se samo na proces Ofenheim v sedemde¬ setih letih, na Pino-škandal v osemdesetih letih. Knez Adolf Auersperg je postal mi¬ nister, dasi ga jc praška «Politika» — ki je bila sevč zato v 14 dneh 11-krat za¬ plenjena — obdolžila nenravnih dejanj in mu jih samovsled neprestanega kofisciranja ni mogla dokazati. Starega poljskega grofa Džidušickega. ki je v političnem življenju sicer znan kot cinik, pa velja vsaj drugače mislečim člo¬ vekom (čeprav ga mi ne precenjujemo) je zamenjal Beck s sladkim, nepoštenim žlaht- čičem Abraharnovicein, grofom s posestva Siemianovke. To je tisti človek, ki se pred desetimi leti na Dunaju niti javno na ulico ni smel prikazati, kor je spravil v parla¬ ment 70 dunajskih policajev, da so se spravili s surovo silo nad nemirne po¬ slance. To je v kratkih potezah slika sedanjega ministerstva. Žalostna perspektiva za bo¬ dočnost — če ne bo zopet nekaj novih poslancev, ki čakajo nervozno na kak prazen stol in se bodo morali zato sedanji umakniti. Ali bo potem kaj boljše ? In kaj hočejo koristiti taki ministri ti¬ stemu ljudstvu, od katerega žuljev dobivajo stoje mesečne tisočake? Ljudstvo mora priti do spoznanja o srnji vsegamogoenosti. Država sem jaz, ljudstvo; po francoskem vzgledu : h čtat c’ est moi, le peuple ! Če hoče zato ljudstvo samo postati svoj go¬ spodar in ne dopustiti, da bo njegova usoda v rokah takih ministrov, se mora najprej otresti uplva svojih dosedanjih po¬ svetnih kakor duhovniških gospodov. Od teh pa ljudstvo ne sme pričakovati, da se odreko prostovoljno svojemu gospodstvu, ampak ljudstvo jih mora samo postaviti pred duri. Potem šele bo misliti, da pridejo na mi- nisterske stole ljudje iz ljudstva; pred vsem pa pošteni ljudje, pošteni po svojih dejanjih kakor prepričanju. DOVOLJ? ' I)a bi bili vse prav rkrenili ti prvak/, narod se je ohranil in del tega naroda tvorite tudi vi socialni demokrat je ». Te besede je objavila «Edinost* dne 12. jan. 1908 v članku «Na adreso socialne demokracije. Hvala gospodje! Ampak čudno zvene te besede v listu, ki je pisal še včeraj, da slovenske socialno demokracije v Trstu ni. Čudno tudi vsled tega, ker kadar ni mogel dokazati našega neobstanka, j c trosil v svet najneresničnejše laži o narodnem izdajstvu, ki ga je zgrešila baje slov. soc. demokra¬ cija. In čudno tudi, ker je nam vsem še v živem spominu, kako so se šopirili narodni voditelji še pred kratkim na shodih N. D. O, pripovedujoč, da je izdajalec naroda vsakdo, ki ni član N. D. O. Sedaj pa priznajo, da tvorimo tudi mi del naroda in opravičujejo celo naš obstanek s tem, da priznajo, da so narodni prvaki marsičesa zgrešili. Hvala, pravimo! Ampak slovenski de¬ lavec nima prav nobenega povoda se nav¬ duševati nad vašim priznanjem. Sam je vedel, da ostane še vedno član svojega naroda če tudi stopi v vrste mednarodne socialne demokracije. Vedel je tudi, da niso narodni prvaki vse prav ukrenili. Saj je bilo ravno to, ki ga je prisililo združiti se v mednarodno organizacijo delavstva, da si izvojuje vse tiste pravice, ki mu gredo kot delavcu in kot človeku, da si izvojuje sam vse tisto česar ni mogel pri¬ čakovati od svojih, za delavske koristi brezbrižnih, narodnih prvakov. V svojem članku pravi «Edinost» tudi sledeče : V Trstu «vsakdo kdor si je količkaj opomogel je hotel posnemati gospodo, ki je obstajala nekdaj po večera delu iz ne¬ koliko tujih trgovskih rodbin: vsakdo je hotel biti pristen meščan; in da bi se prav v vsem razločeval tudi od onih slovenskih kmetov in posestnikov, ki so bivali, kjer se zdaj razteza veči del mesta, zasramoval je vse, kar je bilo slovenskega in kazal ob vsaki priliki v besedi in dejanju naj¬ hujšega sovražnika lastnega naroda». Po domače bi se reklo : Slovenec, kadar j c postal bogati meščan, se ni pridružil slovenskemu delavcu, ki se je bojeval za življenske in narodne pravice, temveč se je pridružil italijanski in nemški bnržoaziji, da je smel nemoteno zasramovati in izko¬ riščati slovenskega delavca ne zato, ker je bil Slovenec, temveč za to, ker je bil de¬ lavec, kajti ravno tako kakor slovenske se je in se še zasramuje in izkorišča tudi ita¬ lijanske delavce. Slovenski delavec je čutil to prav dobro. Vedel je, da nima priča¬ kovati od slovenskega meščanstva nič dru- zega nego zasramovanje in izkoriščanje. V družbi slovenskega meščanstva se je čutil ravno tako tujega kakor v družbi italijans¬ kega ali nemškega meščanstva. Skratka: Slovenski meščan je bil in je za slovens¬ kega delavca ravno to, kar je italijanski meščan, to je, — izkoriščevalec delavstva. Socialna demokracija organizira delavstvo na mednarodni podlagi, da ga more voditi vspešno v boju zoper izkoriščanje s strani meščanskega kapitalizma. Socialna demo¬ kracija ne zahteva ne od slovenskega ne od italijanskega delavca naj zataji svoj narod. Obratno. Socialna demokracija je pokazala že velikokrat da zna bojevati se za delavske in narodne pravice, proti iz¬ koriščevalcem delavstva, proti zatiralcem sla- bejših narodov in proti mešetarjem na¬ rodnih bojev v katerih vidi ne samo oslabljenje malih narodov ampak tudi sredstvo, s katerim se hoče odvračati de¬ lavstvo od mednarodne delavske predka¬ pitalistične organizacije. Tej,- za splošno korist in za vseobče pravi.ee - vsakega'p©-"' sameznika se bojujoči organizaciji, je. pri-, stopilo v velikem številu', tudi slovensko - delavstvo. Pridružilo se j c ; tej organizaciji trpinov, ker je videlo, da hi italijanski delavec, ki ga zasramuje, temveč,' da je slovensko in italijansko meščanstvo, ki ga zasramuje in izkorišča. Pričel se je boje¬ vati za svoje in narodne pravice. Tedaj pa smo imeli priliko opaziti, kako je ostal slovenski meščan, če tudi pristaš narodne stranke, še vedno stari svoj narod zasramujoči meščan. Kadar se je pričelo bojevati slovensko delavstvo za košček boljšega kruha, tedaj se je spomnil slovenski meščan svojega razreda - in se pridružil (kakor vedno) italijanskemu meščanstvu zoper zahteve delavstva. Tako smo ga videli pred dvemi leti ob stavki sodarjev. Tedaj jo rekel en slovenski sodarski mojster enemu stavko¬ kazu : „ai s’ davi la faremo veder not. (Ščavom bomo že .mi pokazali). Sodarski delavci pa so sami Slovenci. Tako smo vi¬ deli stopiti slovenskega meščana na stran italijanskih delodajalcev v Nabrežini, Sv. Križu in v Trstu vsikdar. kadar se je na- lu.jri slovenski proletarijat sam ali v družbi ital. sotrpinov v boju za zboljšanje svojih življenskih razmer. Da bi pa škodovali še bolj slovenskemu razredno zavednemu delavstvu, Ste ustano¬ vili še svojo N. D. O., ki se je pokazala v zadnjem gibanju železničarjev južne želez¬ nice in v zadnji stavki težakov, da zna zastopati interese slov. in ital. meščanstva z angažiranjem krumirjev. Med stavku j o- čimi je bilo gotovo 400 slovenskih delav¬ cev. N. D. O. se ni zmenila za korist poslednjih, ampak zmenila se je za korist slov. in tujerodnih delodajalcev katerim je hodila iskati stavkokaze po Istri in Kranjskem. Sedaj pa, ko ste kot buržoazija in kot stranka škodovali že na vse možne načine razvoju in blagostanju slov. delavstva. Sedaj, ko je slovenski proletarijat razumel vso laž vašega rodoljubja. Sedaj, ko vidite, da je postal ta proletarijat zaveden, močan, ki se noče, ki se ne more, ki se ne sme udati niti krumirstvu, niti terorizmu vaše N. D. O.; sedaj pridete kakor ponižni apostelji miru in pravite „ Dovolj! Narod se je ohranil in del tega naroda tvorite tudi vi socialni demokratje' Hvala gospodje. Ampak nam ni do tega, da nam priznate prostorček v narodu. Vsaj te pravice nas ne morete oropati. Toda naš boj je boj izkoriščanih zoper izko¬ riščevalce našega delavstva in ne na¬ vadni strankarski boj, kakor bi ga vi radi pokazali. Pridružite se temu boju, stopite na- stran izkoriščanih in tedaj porečemo tudi mi „dovolj!“ Dokler pa bo vaš namen bojevati se zoper opravičene zahteve de¬ lavstva, dokler stojite na strani meščan¬ skega kapitalizma, do tedaj smo prisiljeni voditi boj tudi proti vam, proti slovenskim reprezentantom izkoriščevalcev delavstva. RAZNO. Socialistično šolo so ustanovili francoski sodrugi v Parizu dne 9. t. m. Ob otvoritvi sta predavala sodruga Rounet in Grunssier. Prvi tečaj poduka obsega: Delavsko gibanje na Angleškem, — pre¬ davatelj Jean Loriguet ; Fourier in Sv. Simon, predavatelj sod. Hertz, in delavsko gibanje na Nemškem, predavatelj sod. Mueher. Šola ima namen izobraževati sodruge v vseh socialnih problemih, v go¬ vorništvu in v agitaciji. <>ialgot*y glavni vojaški nadzornik je postavljen v pokoj. V zahvalo za zasluge, ki si jih je pridobil pri opravljanju tega posla je obdarovan z zlatim briljantnim križcem. Galgotzy! To ime ostane gališkim delavcem v žalostnem spominu. Lvovski proletarijat ne bo pozabil nikdar krvne diktature, ki jo je izvrševal nad njim. In po vsem avstrijskem, kjer je bilo delavstvo prisiljeno se upreti političnemu in gospo¬ darskemu nasilstvu, je grozila mogočna roka brezsrčnega generala Galgotzy-a. — Srečno pot, general! Delavstvo si je znalo 'priboriti boljših časov, zato stoji indife¬ rentno pred vašim vstopom v «zasluženi» počitek. Z uničenjem raznih privilegijev je uničilo delavstvo tudi vas, poklicanega braniti one privilegije z orožjem in s pre¬ teklostjo, ki ne vrne se nikdar več. Nemška kolonialna sramota se kaže v vsej nagoti na kazenski razpravi, ki je vsled tožbe znanega bivšega komi¬ sarja drja. Petersa zoper urednika lista „K5lnische Volkszeitung“ in zoper bivšega guvernerja iz Nove Gvineje von Bening- sena zaradi žaljenja časti. Na razpravi se je med drugim prečitalo sledeče, nad vse značilno pismo: „Najvažnejši dogodek je ta, da smo imeli državnega komisarja drja. Petersa za gosta. Prišel je od Kilimandžara, spremljal ga je baron Pechmann. Imeli smo gospoda pri zajtrku in potem tudi pri kosilu. Dr. Peters se pretirano zavzema za Vzhodno Afriko. Pripovedoval je, da dobi kuhinjski deček 150 udarcev, če poseže po sladkorju. Izpod 50 udarcev sploh ne začenja, češ, da se mora varovati prestiž. Pred kratkim je dal zamorskega fanta, ki ga je zalotil pri de¬ kletu enega oficirjev, obesiti. To so vse njegove lastne pripovesti. Iz Bamba se mi je nekoliko dni pozneje poročalo, da je dal dr. Peters, ko mu niso dosti hitro prinesli vode, pretepsti vaške starešine. Ko je zah¬ teval krme za svojega osla, pa je niso prinesli dosti hitro, je podtaknil enemu vaškili starešin gorečo užigalko pod ustnice in potem je hitro prišla krma. Sluga je plačal petindvajsetino tega, kar sem jaz navadno plačeval in ko se je mož pri njem pritožil, mu je dal našteti petindvajset udar¬ cev. Dejal je, če postane okrajni glavar v Tangi, da bo dal nekoliko domačinov obe¬ siti in nekoliko starešin pretepsti...“ Peters je dal obesiti dekle Zagodjo, ki je pobegnila, ko jo je imel v zaporu. Priče pripovedujejo, da jo je dal najprvo prete¬ pati. Šibko, šestnajstletno dekle je bilo kmalu tako izprebito, da je bilo telo vse krvavo in se je videlo golo meso. Ko je vojaški zapovednik Petersu naznanil, da je tako izmrcvarjena, da se je ne more več tepsti, je Peters dejal: „Zakaj ne bi bila izmrcvarjena? In zakaj se ne bi moglo več tepsti ?“ Vojaškega zapovednika je potem poslal z nekim nalogom proč in ko je odšel, je dal Peters Zagodjo obesiti. Za splošno volilno pravico v deželni zbor, so razvili pruski socialni de¬ mokratje veliko agitacijo. Ko se je deželni zbor v Berolinu pretečeni teden sestal, je priredila socialno demokratična stranka v vseh berlinskih okrajih številnih, mnogo- brojno obiskanih shodov na katerih se je povdarjalo delavsko zahtevo. K otvoritvi zbornice se je zbralo na tisoče delavstva pred parlamentarnim poslopjem, pelo se je delavske pesmi in doneli so živjo klici na splošno volilno pravico. Pretečena ne¬ delja pa je bila v Berolinu tako viharna, da se glavno mesto Nemčije in Prusije že davno ne spominja takega dneva. V mestu so priredili socialni demokratje osem v okolici pa štirnajst shodov. Udeležba je bila povsod ogromna. Po mestu se je vi¬ dele korakati delavce v velikih skupinah, ki niso mogli najti prostora v lokalih kjer so se vršili shodi. Na vseh shodih se je sklenilo enako resolucijo, ki zahteva splošno in enako volilno pravico. Po shodih so ko¬ rakali delavci v desetih sprevodih proti mestu pred kraljevi dvor. Prepevali so de¬ lavsko marzeljezo, klicali «hoch» na splošno volilno pravico, slišati je bilo tudi žvižga¬ nje in protestne klice zoper Biilovva. Po¬ licija je postavila močne kordone po vseh ulicah, ki vodijo v notranje mesto. Tudi vojaštvo je bilo poklicano na pomoč. Ven¬ dar se policiji ni posrečilo zadržati mno¬ žice. Na nekaterih krajih so trčile množice s policijo skupaj. Blizu Jerinega mostu se, je razvil boj med policijo in delavstvom tako da je tekla kri. Pod lipami kjer je množica demonstrirala proti Biilovu (ki je bil to pot zvižgan) je policija potegnila večkrat sablje. Tudi na drugih krajih so bile bitke med dimonstranti in policijo. V notranjem mestu se je baje iz nekaterih hiš streljalo na policijo. Po uradnih poročilih je bilo težko ra¬ njenih 25 oseb, neštevilno pa je bilo malo ranjenih. Bulo\v je vdobil pravi odgovor na nje¬ govo ošabno in reakcionarno obnašanje. Tako so odgovorili nemški sodrugi tudi našim narodnjakom, ki nam pripovedujejo o vsaki najmanjši priliki o zmernosti, resnosti in patrijotičnosti nemških sodrugov. Pokazalo se je še enkrat, da je socialna demokraeijo povsod enaka, da ima povsod enake cilje do katerih hoče dospeti za vsako ceno. Xov hrvatski ban zvižgan. Nov hrvatski ban, baron Rauch je dospel dne 15. t. m. v Zagreb. Med mnogimi častniki in dostojanstveniki, se je zbrala na kolo¬ dvoru velika množica, ki je žvižgala in kli¬ cala pfuj zoper došlega bana. Demonstra¬ cija jc postajala vedno bolj nevarnejša. Slišalo se je klice «doli z banom! pfuj!» Policija ni bila zmožna narediti miru. Ko je stopil ban v zaprto kočijo, je postala situacija še nevarnejša. Ko se je pričela kočija premikati, je množica metala kame¬ nje proti njej. Tudi v drugih krajih mesta so bile de¬ monstracije proti banu. Demonstrantje so šli pred palačo bana. Ko so došli redarji na konjih so bili sprejeti od demonstrantov s kamenjem. Rauch pa je izstopil pred svojo palačo in čakal v veži častnike in dostojanstvenike. Med policijo in demon¬ stranti je prišlo do spopada. Policija je aretirala deset oseb. Ob štirih popoldne se je vrnil zopet mir. * Takoj drugi dan t. j. 16. t. m. je sprejel baron Rauch višje državne uradnike kate¬ rim je razložil svoj program. Mej drugim je rekel tudi, da predloži načrt volilne reforme. « Hrvatski sabor more postati ljudski parlament samo potom uvedcnja splošne volilne pravice, Bomo videli če bo delal novi ban tako, kakor priznava sam da bi bilo najbolje. Stavka osobja parobroiliiega društva „I>almaiija“. Split 7,5. t. m. Kapitani, mašinisti in vse drugo osobje parobrodnega društva «Dalmatin » je skle¬ nilo stavkati. Do tega jih je prisililo društvo samo, ki noče urediti škandaloznih razmer, kakor je zahtevalo vse osobje. Ogrski minister za notranje zadeve je naznanil finančnemu odseku, da predloži tekom meseca marca parla¬ mentu zakonsko osnovo glede splošne vo¬ lilno pravice. Zakaj jc treba čakati še do marca, jc plemeniti grof Andrassy pozabil povedati. Jeli božja volja? Od ustanove «Standart Oil trusta* pa do danes je za¬ služil ameriški miljardar John D. Rocke¬ feller 143,499'954 dolarjev. Njegov letni dohodek je znašal od leta 1889—1906 iz goriimenovanega trusta 10,021.68 dolarjev. To je dnevno, 27.828 dolarjev; ali 19 do¬ larjev vsako minuto. Ta dobiček izhaja samo iz enega podjetja. Njegov skupen dohodek nam ni znan. Ge vpoštevamO še njegove dohodke iz jeklenega trusta ki so ogromni, se njegovi letni dohodki po¬ trojijo. V Berolinu je bilo zasačenih pri bera¬ čenju, kakor nam kaže statistika iz leta 1905, 17.645, moških, 1075 že n J in 299 otrok izpod 12. leta. Kazni pa so znašale od 1—BI dni, oziroma 2 — 6 tednov. Tak je kapitalistični družabni red, kate¬ rega baje Bog sam zaukazuje. Socialisti ki hočejo ta krivični družabni red izpremeniti in sicer tako, da bode vsakomur delo in jelo zagotovljeno, so prokleti hujskači in puntarj i! Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte . O. Ogleduj si voditelje N. D. O. od katere strani hočeš; sukaj ga na to ali ono plat — bogat meščan ti gleda vedno nasproti. Vse njih življenje, vsa vzgoja, vsa njih preteklost kriči same buržoazno- sti; z vsakim korakom, ki ga storč, do¬ kazujejo svoje buržoazno stališče, a sami sebe imenujejo kaj pridno — demokrate. Meščanska demokracija! Po pravilih for¬ malne logike je to absolutna contradictio in adjeeto, protislovje pojmov. Gasi, ko se je meščanstvo prištevalo «ljudstvu* (de- mos), so minuli v tem trenotku, ko je po¬ stala buržoazija eden vladajočih razredov. Iz demokracije je nastala nastala buržoa- kracija, ljudstvo pa je politični hlapec buržoakratov. Ge nahajamo tu in tam še danes kako meščansko demokratično stranko, je ista gotovo brez vsakega po¬ litičnega pomena, konvertikel dobrosrčnih ideologov. V Združenih Državah Severu o- amerikanskih je stvar druga; tam so de- mokratje — buržokrati v polni meri in kot taki mogočen političen faktor. Pri velikih bogatih narodih ima buržokracija pomen in je v današnjih razmerah tamkaj tudi gospodarsko opravičena. Toda kaj reprezentira v nas Slovencih buržokracija ? Nič; niti posebne gospodarske kategorije, (skupine) ne tvorijo naši različni doktorji ki jim je politika večinoma le sredstvo za «to make money» — delati denar! Naši gospodje srednješolski profesorji, ki se v družbi svojih nežnih soprog potikajo v po¬ čitnicah po slovenskih deželah od farovža do farovža — kak. ekonomičen faktor so le-ti? Navedli bi vse polno primerov in to naj gospoduje našemu ljudstvu ? Po lestvi plezati, parvenu postane lahko vse, samo ne kavalir; organiziranje krumirstva in parveniji, tvorijo glavni del našega meščanstva! Buržoazni voditelji N. D. O. pišejo včasih o «diktaturi proletarjata*: stokrat ljubša od neumnosti — naj se . oprosti izraz — in samodopajenja nadute slovenske meščanske oklokracije. Vse samo lov na pozicije — in v tako grdo početje naj služi pravim « pravim* vodite¬ ljem slovensko ljudstvo? Socialna demo¬ kracija, kot prva neodvisna ljudska stranka, ki pomenja emancipacijo revežev od boga¬ tinov, ni izrodek možgan enega človeka, ampak je sad rastočega gospodarskega raz¬ voja, rastoče omike in prosvete pri večjem ali manjšem delu ljudstva. Pri nas Slo¬ vencih ni, kakor na Ruskem, kjer posveča, inteligenca vse svoje duševne in gmotne sile ljudstvu, kjer gre med ljudstvo. Naša inteligenca ne služi ljudstvu, ampak hoče, da služi ljudstvo niej ! To • je bistvo vse slovenske politike tja do najnovejšega po¬ java voditeljev N. D. O. Kdo ima prav? Zagrizena narod¬ njaška «Edinost* piše: '•Slovenski socialisti so izdajalci lastnega naroda; italijanski socialisti so narodnjaki in sovražniki Slovencev*. Zagrizeni narodnjaško-italijanski "GazzCt- tino* piše: "Italijanski socialisti so izdajalci lastnega naroda, slovenski socialisti so narodnjaki in sovražniki italijanov*. Mi pa pravimo, pametni ljudje naj nam povedo kdo ima prav "Edinost* ali "Gazzettmo* ? , Cvetka narodnjaške izobrazbe. Prvo in drugo številko našega lista smo poslali na ogled vsem društvam v Trstu in. okolici. Nam ni na tem, da se ta društva naroče na list ali ne, toda smatrali smo našo dolžnost poslati ga na ogled vsot n društvam. Ampak nekaj druzega se je zgodilo. Neko izobraževalno društvo v Trstu nam je vrnilo list in napisalo na zavitek: Na raj! Se ne sprejme ! Narodnjak i niso na glavo padli! Socialisti so preneumni: Ker molj se največ! Ako prihajajo na našo adreso od izo¬ braževalnega društva tako olikane cvetke, naj si predstavlja'slovenska javnost kakšno je tržaško narodnjaštvo sploh. Javna dražba. V četrtek dne 23. jan. t. 1. ob 10. uri zjutraj, se vrši na postaji južne železnice v skladišču za odda¬ janje blaga št. 2. II. nad., javna dražba nedvignj enega blaga. Predmete, ki so za prodati, se prisodi dotiČnim, ki največ ponudijo zdražnino takoj polože in blago takoj odpeljejo. Seznam predmetov J c pri¬ bit v vestibulu osebnega kolodvora. Blaga sc ne odda pod vzklicno ceno. ICaj je vse narodnjaško. Ko je ob zadnji stavki težakov, sodr. L. h. 1 umu napisal v Celjski "Domovini*, resnico o krumirstvu tržaških narodnjakov, ga je "Edinost* napadla, kakor steklenega psa. ,, . j. Mej sklepi je zapisala "Edinost* tudi sledeče: Opozarjamo naše čitatelje da sociali st Tuma ni naš dokt. Tuma~iz~Tjorice. No, da je gospod* dokt. Hinko Tuma iz Gorice tržaški slogaš tega niti sama "Edi¬ nost* ne veruje. Kako dosledna je pisava v "Edinosti* pa dokazuje že fakt, da je "Edinost*, ob času ustanovitve agrarne stranke na Goriškem poročala približno tako-le: •«Agrarci so prosili gospoda dokt.Hinko Tumo, ki je bil navzoč na zborovanju, naj vstopi v njih stranko. Toda doktor Hinko Turna je izjavil javno, da ne pristopi, ker je 'sočialhi demolrgiK ~AIi so tudi socialni demokratje vaši, pristaši "Edinost*? Slovenskim uradnikom ! (Iz uradniških krogov). Gas bo, da začno tudi slovenski uradniki slediti italijanskim to¬ varišem. Italijanska soc. dem. ima v svojih vrstah veliko število uradnikov, ki so ra¬ zumeli, da so njih interesi enaki interesom rokodelskega proletarijata, Tudi med slo¬ venskimi uradniki je mnogo takih, ki ne samo da ne odobravajo protidelorske po¬ litike tržaške slov. narodne stranke, mar¬ več, ki se strinjajo popolnoma z načelnimi točkami programa socialne demokracije. Dobro bi bilo, da bi se taki tovariši polo¬ tili resnega dela v svrho ustanovitve po¬ sebnega slovenskega oddelka v že obstoječi organizaciji zasebnih uradnikov, ali pa za ustanovitev posebne organizacije slovenskih uradnikov. Sedanje razmere uradnikov v Trstu niso prav nič boljše od rokodelskega proletarijata. Tudi nas izkoriščajo deloda¬ jalci, tudi za nas so se podražila živila, stanovanja in druge potrebščine. Mezde so ostale vedno enake in bodo ostale še v nadalje, če se ne združimo tudi mi v po¬ sebno organizacije in nastopimo združeni proti našemu izhoriščevalcu. S samim na¬ rodnim navdušenjem ne pridemo nikamor. Treba je samo volje in eneržije. Z ustano¬ vitvijo naše organizacije si ne pridobimo samo ugleda pred delodajalci in sredstvo, s katerim se bomo bojevali za zboljšanje svojih razmer, temveč se nam nudi tudi prilika stopiti med delavstvo in vršiti med njim posel ljudskih učiteljev, in pripomoči tako slovenskemu zanemarjenemu delavstvu do izobrazbe. Na delo tedaj tovariši! Opu¬ stimo stare predsodke in poprimimo se resnega dela v lastno korist, v korist slov. delavstva, v korist človečanstva. Uradnik. Tmli v Sv. Križu se je podražil kruh in sicer pri gospodu Medenu. Kako je prišel gospod Meden do tega sklepa pa ne vemo. Moida zato, ker je priporočal naš gospod žnpnik, naj se nabira za mi¬ sijonarje, ki so prišli k nam v soboto. In res. Gospod Meden je podražil kruh takoj, ko je izvedel, da so v križu misijonarji in sicer za 4 vin. na kg. ga j c podražil. V nedeljo so imeli misijonarji shod v cerkvi. Tam so povedali, da sta kriva dra¬ ginje Adam in Eva, ker sta grešila. Ome¬ njeni gospod bo sedaj res mislil, da ni on kriv če je bil prisiljen podražiti kruh. Nadalje se zgovarja, da je podražil kruh, ker mu deželni poslanec in trgovec Gorjup iz Proseka, ne da več toiiko odstotkov kakor prej. Nam se zdi to nemogoče, ker na shodu, ki se je vršil pred dvemi tedni v Križu je rekel gvspod Gorjup, da mo¬ ramo delati vsi za enega in eden za vse. Ge so pa bile te besede samo besede naj bo, toda povedati moramo, da križki de¬ lavci, so sklenili ustanoviti lastno konsumno zadrugo, ki bo uresničevala geslo vsi za enega in eden za vse. Na delo tedaj. Prezrimo mameluške in brezplodne shode, ki jih prirejajo pri nas v cerkvah in go¬ stilnah naši nasprotniki in polotimo se res¬ nega dela v prid ubogega križkega delavca. Kri kan. \ cenilno komisijo osebnega davka je izvoljenih osem italijanov, se¬ dem slovencev, trije nemci, trije grki, en srb in en — brez naroden. Vsi so pristaši narodnih strank. Med tem ko bodo pso¬ vali ob priložnosti delavce, ki se združijo v mednarodno organizacijo v svrho zbolj¬ šanja svojih gmotnih in življenskih razmer, se prav nič ne sramujejo sedeti skupaj pri eni in isti mizi, kadar zahteva to korist njihovega meščanskega razreda. Zopet nov dokaz, kakšno je tisto rodoljubje, ki ga imajo vedno na jeziku, loda delavstv, ^k 01 ’ tudi slovensko, je pričelo spoznavati, j če se smeta združiti slovenski in italijan s j p’ meščan v svrho svojih koristi, sme stot] p olj s to tudi ono, ki ne razpolaga z drugo moč, , ia , r ol negv z močjo mednarodne • 1 • ■ 1:i\ ske org; p ca nizacije. m oJl Proti sod ringu Petejann delaj ul ° ! ‘ slovenski in hrvatski narodniaki z upr, p* 1 barbaričnimi sredstvi. V pondeljek sta | dva narodnjaka v družbi policista \Vile4 k gospodarju sodr. Petejana in ga nag,) N 1 varjala da odpove delo poslednjemu. G 0 G so grozili, da bo izveden pr,/ bi 1 spodarj n njemu ' boj kot, če ne odpove službo sod, P la f — _ rn 1 * 1 * . 1 -■ X. i E a*ti inn v» i h ,.,, 1 1* Tv ' Petejanu. Takih in sličnih gnjusnih sred štev se služijo slovanski organizatorji krJ ^ mirstva proti delavcu, ki noče ti obiti i jh njihov rog. Divje zveri narodnih domo\ . . se še niso napile dragocene krvi slovenj skega socialističnega delavstva. Toda bliž, se trenotek, ko bo bacnil slovenski prole tarec od sebe domače tirane ravnotako kakor je znal bacniti zatiralce naroda Sodrugu Petejanu izrekamo naše častiti;, za neustrašeno delo v prid slov. delavstva Ravnatelja redarstvene oblasti v Pulju p prosimo, naj nam pove, če so njegov policisti tudi uslužbenci tamošnje krumirsk N. D. O. Člani političnega odbora v Trsti so povabljeni na važno sejo ki se vrši v torek dne 21. t. m ob 8. uri zvečer v Delavskem Domu v uredništvu ,»Delavskega Lista“. trai 230 obč ski pul letu svo nai sho ski los po: po: gn hr Hni tnrlnini ,iiso poravnan V ul kjUlll Uyl Ktraiikinega davka za preteklo in tekoče leto, so na- prošeni, da store to v najkraj¬ šem času. Prispevke sprejema sod. Iglič v torkih, četrtkih in sobotah od 8. do lO. ure zvečer in v nedeljah od lO. do 12. ure opoldne v uredništvu Belavske- ga lista ul. Boschetto •"». II nail. roi zu in ni dr na sli df K J: j« P 1 sl F o nopivSi. ISTRSKO. Impozanten shod skupne snela- listične stranke v Pulju. V ne¬ deljo dne 12. t. m. se je vršil v gledališču, Politeama v Pulju shod slovenskih in Ita¬ lijanskih socialistov, katerega sc jc vdele- žilo nad 2000 slov. in ital. delavcev. Shod je otvoril sodr. Lirussi, ki je v pozdravnem nagovoru naslikal namen shoda. V arzenalu pravi vladajo danes popolnoma mi¬ litaristične razmere, gospodarski položaj puljske občine, pa jc danes pod vsako kritiko. Današnji shod mora podati avstrij¬ skim delegatom, ki obiščejo prihodnji teden naše mesto, natančno sliko škandaloznih • razmer, ki vladajo v arzenalu in v mestu. Nato je bil izvoljen sodr. Lirussi zu predsednika, sodr. Petejau za podpreds. in sodr. Jelcic za zapisnikarja. K dnevnemu redu je govoril prvi sodr. Lirussi, ki je opisal v daljšem govoru neznosne razmere, ki vladajo v arzenalu. Nato je govoril državnozborski poslanec sodr. Oliva, ki jc mej drugim izjavil, da si bo prizadel i on skupno s vsemi socia¬ lističnimi poslanci, v svrho zboljšanja in uravnanja razmer v puljskem arzenalu. Pozval je navzoče, naj se združijo v močno delavsko organizacij o, ker le potem, se bodo mogli bojevati vspešno proti zatiralcem delavstva. Nato da predsednik besedo sodr. ,l.y letejanu, ki je govoril v slovenskem jeziku. Naprej je pojasnil kaj so delegatje. Po-, jasnil je stališče, ki . zavzema sociali¬ stična stranka napram tej starikavi usta- novi, v kateri so razpravljali, (dokler nismo, imeli tam delavskih zastopnikov) zastopniki nazadnjaštva o najvitalnejših vprašanjih države in ljudstva. 1 ojasnil je razmere v arzenalu. V pulj¬ skem arzenalu - je rekel — ne uživajo delavci prav nobene svobode. Po zadnjih \ olitvah... pa so postali arzenalski delavci. pravi sužnji militarističnega sistema. Po¬ sebno so preganjani organizirani delavci, i Ec, ti so podvrženi večnim disciplinarnim preiskavam in plačevanju denarnih glob. iU teh stvareh priobčimo nekoliko zani¬ mivosti] v prihodnji št.) Nadalje sc je pečal govornik z razmerami puljske občine. Vsled nezmožnosti italijanske kamore stoji sedaj : pu jska občina pred gospodarskim polo¬ mom. Do tega je pripomogla tudi c. kr. mornarica, katere edini namen je bil vedno DELAVSKI LIST 3 izkoriščati puljsko občino. Pobijal jo tr¬ ditve slovenskih in hrvatskih narodnjakov, ki pripovedujejo, da c. kr. mornarica redi puljske prebivalce. Številke govore ravno narobe. Iz teh je razvidno, da živi morna¬ rica od žuljev delavstva. To leto stane mornarica 57 miljonov kron. Te miljone mora plačati ljudstvo. Puljsko občinstvo pa mora prenašati poleg tega še drugo žrtev v prid mornarice. Puljsko občino stane vojna mornarica vsako leto 230.382 Iv in sicer tako-lc: C. kr. mornarica plača za vodo ki jo porabi 71.560 K manj nego bi mogla plačati po tarifu Na plinovi luči plača 32.000 K manj: za zdravstvene po¬ trebe', bolnišnice itd. plača 34.372 K manj. Za kazino mornarskih častnikov 13.260 K manj, kakor bi morala plačati po pogodbi. Vse to pa mora doplačati puljska občina, ki mora plačati za marino zraven tega še tramvaju 79.200 K letnih. Skupaj torej 230.382 K na leto. (Številke so vzete iz občinskega proračuna). Ako slov. in hrvat- ski narodnjaki ne občutijo tega bremena puljske občine, občuti tembolj puljski pro- letarijat, ki si vidi na tak način zmanjšati svoje itak premajhne dohodke. Sedaj pa nam pride dr. Laginja in pripoveduje, (na shodu N. D. O.) da bo njegova prva naloga skrbeti v ojačenje c. kr. mornarice. Ža¬ lostno je na vsak način, če govori tako poslanec, ki ga je izvolilo ljudstvo, da posreduje med njim in vlado za zboljšanje gmotnih dušnih in socialnih razmer bednega hrvatskega prebivalstva tužne Istre. Toda — je zaključil govornik — pustimo na¬ rodnjake, naj skrbe za kanone in organi- zujmo se, da si izvojujemo sami boljših in srečnejših časov. Nam ne preostaja in niti ne čutimo prav nobene potrebe nav¬ duševati sc za prospeh mornarice. Večja naloga nas čaka, ako hočemo osvoboditi slovenski in hrvatski proletarijat iz okovov današnje kapitalistično narodnjaške sužnosti. Ko so govorili še. sodrugi Haramina in Jelčič v slovenskem in List v nemškem jeziku, je predsednik zaključil s primernim pozdravom ta vele važni in impozantni shod. Toliko sodr. Lirusi, kakor tudi soclr. Petejan in drugi govorniki so bili med in ob koncu govorov burno aklamirani. * Puljski »Omnibus' se jezi v pondeljski št. da je bilo na našem shodu mnogo slov. delavcev. Posebno pa mu ni všeč, da se je govorilo tudi slovenski in so bili ti go¬ vorniki burno aplavdirani. Govornikom pa pravi, da so čarlatani. No. Slavni « Omni¬ bus* naj se le potolaži, saj je to šele za¬ četek, jeziti se bo imel' še mnogo prilik. Počakajte nekoliko. Pulj. Vsi sodrugi, ki še niso pla¬ čali strankinega davka za preteklo in tekoče leto, so naprošeni, da store to v najkrajšem času. Prispevke se sprejema vsako soboto ob 8. do 10. ure zvečer in ob nedeljah od 10. do 12. ure dop. v društvenih prostorih v Arto Ro- manno. V- Slovenski in Hrvatski sodrugi pozor! Vsako soboto ob SVa uri zvečer se vrše v kavarni Corso v v lipi Sergia r Pulju društvene diskusije. Zahajajte na te diskusije redno in r velikem številu. GORIMKO. Goriški zaupniki pozor! V ne¬ deljo, dne 19, t. m: ob 10, uri zjutraj, se vrši v Delavskem Doma v Gorici, ul. del Teatro št. 20, važno zborovanje goriških zaupnikov. Na dnevnem redu so tudi vo¬ litve v deželni zbor goriški. Pri tem zborovanju ne sme manjkati noben goriški zaupnik. Ljudski oder v Cšoriei. V nedeljo dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši v , Delavskem domu v Gorici, ul. del Teatro št. 20, sestanek goriških sodrugov, so¬ mišljenikov in prijateljev izobrazbe vsvrho ustanovitve izobraževalnega društva Ljudski oder. Potrebo po takem društvu so obču¬ tili ponovno goriški sodrugi sami, ki ni¬ majo sedaj nobenega drušsva, ki bi se pečalo samo z izobrazbo delavstva. Sodr. somišljenike in vse prijatelje delavske izo¬ brazbe poživljamo, da se udeleže v velikem številu tega važnega sestanka, na katerem se postavi temelj društvu, ki je namenjeno izobrazbi goriškega delavstva. Dobravlje na Vipavskem. Dne 3. t, m. jo imel državnozborski poslanec gosp. Štrekelj shod pri Rebeko. Shoda se je udeležilo več. razumnikov, katerim je razvil gosp. Štrekelj •— bi se reklo — svoj program. Govoril je o zavarovanju za sta¬ rost in onemoglost, za popravo cest, na¬ pravo vodovodov, uravnavo rek itd. Sod. Vrčon, ondotni trgovec, je predložil več resolucij med katerimi tudi eno za splošno zavarovanje poljedelskih pridelkov proti nezgodam in eno za obrtne strokovne šole s slovenskim učnim jezikom. Nadalje se je pozvalo g. Štreklja naj se zavzema za zni¬ žanje ednine na živilih. Kadar pa se je razpravljalo o draginji živine in mesa je shod pozval gosp. poslanca, naj dela na to, da se živina čim dražje prodaja.^ In tu je vstrelil velikega kozla gospod Štrekel in vstrelili so ga vsi navzoči. Že v začetku svojega govora je povedal g. poslanec, da mu dela to vprašanje velike preglavice. Mi mu verjamemo. Ne samo njemu, ampak vsakemu poslancu, ki je obvezen na kapi¬ taliste, dela preglavice vsako vprašanje, ki je samo v korist siromakov ali bolje re¬ čeno, siromaških kmetov. Pri nas nimamo prav nobenega povoda se ogrevati za po- draženje živine. Vipavski kmet ne prodaja živine ker jo potrebuje sam doma, ako pa jo hoče imeti, jo mora itak predrago pla¬ čati. Iz tega je razvidno, da ima g. Štrekelj vse kaj druzega pred očmi nego interes malih vipavskih kmetov, ki so njegovi vo- lilci. Edini pridelek vipavskega kmeta, je vino. — Tudi od tega imajo več dobička trgovci nego kmet sam. Bolje bi bilo tedaj, da bi se delalo za ustano¬ vitev vinarskih zadrug. Od teh bi imel korist pred vsem kmet, ki bi prodal vino povoljno in korist bi imeli tudi konsu- menti, ki bi imeli tako, brez mešetarjevin trgovcev, dobro vino še vedno bolj po ceni. Toda, bolje je da molčimo. O vsem tem ni niti misliti. Vipavski kmet se bo mogel poprijeti druzega orožja, če bo hotel nare¬ diti kaj v svojo korist. Posnemati bo mo¬ gel mestne delavce in . le tedaj mu bodo pričeli sijati boljši časi. Dokler pa bomo imeli za voditelje ljudi, ki jim je mali kmet dober samo v slučaju volitev, se bo naše stališče vedno poslabšalo. Toliko za danes, prihodnjič vam pa pišem o nekem drugem tudi važnem vpra¬ šanju. Vipavski kmet in delavec. Gorica. V soboto 11. t. m. zvečer se je priredil v dvorani «Slovenske Čitalnice* v Gorici zabaven večer s petjem, godbo, igro in plesom. Sodeloval je mali dijaški orkester, pri petju učiteljic iz «Šolskega doma», cela stvar pa je bila organizirana od nekaterih «svobodomiselnih» visoko- šolcev. Kritiko večera propuščam strokov¬ njaku ; jaz se oglašam le zato, ker se mi zdi stališče, na katerem stoje prireditelji, popolnoma napačno in — naj mi oproste —: neinteligentnost. V Gorici obstoja «Pevsko- in glasbeno društvo ; ki goji po¬ polnoma znanstveno in zistematično glasbo in petje. Dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke je, dati svoje pevske in glasbene sile na razpolaganje temu društvu, ki je poleg Glasbene Matice v Ljubljani edino zapustilo tla pevskega in glasbenega dile¬ tantizma in si postavilo nalogo, s pevsko in glasbeno izobrazbo posameznika in v koncentracijo pevskih in glasbenih sil, vstvariti na glasbenem polju na Goriškem to, kar se da po sedanjih gospodarskih in politični razmerah vstvariti. In vendar se še vedno dobč ljudje, kateri nočejo pri¬ znati te velike kulturne naloge, katero iz¬ vršuje «Pevsko in glasbeno društvo* ter vporabljajo svoje moči raje za čisto vsak¬ danje diletantske predstave, ki niti v teh¬ ničnem, niti umetniškem oziru ne morejo doseči uspeha. Ne smemo biti proti takim zabavnim večerom, ali stališče mora biti: najprej moči tjc, kamor smo jih narodu dolžni dati in potem pa ostanek sil za take diletantske večere, ki bodo potem tudi v vsakem oziru, materijelno in moralno, bolje uspevali. Apostrofiranja svobodomi¬ selnosti" za danes ne motiviram. ^Delavski List“ se prodaja: ¥ tSoriei: v tobakarnah; SCHWARZ, ul. delie Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. V Podgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARO GERTRUDE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. CSabro viea: FURLAN BENEDIKT tob. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Nadalje, se prodaja v TRSTU, okolici in PULI v vseh važnejših tobakarnah. Tajni sklad »Delavskega Lista“. Mesečni prispevki. Dosedaj so prispevali: N. N. 3 mesece.Iv 15'— Mirt Martin 2 meseca.12'— Regent. Ivan 2 „ . Mihevc Ignac 1 mesec. Kopač Josip 2 meseca. Jernejčič Fran 3 mesece. Jernejčič Anton 2 meseca. Milost Fran 2 meseca .. Černigoj Venceslav 2 meseca. Škerjanc Ivan 2 meseca. Merkelj Andrej 2 ,, . Kermolj Vinko 3 mesece. Novak Avgust 3 „ . Vatovec Fran 1 mesec. Iglič Fran 1 „ .• ■ Gruden Fran 1 „ . Vrabec Dragotin 2 meseca. Kampuš Rafael 1 mesec. Sešek Fran 1 mesec. Bizijak Fran 2 meseca. Gorjup Valentin 1 mesec. L. J. 1 mesec. Može Rudolf 2 meseca. Žiberna Ignac 1 mesec „ —'50 Skupaj . . K 96' — Nabiralne pole. Trst: Regent. Nabiralna pola št. 19. Dr. A. Vivante K 20; Maraspin 1'—; Coasini N. 2'—; A. Sotto Corona 2'—; A. Doff. Sotta 2' — ; D. Antonac 2'—; F. Pittoni 10'—; K. Križman 1'—; Jaklič 1'—; Busič 2'-—; N. N. -—'60. Kermolj, pola št. 3: Ker ni poznal sod. Olivo K —'20; Mirt. Martin — '05. G. A. —'40; S. Zulliani 1'—; S. Šneider 1'—; Mirt Martin —'20; Kanska 1'—; Kermolj R. —'10; Gomezel S. —'40; M. Comel —‘20. Vatovec pola št. 17: P. Benej —'10; Vatovec F. —'10; Štolfa A. —'20; Českut.i F. -'20; G. R. —TO: A. Kovač —'40; Milan D. -TO; Zamparo —10; Mazio — '20; J. Dejak —'30; A. Križan —16: Berce A. —'60; Reitinger —'2; S. Lukesič —'20; Volpin 0 ; —'10; ker nisem bogat —'30; F. J. — 10; F. Šneider —TO; Skok F. —TO; Skopineič J, —'20. Vatovec pola št. 49: Kaučič R. —'10; Tomažič M. —'20; Boselj I. —'10; Mantink N. —'20; Radovan A. — TO; Turel 10; Cigoj —TO; Podbršček —'60; Lugero —'20. Parna pekarna pola št. 21. Vatovec F. 1'—; Zenaro -20; Makovec M. —'60; Krivičič —'30; Pirc J. — '40; Reitinger R. —'40; Kramer L. — '40; Uršič J. —'40; Pertot J. —'40; Backerarbeiter —'30; Terisini —'46; Sprosej —'40; Kastelan — '60; Mokrin T. —'50; Ortman 1. —'30. I gl i č F ran pola št. 1. Bossi A. —'40 ; Jesse A. —'20; G. Pojer —'10; Gorijanc J. —TO; J. —TO; J. Umek —TO; F. Iglič —'30; Zorzini D. Bizael — TO; Lozar—'50; Hartveg —TO; Gorijanc 30; Iglič —'20; Bossi —'20; Pelko 10; Stopar 26 ; Skarupka — TO; Mikolin —'20; Zorzini —'20; Schubetz — '20 ; Gorijanc Josipina —'20; J. Samuel — '20; Delbello D. —'20; Lašiak Ernesta —'30; Markar — '50; Ruzier G. — '40. Poflgora; Černič Rudolf pola št. 14. Marki —'20; Delphi I. —TO; Bregant J. —TO; Bululin —'20; Snsič E. 20; Terpin A. —'20; Bizijak A. —'20; Kogoj A. —'20; Delpin A. —'20; Moskič J. — '20 ; Bizijak J. —'20. Černič R u d p 1 ?, pola št. 15. Strane J. — '20; Simone J. —'20; Komar A. —'20; Godec I. — '20; Kocijančič J. — '20;. Misarit A. —'20; Kogoj J. —'20; Terpin B. —'20; Knez A. —'20; Brešan J. —'04. Ko- mavli C. —'20; Spiligoj I. —'20; Dejan P. —TO; Zian A. — TO; Barkovič J. —'40; Sfulujč I. — '40; Sian S. — '20; Zelso I. —'20; Sposot L. — '20 ; Satti L. — '12; Svečenič J. —'20; Komavli I. — TO; Černič Rudolf pola št. 18. Terpin I. — '20; Klančič A. —'20; Delpin J. — '20; Perko J. —'20; Nomolančič A. —'20; Marinič A. —TO; Leban M. — '40; Levrič A. —'20; Kralič S. —'10 Kocijančič I. —TO; Delpin J. —TO; Deipin J. (Gasparini —'20; Bizjak A. — '20; Klančič K.—TO; Hlažrek Z. —'40; Rospet F. — '40; Bizaj P. —'20. Skupaj K 91'56 Razni prispevki: Mervič Josip K 10' — ; B. F. 5'—; Gorjup Valentin 10' — ; Urbančič (Ljubljana) 1'—; Štolfa A. 1' — ; Zudinigo E. 1'—; Kavamarji 30' — ; BartlFran 1'—; Mirt M. 1'—; Kermolj Rudolf 1'—. Skupaj K 61'— Nabiralne pole. ,, ,, 91'56 Mesečni prispevki ....... „ ,, 96' — Skupaj K 248'56 Sodrugi, ki še niso vrnili nabi¬ ralnih pol, naj store to čim prej. Dolžnost vsakega sodruga in so¬ mišljenika je, prispevati tajnemu skladu našega lista. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & C omp. ulica della Zonta 8. Društvene stvari. Občni zbor organizacije slikarjev. V četrtek dne 9. t. m. se je vršil izredni občni zbor organizacije slikarjev. Razpravljalo se je o občnem zboru zveze slikarjev, ki se bo vršil na Dunaju v dneh 16., 17. in 18. febr. t. 1. Kot zastopnika tržnške organizacije sta bila izvoljena sodruga S. Righetti in E. Mareon. Omenjena sodruga sta znana kot delavna tovariša, ki sta žrtovala veliko v prospeh organizacije in v svrho zboljšanja razmer slikarskih delavcev. Zato ima organizacija pričako¬ vati od njiju udeležbe k zveznemu zboru velikih koristi za tržaške slikarje. Omenjena sodruga imata tudi nalogo posvetovati se z ljubljanskimi delegati v svrho stališča, ki ga bodo zavzeli v prihodnjem plačilnem gibanju. Ob enem imajo tudi nalogo sprejeti ali ne predloge, ki jih bo stavila zveza na občnem zboru in delati v svrho ustanovitve pod¬ pornega sklada za brezposelnost mesto pomnožitve bolniške doklade. Nadalje se je razpravljalo o ustanovitvi delavske zadruge, za kar je bil izvoljen iz 14 oseb sestoječ odbor. K zaključku je govoril še sodr. Righetti, ki je pozval navzoče k vstrajnemu delu v prospeh sli¬ karskih delavcev in v prospeh delavske orga¬ nizacije. V soboto 18. t. m. se vrši v gostilni „ Voj novic" v ulici Boccacio 25 javen železničarski shod krajne skupine ID. str. in prav. društva. Dnevni red: Razmere v kurilnici južne železnice. Začetek ob 5. uri pop. VODSTVO. Iz stra-nke. Hrust v o Ljudski oder v Trstu. V sredo dne 5. fnbruarja ob 8. urj zvečer sc vrši v veliki dvorani delavskega doma ul. Boschetto 5. II. nad. redni občni zbor. D n e v ni red: I. Prečkanje zapisnika zadnjega občnega zbora; II. Poročilo; III. Knižnica in čitalnica ; IV. Dramatični odsek; V. Volitev novega odbora; VI. Slučajnosti. Cenjeni društveniki so naprošeni, da se udeleže tega važnega občnega zbora v velikem številu. Krajevna organizacija jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu skliče na nedeljo dne 26 . t. m. v ul. Boschetto št. 5. II. nad. okrajno konferenco z dnevnim redom: L Poročilo pol. odbora; 2. Strankino časopisje; 3. Organizacija in taktika; 4. Strankine zadeve; 5. Volitev pol. od. 6. Slučajnosti. Na konferenco so vabljeni vsi tržaški, goriški in istrski zaupniki. Strokovne organizacije iz omenjenih treh po¬ krajin smejo poslati vsaka po 2 zastopnika. Konferenca prične ob 10. uri zjutraj. ODBOR. a~ 'o—si □_ja_ :b Dolžnost vsakega so¬ druga je, biti. naročen tudi na glavno glasilo jugoslov. soo. demokra¬ ti ene stranke ,,RDEČI PRAPORA Znamenita knjiga je H. Kirch- steigerjev roman Pod spovednim pečatom I. del stane 2 K 60 II. del stane 2 K — V Trstu se dobi v upravi de¬ lavskega Lista" in v knjigarni Josip Gorenjec, v Gorici pa v knjigarni A. Gabrščka. Delavci! Sezite po tej knjigi. Jfovost! Novost! Tekom meseca januvarja izide v za¬ ložbi čas. „Naprej“ v Idriji prvi zvezek erfurtskega programa pod naslovom: -s- Mo uničuje proizvajanje v molom? -s« Cena 30 vin. Naroča se pri vseh knjiganah, kakor tudi v upravi Delavskega Lista v Trstu. vaiERio CUCIT Delavnica pohištva Trst, ul. Benedetto Marcello 4, = vogal ulice Tigor. = Tovarna testnine z jajci Ernesto A. Vodopivez Trst, ul. Farneto št. 13. = Edina tovarna pohištva v Trstu — ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER LEVI NINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. Cene zmerne. FRAN MANIR _ trst ===== ulica N. Machiavelli štev. 8. m oglja, premoga in drv. Pošiljanje na dom na vsako stran mesta. Zadruga lesnih delavcev izdelvije pohištva, izložbe prodajaln, kakor vsa drug; lesna dela. Delavnica: Trst - Ulica Ferriera št 3 - Trst Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, til. S. JLazzaro in ul. S. Catterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena Cene zmerne. PUr" Shajališče zunanjih sotlrat/oe. Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFNER - TRST ■ ulica delle Acque št. 20. *— ai 1 -= ifi Fran Cantoni Trst ul. Barriera vecchia št. 23 Velika zbirka manufakturnega tkanega blaga in drugih potrebščin. CENE ZHERNE Slovani! Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, T rst, uLValdim^O^J ^ v Dr. rt. MrtRTINELLI Zobozdravnik dunajske klinike. Izdira zobe brez bolečin. — Izdeluje umetne zobe po najmodernejših zistemih. Cene zmerne. Trst - Ulica Barriera vecchia št. 33 ■ Telefon šf. 1708. ,, Gostilna „Alla Lealta 'G f ANTON CECHtf X A TRST - Ulica Fonderia št. 12. iliii i iina oijioiji oaiuiuii in mm vi Maršale, Vermuth, i. t. d. ANTON SAITZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. -- = KNJIGOVEZNICA : PIPPAN & BOkTUZZO ulica Valdirivo štev. 19, : II. nad. — 1 -1 k Izdeluje najfinejša in tržna J dela po zelo nizki ceni. PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila , ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. Kavarna »MILANO« TRST - Ulica Giulia nasproti spomenika = »Domenico Rossetti“ — Na razpolago so revije in časniki v vseh jezikih. S®* Postrežba točna. Delniška glavnica K 10,000.000. Telefon 19-95. OSR. BANKA ČEŠKIH HRANILNIC - log oko|i K 77,000.000 - Podružnica v TRSTU, Piazza del Ponterosso 3 Naslov za brzojavke: »sporobanka“. 4 l 2 ° o vloge na knjižice - Vloge na tole. račun g°/, Menjalnica - Bančno trgovanje vseh vrst. Centrala denarnih zavodov avstro-ogerskih. Izdaja sirotinsko-varne bančne obligacije. Premijeve vloge po 6 1 °/ O