XVII UtRlk.
V	Gorici, i. fehruvarja 1909.
5. številka.
»VfV- ■
Iidajatelj in odgororni urednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tiska	»Narodna	Tiskarna”	(odgor.	L.	LukeiiS)	7	Sorici.
Uhaja v*akl«Utik
tk 4. ari papaUb*. "»kaplii n tu-Cafa. lafnakavana ' ilBU M Ul *pn-j«M]a.
Gana Uita mala (\ aala lat« A bone, ta p-tl tata S bonu Ki nanj protaoin« t* aaia tat« I bon«, m pol lata K MO. '*» MaaMUjo j« cana fiata I E, n liaga 'riala Uvaa Antilji
t Sori«!, oliea V«t-sarial M. I.
Naročnino in ra-manilu iprcjemi uprarniStvo, Gorica Semcniftka ulica it. 16. Posamezne Številke ie prodajajo t tobakamah r Šolski ulici,Nunski ulici, na ioiip Verdijeremte-kaliSču nasproti mo-itnem rrtu, pri Vac-Ibtu Baumgartl t Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Bira Como) St. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit »** h in aiccr: {e ■e tiska enkrat 14 t., d Takrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
> «»(£)
Oj te trte!
Pred seboj imamo „Sočo" št. 5. z	dne 12. januvarja 1909 in št. 10. z dne 23. januvarja 1909; ..Delavski List" št.	16. z dne	17. aprila 1908;	razne	številke	„Prim
Lista“,	med njimi št. 20. z dne 14. maja 1908 in ,,Zarjo“ z notico ,,Odlikovan liberalen poslanec". — Gre se	za znano	kraško	trtno afero,	katere je deležen	tudi	Jože	Štrekelj
učitelj in poslanec v Komnu.
„Soča“ skuša delati v imenovanih dveh številkah kapitale	za liberalno-napredno, pišoč v št. 5. dne 12. jan. 1909 ..Klerikalci pri	„Prim. Listu"	in .Gorici"	niso imeli dokazov (da	je namreč resnica kar je pisala ..Zarja" v zgoraj označeni	notici . . . .) „Zato so ostali lažniki in obrekovalci" ... V št. 10. z	dne 23. jan.	1909 pa priobčuje	„Soča“
razsodbo c. kr. okrožnega sodišča v Gorici, kot vsklicnega sodišča oprav. št. U vsled katere sta bila odgovorna urednika: Anton Bavčar in Ivan Bajt obsojena na 40 K globe zaradi prestopka, ker sta ponatisnila iz ,,Zarje" članek: ,.Odlikovan liberalen poslanec".
„Švoh“ kapital! Drži sicer,	kolikor sploh zamore držati, toda ,,Soča“ ne more nikakor identificirati	priobčeno razsodbo z dognanimi dejstvi. Saj	ve	,,Soča" prav dobro,
da je paragraf eno, dejstvo pa drugo! In dokler ne ovrže „Soča“ trditve imenovanega ..Delavskega Lista“ št. 16. z dne 17. aprila 1908; dokler ne	ovrže „Soča" izjave v
Komnu po glavarstvenem komisarju g. Wlcku zaslišanih prič, vsled katerega izpričanja je dobil, kakor je zapisano v komisarjevem zapisniku, in kakor je poročal „Prim. List", Jože Štrekelj, učitelj in poslanec v Komnu 20.000 (dvajset tisoč) trti pri razdelitvi v Komnu; dokler ne ovrže „Soča“ od Jožeta Štrekelj lastnoročno izdelanega in lastnoročno podpisanega izkaza, priobčenega v „Prim. Listu" št. 20. z dne 14. maja 1908, katerega priobčujemo danes še enkrat, povemo „Soči“ in vsem njenim mamelukom opetovano, da je paragraf eno, označena	dejstva pa drugo — četudi bi bila i	menovana urednika obsojena na „g a u g e".
Ravno tako naj vzame ,,Soča“, ki	trobi v svet, da nas je tožba oplašila, na znanje, da bodemo še	govorili o	napredni lumpariji	z državnimi trtami I
Za	danes ponatisnemo „b r i h t n i" izkaz „z a s 1 u ž n e g a" poslanca	Jožefa Štrekelj z opazko,	da ga ni še ovrgel do danes, kakor tudi ne zgornjih	točk,	ter	zavračamo
odločno „Sočine“ besede: „Zato so ostali lažniki in obrekovalci" . . . pripustivši	jih mirnodušno „Sočini“	zakladnici, kot lastnino njenih dopisunov!
Tretji izkaz ali odgovor na odgovor deželnega poslanca Josipa Šfreklja.
S tein predlagamo tretji izkaz naprošenili in prejetih državnih trt v občini Komen, na katerega opozarjamo ne le pristaše S. L. S., marveč vso javnost, posebno pa Kraševce in Vipavce brez razločka strank.	Čuditi se mora z nami vsak trezen človek, da je tako ravnanje, kakor	gn predočuje sledeči izkaz, sploh mogoče;	da	se podpiše pod
tako listino inož, v katerega je	stavila polovica kraškega ljudstva svoje zaupanje. Morda	si je podpisani gospod, sedaj deželni poslanec,	mel pri podpisu zadovoljno roke,	češ, Kraševci v svoji omejenosti, katero je spoznal iz	tega, da so kandidirali njega in njegovega brata, itak ne	bodo	prišli	na	sled	temu
početju. Toda	pozabil je, da se nahajajo na Krasu poleg res omejenih naprednjakov tudi taki možje, ki si	niso pustili še do sedaj ne od Štrekljev, ne od	Švarov, ne	od	koga	drugega tiste	vrste izpiti možgan. G. Štrekelj! Kaj pravite na to, da si dovoljujemo za danes priobčiti od Vas podpisani in izdelani izkaz, ki	se nahaja v originalu na	c. kr.	namestništvu v Trstu! Morali ste imeti Kraševce za silno neumne, da ste se	povspeli do tega koraka, ki je hvala Bogu dosedaj še nenavaden pri	nas.
(Prepis.)
Blagorodnemu gospodu c. kr. vinarskemu nadzorniku
v Trstu.
Spodaj navedeni prosimo, naj bi se nam blagovolilo irezplačno kot revežem podeliti označeno število ameri-kanskih kolči, po katere bi za vse skupno šel v Tržič so-prositelj Franc Budal iz Komna.
					
| Tek. štev.	Ime in priimek	Bivališče	Rupestris montikola	Riparia portalis	lldŠE OPAZKE '
1	Franc Budal	Komen	400	—	Ta je prevzel dne 4. februarja 1908 trte za vse skupaj.
2	Martin Tavčer		—	300	Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčili, je razvidno, da je danes njegovo ime že drugič med naročniki. Iz- ■
					javlja, da ni ničesar naročil, ničesar prejel, da o tem naročilu ničesar ne ve.
3	Vinko Pipan	n	400	—	Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčili, je razvidno, da je danes njegovo ime že drugič med naročniki. Iz-
					javlja, da ni ničesar naročil, ničesar preje!, da o tem naročilu ničesar ne ve.
4	Miha Trost	n	—	300	Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčili, je razvidno, da je danes njegovo ime že drugič med naročniki. Iz-
					javlja, da ni ničesar naročil, ničesar prejel, da o tem naročilu ničesar ne ve.
5	Franc Gulič	n	—	400	Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčili, je razvidno, da je danes njegovo ime že drugič med naročniki. Iz- |
					javlja, da ni ničesar naročil, ničesar prejel, da o tem naročilu ničesar ne ve.
6	Josip Besednjak	n	300	—	Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčili, je razvidno, da je danes njegovo ime že drugič med naročniki. Iz-
					javlja, da ni nišesar naročil, ničesar prejel, da o tem naročilu ničesar ne ve.
7	Alojz Komel	n	—	—	Ta naročnik, ki je dobil 400 trt, je trgovec v Švarovem poslopju in nima nič zemljišča.
8	Alojz Makovec	*>	100	—	
9	August Pipan	n	—	300	Ta je Švarov delavec.
10	Andrej Štolfa	Volčjigrad	—	400	
U	Josip Kukanja	Malidol	300	—	Izjavlja, da ni o naročilu ničesar vedel in da ni ničesar prejel.
12	Josip Furlan	Tomačevica	400	—	Ta Josip Furlan je najpremožnejši posestnik v Tomačevici in ima na razpolago lastne trte.
13	Franc Pipan	Sveto	—	300	
14	Alojz Kovačič	n	300	—	Ta je krčmar v Svetem.
15	Peter Ipavic	n	400	—	Ta naročnik je učitelj v Svetem. Izjavil je, da ni o naročilu ničesar vedel in ničesar prejel, ker mu ni potreb j
					Ima namreč na prodaj lastne trte iz šolskega vrta.
		Skupaj . .	2600	2400	
	KOTHEN, 28. decembra 1907.				
	Po meni Josip Štrekelj, 1. u.				
Vsakdo naj pazljivo še enkrat prečita besedilo prošnji nad izkazom! Podpisani Josip Štrekelj prosi v imenu revežev, naj bi se jim podelilo brezplačno v izkazu označeno število trt iz državne trtnice. Na vsej tej prošnji, kojo smo z lastimi očmi vpogledali ni druge resnice kakor ta, da je sestavljena in lastnoročno podpisana po učitelju Štreklju.
Istemu zdelo se je nevredno prej opozoriti	pretvezne reveže, da prosi za-nje	trte, kakor tudi	pozneje izročiti jim	za-nje prejete trte. Pa	čemu tudi 1 Če	je že kdo	revež, da
ne	poseduje niti „kvarte“ zemlje, čemu mu bodo trte!	Ali je trtorcjec učitelj Štrekelj uže naprej vedel,	da mu bodo zlorabljeni prosilci trte, kojili	niti naročili niso, milostno	darovali?
Toda šalo na stran! Stvar je preveč resna. Čeravno razvidi poznavatelj kraških razmer že iz rubrike „Naše opazke4 vse potrebno, hočemo vendar stvar tako razložiti, da bo lahko jasna tudi najbolj zabitemu naprednjaškemu .inteligentu".
1. „Soprositelj4 Franc Budal, ki je prevzel	dne 4. februarja 1908 trte za-se	in za druge v	izkazu podtaknjene	prosilce, ni morda kak navdušen,	novodoben	trtorcjec,
ampak	le	plačan hlapec Štrekljevega pobratima, Josipa	Švara, bivšega župana. Torej je	vsakemu jasno,	koliko verjetnosti je	na tem naročilu.
2. Martin Tavčar, Vinko Pipan, Miha Trost, Fr. Gulič, Jožef Besednjak in Jožef Kukanja so nam izročili pisane, podpričane in lastnoročno podpisane, oziroma p od križa n e izjave, s katerimi potrjujejo: da niso trt ne naročili, ne prijeli in o naročbi ničesar vedeli. Te izjave ležijo pravilno urejene že na pristojnem mestu. Enako je izjavil ustno g. učitelj Peter Ipavic v Svetem, da ni ničesar naročil, ničesar o naročbi vedel, da trt ne potrebuje, ker nima zemljišča ter da še sam proda trte iz šolskega vrta.
3. Pripomniti moramo, da se nahaja izmed tu navedenih podtaknjenih prosilsev: Martin Tavčar, Vinko Pipan, Miha Trost in JožePBesednjak že v prvem izkazu, ki ga je podpisal župan Volčič in da niso ravno tako ničesar vedeli o naročbi, a tudi ničesar dobili, čeravno so došle trte na njih ime tudi takrat. Izjave so že oddane na pristojno mesto.
4. Gosp. Alojz Komel je trgovec z bogato zalogo vsakovrstnega blaga	v	hiši bivšega župana Švara. Kako se bode začudil, ko bode zvedel,	da je tudi zapisan mej	podpore potrebne reveže. Prepričani smo, da se gosp. Komel niti zmenil ni za trte, ker	nima zemljišča in se sploh za trtorejo ne briga.
5. Krono v izkazu je postavil Josip Štrekelj na zadnje mesto. Učitelj in poslanec Štrekelj bi sedel kar na tla, ko bi videl začudeni obraz svojega stanovskega kolege, g. Petra Ipavic, učitelja v Svetem, ko je isti izvedel, da je tudi on med naročniki — in da je prijel tudi on kot revež, 400 trti iz državne trtnice brezplačno!
Nepobitno dejstvo je tedaj glasom tega izkaza, da je došlo na Josipa Štrekelj potom Švarovega hlapca, Franceta Budal,	5000 trt, o	katerih	niso v	izkazu podtaknjeni
prosilci ničesar vedeli. Zato hočemo dati Jos. Štrekelj, deželnemu poslancu, potovalnemu učitelju za kmetijstvo in zaupniku c. kr. vin.	nadzornika	v	Trstu,	priliko	na drugem mestu,
da obrazloži: zakaj je trte potom tujih imen od vlade izposloval in kje so iste sedaj?!
Gosp. Strekelja bode pač pot oblil ko bode treba dokazovati, da je šla stvar popolnoma naravnim potom I ?
Vsled obilnih pritožb kraških posestnikov opozorjeni so bili tudi pri namestništvu, da ni vse v redu glede razdeljevanja trt. Gosp. c. kr.	vin. nadzornik	obrnil se je torej
za pojasnila na zaupnika vlade g. Jos. Štrekelj. Po dolgem molčanju — prešli so	3	tedni — odgovoril je isti, kakor čujemo iz zanesljivega vira,	v	nemškem dopisu (glejte ga narodnega naprednjaka, ki drugače ne more čuti nemške besede), da je vse v redu	in da ni nobene pritožbe. — S tem je mislil zaupnik Štrekelj,	da	je	vse pokrito in vrejeno,	prc-
cenjevaje svojo namišljeno uplivnost in uglednost.
Dr. Tuma in Gabršček , razprta.
Kar amo mi pred leti prorokovsli, to ae je aedaj do pičice izpolnilo. Piaali amo uže I. 1901., da Tam« io Gabršček ne bodeta skopaj dolgo orala, kajti poznali amo jn predobro. In aedaj sta ae Gabriček in Tama akregala. Gabriček obklada avojega prejinjega pobratima dr. lamo, katerega je prej povzdigoval v deveto nebo a tistimi paovkami, s katerimi je obkladal avoj čas dr. Gregorčiča. Pravi mu r avoji „Soči“ političen klovn, kameleon, koristolovec, hinavec, nehva-leinež, nepoboljiljiv grelnik iti OJ I. 1903. ai niita Tama in Gabriček odkrita prijatelja in Gabriček je Tamo zahrbtno napadal v „Slov. Naroda". Mi Gabričeka dobro poznamo, poznamo njegovo razdvajajočo nrav, njegovo samooblaatnoit, aamtdržtvo. Kdor ao ne klanja njegovi iropertinetni arogantnoiti, lop po njem v .Seč/ na tak način, kakor zna le Ga-briček. oče prepira in razdvajanja. Tama pa je človek, ki ae nerad opogne vaa-kema terorizma, vedeti hoče vae, vaak dragi ma je tepec, on zna največ, podkovan je v trgovini, v politiki, književ-noati itd., vii dragi ne znajo nič, obenem pa je mož ukazovalen in ne trpi poleg aebe katerega, ki bi ai opal njemu ogovarjati. Taka ata torej pobratima Tama in Gabriček.
Lanako leto in aicer rr^eca maja je napadel Gabriček dr. Tamo v „S:ov. Naroda" v dopisa, ki je bil datiran v Trata. V tem dopiaa pravi Gabriček, da je Tama bivii velik Slovan, bivii liberalec, bivši naprednjak, bivii narodni radikalec in — amejajte ae nebesa — bivii klerikalec — preatopil v socialdemokratki tabor. Pravi dalje, da so Tržačani, ko je bil dr. Tama v službi v Trsta, bežali od njega, ker je vaakega ozmerjal da je tepec, ki ničeaar ne ve, da je lenoh, lahkoživec itd., on pa da je največji modrijan, razumnik. Tama je zapustil Trst ne d« bi imel enega prijatelja Dalje slika dr. Tamo, kako ae je aailjeval agrarcem, a ao ga le ti odslovili, dalje kako da je hotel aBtanoviti novi dnevnik proti 'Soči11 in .Narodu" in kak visok ariatokrat da je bil, a dne
1.	maja da je korakal po goriikih ulicah na čeln sprevoda, katerega ao priredili acc. demokratje. Vrgel mn je v tem dopisa ie raznovrstnih psovk v obraz in končal: Dober tek atranki (aocialdemo-
kraiki), ki prebavi to kialo jabelko (namreč dr. Tamo.)
Dr. Tama seveda ni oatal dolžan odgovora Gabričekn in mn je v »Rdečem praporjn* ie precej stvarno odgovoril.
V	začetka popianje avoj prihod na Go-riiko, kamor ga je zvabil aedanji njegov preganjalec Gabriček.
Tama pravi, da bo je ilo I. 1900 za politično ekaiatenco Gabričekovo in dal Gabričekn vse svoje moči, in pravi: .Stal aem ma zvesto ob atrani, dokler ni aam prevzel političnega vodstva". Tama ae je priznal za aocialnega demokrata aže I. 1900 v neki seji izvrievalnega odbora narodno napredne stranke, a rekel, da Goriika ie ni zrela sa socialdemokratke nastope. — Nadalje popisuje Tama, kako je Oskar Gabriček snedel dano besedo za časa državnozborskih volitev, da se nmakne Tumi, ako ne bo alednji izvoljen v aploini akapini. Gabriček pa ae je bal za Tamovo zdravje in Tami rekel, da ga stranka potrebuje pri dela doma. Nadalje popiBuje Tama, kako je Gabr-iček preprečil znani kompromis. Takratna pogajanja je vodil namestnik grof Gočsa, ki je obljubil popolno narodno ravno-pravnost v deželi, regulacijo Soče in Vipave, dobavo vode za Kraa in Brda, podporo kmetijstva itd. Tama pravi: „ Vsak količkaj poiten politik je moral to apravo sprejeti in dr. Gregorčič je to storil, a preprečil je vao zadevo Gabriček. Zaviat proti meni in aovraitvo do dr. Gregorčiča ata odločila". Potem piie Tama, da je uatanovil .Trgovako-obrtno zadrugo", „Mizarako zadrugo", „Narodni aklad", „ Pevsko in glasbeno draitvo" in reorganiziral „Goriiko ljudako posojilnico" in vse to da je prepustil Gabričeka, ki dela n temi zavodi kar se ma zljabi. Govori o agrarni atranki, ki je ila Gabričekn na lim. Liberalna stranka bi pri deiel-nozborakih volitvah gotovo propadla, da se ni zatekla za agrarni hrbet. Pri ožjih volitvah pa je priiel beračit dr. Treo aa aocialdemokraške glasove, ki ao odločili zmago agrarnim liberalcem. Tuma končuje avoj miren odgovor, da liberalcem preti propad, iz katerega ae ne reiijo več. —
Gabriček seveda ni oatal dolžan Tami odgovora in odgovoril ma je v .Soči*, kakor odgovarja navadno on, namreč a paovkami. Ožita Tami, da pljaje v akledo, ki ga je dobro zredila in utrdila na Goriikem, da ni mogel noben sedeti poleg Tame, a on, Gabriček da ae je vedno potegoval zanj. Pravi: „Treba
je bilo le mojega privoljenja, malo dobrega želodca in zadal bi dr. Tami .milostni sanek", ki bi ga bil čez noč od-neael iz dežele". To je bilo namreč ob čain, ko je počil razkol na Giriikem. O Tami piie, da menja politično prepričanje z vsako Inno in da danes proglaia za črno, kar ma je bilo včeraj belo ter otmerja vaakega brez milosti, kdor noče verjeti v tako menjavo od včeraj na danes. — Gabriček taji, da bi obstajal kak sklep, da mora Oskar Gabriček odstopiti kandidaturo Tumi v kmečkih občinah, ako bi Tuma ne bil izvoljen v peti knriji in ponaja Tami 1000 K, ako to dokaže.
O znanih kompromisih, katere je vodil grof Gač is, pravi Gabriček, da on
o	teh nič ni vedel in da vendar iteje nekaj v narodno-napredni atranki in da bi ga moral Tuma o tem obveatitl. On ne veruje v te vladne obljube in Tamo zsfrknje po avoje in mn pravi, da bi po teh kompromisih zlezel takrat rad v državni zbor, a da ma je to ispodletelo. Gabriček piie, da je bil Tama radi tega ailno jezen, in pravi: .Kakor ae vidi, ae Tamova jeza ni ohladila do danea ter šs vedno sika proti meni, ker me smatra za glavnega krivca, da ae mo ni poare-čil. kompromis, ki bi koristil njemn, stranko pa bi osmeiil in — uničil". Dalje či-tamo, kako ]e Tuma zbadal Gabričeka zaradi nevspehov na političnem polja in rekel ob neki priliki Gabričekn in dr. Staniču: »Jar. aem po svoji duii — socialni demokrat, in ako imam danes sto tiaoč, se postavim na čelo socialni demokraciji". Ko ata po teh beaedah Gabriček in Stančič zapustila Tomo, je rekel dr. Stančič: .Ali ae Tumi blede?" Gabriček piie dalje:	.Navedem nekaj
podrobnoati, ki ao značilne za preaojo tega političnega klovna, ki je arečao ob-jadral že vse cirkuae in konečno povaem obrabljen sopiha v zakotni ipeluoki svoj« zadnje produkcije". Dalje pravi o Tumi, da ni nič delal v dež. zbora v zadnjem časa in da je glasoval proti dež. iol. zaloga in piie: „Bili smo vsi konster-nirani nad takim blaznim početjem dr. Tume". Opiauje razne drage naatope dr. Tumove v dež. zboru in jih imenuje „Tumove neumnosti". Potem priobčuje Tumovo pismo, v katerem odlaga predsedstvo narodno-napredne stranke in je izroča Gsbričeku, ki v .Soči" zdihuje: .Koliko boja j' bilo za Tumo" I Gabriček sklepa svoj odgovor t klicem : Kje je bil dr. Tuma zadnjih 6 let? Kje je
I!
1
tiato Tumovo pozitivno delo, o katerem je vedno govoril? Ko je ta in tam po-akaial in ko so vae vrvi popokale, sej« odkrila v njem zopet stara doša socialnega demokrata.
Tak je bil Gabričekov odgovor. Tama ma ni ostal dolžan odgovori, marveč mn je odgovoril v .Rdečem Pra-porju". O tem pa prihodnjič.
Politični pregled.
Slovanski centrum.
V pa'ek ae je konstituiral Slovanski centrum. Dagovoiila se je posebna organizacija skupine ter se izvolilo predaed-svo, obstoječe iz treh članov in aicer dr. Ivčevič, dr. Šnateriič in dr. Hrnban. Slovanski centrom iteje 58 članov, io sicer ga tvorijo Jugoslovani, katoliiko-narodni Čehi in Starornsini.
Skupna seja slovanskih članov anek sijskega odsek«.
Vseh 22 slovanskih članov anek-sijskega odseka ima v četrtek dopoladni skupno sejo, da se posvetujejo o solidarnem postopanja napram aneksijski predlogi. —
Jezikovne odredbe ta ČeSko.
V soboto in v nedeljo se je bavl ministerski svet s zakonskimi načrti glede jezikovnih razmer na Čeikem, katere na-merava predložiti vlada poslaniki zbornici že prihodnjo sredo.
Avatro-ogrsko-Turška pogodba.
Veliki vezir je izjavil v soboto nasproti nekemu diplomata, da bode Tarčiji gotovo vsprejela dogovorjeno pogodbo i Avstro-Ogrsko in da je nade, da pride tadi med Bolgarijo in Tarčijo do zpo-razama.
Novice.
Nada postarna prijateljica „Edi’ nost" je aedaj energično krenila na pot „pozitivnega delovanja za kmeta". Z Go-riikega prinaia članke, ki naj bi kazali velikanako zanimanje polibermljonib agrarcev za gospodarska vpraianja, * bistvu pa niao ti članki nič drugega kakor hnjikanje zoper poalance S. L S.
Tako ae bavl n. pr. z vpraianjefl poti Velendol-Zapotok in ae takoj ob' rezne ob naie državne poalance piao^
r— R	ojaki	1 Spominjajte sc ob vsaki ■ priliki »Šolskega doma"
		
Poslano.
Tvrdki Hedžet & Koritnik v Gorici.
Ker v Vajinem odgovora z dne 23. ni. na moje odprto pismo i dne 18. t. d. nlita objavila resnica, hofloin poditi inea bolj jaano sliko cele zadeve javno-ti v potres I
Sedaj omenjata, da je Vama g. J. poročil o neki stranki, katera je bila ije pri meni in ker ni naila »žaljenega liga, je priila do Vajn in vprašala: »Ima-zopet novo podružnico v Raiteljn ?“ i kar se ji je odgovorlilo, da ne. Ta ijina trditev je pa popolnoma r proti-ovjn z Vajinim pismom z dne 9. t. m., katerem pravita sledeče: „ Te dni se je ;lasila neka atranka, katera «e navadno ulainje pri nama. Mimo Vas grede vidi »podit, katerega je videla poprej pri ima v kondiciji. Vpraia ga, ako je to iii najina prodajalna, nakar se je orilo „dau, z opazko, da je vae-ino, knpi ta ali tam in seveda podana je bila pri Vat. Ako atranka ni doli zaželjenega blaga, kako trdita, da je li postrežena pri meni (Lii). Omenjata istem pisma, da Vama je stranka na zpolago eventaeino za pričo I Razvidno je torej is gornje vsebine, i g. J. K. nima v zadevi nič opraviti, ijti stranka se je oglasila pri Vama ne i g. J. E. Ko sem pa jaz v svojem ima z dne 11. t. m. zahteval ime iate nnke, napram kateri ae je baje eden njih g. uslužbencev izrazil, da je moja ;. Vajina, in jo imata Vidva na razpo-go — sta mi mesto istega dala pismeno avo, da naj z g. J. K. poravnam celo var, ter poslala g. J. K. k meni. Jaz m Vaja pa v svojem dopisa z dne 12. m. nato poučil, da nimam z g. J. K. česar opraviti, ampak z Vama, kajti dva sta mi predbacila že omenjene ■ede v pisma z dne 9. t. m. in Vidva i rekla, da imata aranko na razpolago, tero ie danes iičeta. (Torej zopet laž!) rdarjal sem, da objavim zadevo javno, o mi v treh dneh ne dokažete trditve ker sta v Svojem s dne 18. t. m. 1-Baovala g. J. K. kot nezaneiljirega mo-v govora in obnaianja (kako morete eti takega moža v trgovini?) , ter že-a, da ie malo potrpim, da se obrnete ektno do atranke, od katere naslov je J. K. izgubil pa se ga je kot neza-sljiv od Vaa imenovan zopet spomnil, mi potem vsebino strankine izjave Iročita.
Čakal sem nato iz laatnega mgiba pet dnij, kajti nezmiaelno je pravza-v čakanje, ako je stranka na razpeli. Ker mi pa po petih dneh nista nič 'očala, sem imel jaten dokaz, da ne la nič in da je to Vajino rovanje proti ni le iz zlobnega namena — meni dovati — to pa imenujem jaz ne-mno obrekovanje napram mojemu jetju in mojim g. uslužbencem ter ne im niti minuto več iskanja atranke, tro lahko iičeta do zadnjega dne. — pa objavita ie enkrat neresnico, era iskal zadoičenjn drugim potom.
Vea Vajin odgovor — gola laž na pritianjena I
Franc Ravnikar.
Dostavek: Ker od Vaju tako-jji mali rodeči goapod ni s tem v ni* iveii, Vaja prosi, da ga puatita na-pri miru, aicer objavi, kako je Vas, hedžet, vai g. J. K. proti nam titu-ter Vaa pozdravlja
»mali r tuleči gospod ^ Gorica, 26. jannarja 1909,
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevi obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva iz lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna ** dela za stavbe.
Prodajo sc
ORGLJE
z 2 registroma v obliki harmonija v dobrem stanu. Pripravne so za učenje. Cena 80 kron. Več pove Ivan Kacin, Otaiež 190 p. Cerkno, .n av av a\ a\ a\ av a\ av
Priporočamo
sl. občinstvu v mestu in dežel —— posluževati se tvrdke ■■=■■■■ ..
J. Medved
lGorici Cm Terii
pri nakupu izgotovljenih oblek, kožuhov, klobukov in črevljev tako za možke kakor ženske.
Izberaje velikanska
i«.
BS3BS3BSra3
Kinematograf Salon Central.
Veliki električni
BIOSKOP -•«
Intnniacijoimlno gledišče, živečih, govorečih, pojočih in igrajočih podob. Umetniško in tehnično vodstvo: Arhitekt A. Tscherne.
Predstave ob delavnikih ob 5l/j, 7 in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob 1,11 uri predp., popoldne ob 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri.
Bzar?zaBga
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raitela hiš. itv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovali e nirnber&kega In drobnega baga ter tkanin, preje In nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
NajboljSe Šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in Čevljarje.
Svetinjice, rožni venci maSne knjižice.
Hišna obuvala za m letne Čase.
Posebnost:
•emena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kraji marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih I in trgih ter na deželi.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NSročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA, ulica J os. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi In črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-Bklm pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriSka postaja.
Cene zmerne.
Lekarna
\
tristofoletti ? Gorici
Prave In edine žel. kapljice
i mamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
_	po jedno žličico
(Vantvena .nauk.) popije _ 0*,^
ielodec, stor6, da tgine v kratkem čatn omotica in ii-tolua Unont (mrtv ost). Te kap. Ijiee tudi stor6, da človek raje /d
Cina steklenici 60 vin. ^ *•/
Naznanilo preselitve.
Slav. občinstvu ulj ud no naznanjam, da som
preselil
svojo krojaško delavnico in trgovino z izgotovljenimi oblekami iz Tekalisča Jos. Verdi št. 33 v lastno hišo Tržaška ulica štev. 16.
(„tih Malega doma")
Obenem naznanjam, da sem vpeljal v svojo delavnico tu ii telefon St. 150, da za-morem hitreje postreči svojim cenj. naročnikom in odjemalcem.
Priporočam sc za blagohotno naklonjenost in bilježim z odličnim spoštovanjem
Ant. Krušič.
Prodajalna Katoliškega tish. drutUva ~  Trstu -
pr veliki pštl — ulica delle P ste it. 9.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev-rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin i. t. d. i. t. d. i. t. d.
Ha časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašništva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem.
Zaloga tish vin za častite župne urade.
Za obilo naročil in obiska od čč gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem
„Katol. tisk. društvo" TRST.
Štev. 342 Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil III. Cetrtleti, 1.1. mesecev
oktobra, muka in deceibra M,
začne v
ponedeljek, 8. marca 1909,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Od ravnateljstua zastavljalnice.
V Gorici, ‘28. jiwn'»r;a 1909.
Podpisani ima novo veliko zalogo raznovrstnih
šiv. strojev dvokoles
Cene nizke.
Poverjen je meni tudi glavni zastop z zalogo k metijskili strojev od prve slovanske tovarne braiov K. & R. Je-ži*k, Klansko.
Prodaja tudi plajšče za dvokolesa, komad po K 6 in za viSje cene.
Prodaja tudi dvokolesa novega modela trpežne z prostim tekom. Jamčim eno leto.
Cena K 158.
Priporoča se slav. občinstvu za naklonjenost
■Sos. Dekleva,
Gorica vi a THunicipio št. 1.
^	Odlikovana pekarija	^
^	^ in sladčičarna $/•	^
|	K. Draščik	♦
^	v Gorici na Kornu	^
(v lastni hlit)
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja - različna tina vina In likerjev na	A
drobno ali v orig. buteljkah. Pri-poroča ne sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
♦
♦
♦
Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega oroč|a
Fr. Leban
EllO,
I i | f:if i f lilicateu. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
BI ato se razpošila franho.
f ]. SULIBOSf
urar c. kr. državne zeležnice
v GORICI, Gosposka ulica it. 52.
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec.
Restavracija
„CENTRAL"
ulica Josipa Verdija 82.
Podpisani gostilničar naznanja g. gostom in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi da točim raznovrstna pristna vina, kakor: krnski temu, vipavsko, briško in furlansko vino in Dre-be rjev o pivo po jako nizki ceni. Kuhinja dobro preskrbljena. Postreže se vsakemu po svoji želji. Cene se zmerne. Kdor pride enkrat, se no bo kesal, prišel bo še v drugič, potrežba točna in
:—■■■ ■ --- poštena. :-----------
Pričakujem obilnega poseta.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Novič,
gostilničar.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko Itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, Istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Mlljsvečo prve In druge vrste, namreč ob ’/« kila in od enega lunta. Testenine iz tvornlce Žnideršič & Valenčič. Žveplcnke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka Iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in Iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
VIKTOR TOFFOLi
(SORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-
 ugodnejših krajev  ____________________
iwr Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno fino istrsko	„
Corfii	„
Pugiio	„
Jesih vinski
K 1-01 1-20 1-20 1-28
Mnrsiglia I!ombay . . Utiri . . . Lucca . . . najfinejšo . Milo in luči.
K 1-2&I
• „ l'20l
• M H0[
• ,, TbCl . „ 2-
Priporočam čč. duhovščini in ccr-l kvettim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja \i Gorici, via Teatro 20 in via Se-f minario 10.
Prosiva zahtevati listka!
F
k
JVfa^nanilo.
»Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo" V Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4l..,"0 (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po S1,0,, (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC	ZAJEC
Gorica v hiši Monta. •
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso npeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pompe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.	1
Cene nizke, solidna postrežba!
Eoo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže a potrdili najine nove aasrlkutke blagajne, da je knpil pri najn za
100 kron blaga.
Froaiva zahtevati liatke!
Poprava in komisijska zaloga dvokoles in šivalnih strojev, gramofonov za koncerte in gostilno tor vsakovrstno plošče, zastopnik automatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev.
Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem pri
It AT JEIi-u Gorica Stolna ulica 3- 4.
Prodaja tudi na mesečne obroke. — Novi slovenski ceniki Iranko
1	S
S
MB11 »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša)
zavaruje
1. proti požarni škodi vsakovrstna polsopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam
Edina domča slovenska zavarovalnica!
Priloga „Prim. Listu" šf. 5 z dne 4. februvarja 1909.
da ie vedno ni končana stvar radi zgradbe ceste GolobrdoBritof, seveda po nemarnosti državnih poslancev, »kajti ako bi kdo iel k dotičnema referentu, bi bila reč gotova v 24 urahu.
Na to neumno klepetanje odgovarjamo to-le:
Naia državna poslanca dr. Gregorčič in Fon nista bila enkrat ampak prav mnogokrat na ministerstva radi vpraialne ceite; že leta 1907 je poslanec Fon vložil v državnem zborn interpelacijo, v kateri je poživljal vlado, naj nadaljnje pričeto zgradbo oeste; naia poslanoa sta opetovano posredovala tudi na tržaikem namestniitvn.
Vspeh ja bil popolen : Vsi Ijndje v onih krajih vedo za to, samo „E!inost“ caplja za dogodki. Žalostna postava I A tako se godi, ako se hoče koga po sili blatiti I
Imeniki za nove deželnozborske volitve ? ? — Dobili smo več vprašanj z dežele, ali je res, da so dobila županstva nalog, da razpoložijo volilne imenike za nove deželnozborske volitve. Na to odgovarjamo, da nam o tem ni nič znanega, pač pa nam je znano, da je izdalo goriško glavarstvo in najbrže tudi druga glavarstva, na županstva okrožnico, da razpoložijo volilne imenike za državnozborske volitve. To pa se godi redno vsako leto. Županstva morajo imeti pripravljene volilne imenike za državnozborske volitve vedno in lo za slučaj razpusta državnega zbora. — Ti imeniki niso v nobeni zvezi z volitvami v deželni zbor. Ljudstvo je krivo razumelo razglase županstev na občinstvo. Poročajo nam s Krasa in iz vipavske doline, da naprednjaki vsled tega razglasa uže agitirajo med ljudstvom za nove deželnozborske volitve, o katerih ne ve noben dosedaj, ali se bodo sploh letos vršile. *— Toliko v znanje in ravnanje našim somišljenikom.
»Nifia mladina*! Članek pod tem naslovom, katerega smo priobčili v predzadnji it. „Prim. Liita“, je močno spekel tiste, katerim je bil namenjen, v prvi vrsti seveda „Sočo“. Vskipela je vsled britkih resnic, katere smo navedli v ome • njenem člankn. Čutil« se je močno pri* zadeto. Posvetila je naiema članka avod-ni članek kot odgovor, v katerem pa ni aič odgovorila, marveč se zvija na raane načine. Mi vstrajamo do pičice pri tem, kar smo pisali v omenjenem članka. Naio mladino zastrupljajo v prvi vrsti liberalna draitva po deželi, r katerib sg berejo brezverski in dragi nemoralni spisi in časniki, kjer se plese, rogovili proti veri, duhovnom, sv. zakramentom
listek!
Mlin ob Nadiži.
Idila. Spisal Jos. Košanov.
(Dalje.)
11
V	istem času, ko se godi naia povest, je priiel službovat v Kot finančni stražnik Žarič. Lepe zunanjosti je bil in ljudem se je spočetka prikupil. Toda tekom kratkega časa ga je ljudstvo spoznalo in nič več dobrega ni mislilo o njem. Očetje in matere so govorili: »Postite ga pri miru, niti besede ž njimi* Videli so namreč, da je tako razposajen in da uganja stvari, ob katerih se mora zgražati vsak človek, ki misli ie polteno.
In dobro je, da so delali ljudje tako napram njemu. Ker globokega zaničevanja so vredni Ijadje, ki prihajajo med naie ljudstvo in ga hočejo s tem dvigniti na viijo stopinjo, da ga nravstveno nničujejo.
Ta financar je bil tudi eden takih. Videl je, da v vasi ni razen žapnika in ačitelja drugih izobražencev, zato je hotel nastopati on kot tak s svojimi tovariii. Ljudstvo je neumno in uganjamo lahko
itd. Ali more to „Sočau tajiti. Pogledat naj gre na deželo posebno ob nedeljah popoladne in videla bode, kake privržence ima. To je sad čitanja liberalnih listov, to je sad tistib, ki piiejo v liberalne liste, in ako liberalna mladina pade v kake neljube zanjke, so krivi tega tisti, ki iirijo tako moralo med mladino. Oni bi morali stati pred sodiičem, ne pa žrtva njih naakov.
Gori! Pomsgsjtel broiuries, ki poljndno in razumljivo obdeluje vsestransko to prevažno vpraianje, se najtopleje priporoča mladini in vsem mladino ljubečim Slovencem. Dobiva se v »Narodni tiskarni1* v Gorici po 20 v komad.
Slov. *Alojzijevišče" v Gorici. —
Z začetkom II. semestra bode v .Aloj-zijevišču* izpražnjenili nekoliko mest. — Prosilci naj predložijo tozadevne prošnje vsaj do 18. februvarja t. I. samo na odbor slov. r,Alojzijevišča“. Potrebne priloge : 1. Krstni list, 2. šolska spričevala, 3. ubožni list, 4. zdravniško spričevalo za šolsko rabo, 5. priporočilo duhovnega pastirja (kateheta.) Za eventualno povrnitev spisov naj se priloži prošnji znamka od 20 v.
Kmečke zveze na Kranjskem so sklicale za minulo nedeljo shod v Ljubljano v veliko dvorano „Union", na katerem ae je razpravljalo o vladni predlogi socialnega zavarovanja za starost in cnemoglost. Udeležba na shodu je bila velika in vstop je bil dovoljen vsakomur. Na shod je priilo tudi mnogo nasprotnikov S. L. S., ki so skuiali shod motiti ali celo onemogočiti, kar se jim pa ni posrečilo. Na shodu so govorili dr. Šu-steriič, ki je shodu predsedoval, dr. Krek, dež. poslanec Mandelj in več drugih kmetov. Kmetje so s3 soglasno izrekli proti takemu vladnemn predloga o starostnem zavarovanju, ki bi dal 65-let* nema kmečkemu moža le 90 K na leto podpore. Kmetje so z ogorčenjem protestirali proti tema vladnemu predlogu in pozvali poslance S. L. S., naj zastavijo ves svoj upliv v to, da se taka predloga prepreči in vaj se druga, nova, boljia in ugodnejia napravi, ki bo res v podporo kmečkemu delavskemu ljudstvu. Poslanci so se izjavili, da stoje za svojimi volilci.
Nauk o knjigovodstvu. — Kato-liika Bukvama v Ljubljani je založila knjigo : Knjigovodstvo II, spisali-van Podlesnik. Cena vezani knjigi je 6 K 20 h. Knjiga opisuje najmodernejie knjigovodstvo, kakor ga rabi „Zadružna zveza*' v Ljubljani, „Goriika zvezau v Gorici in gospodarska zveza* v Istri. Po-
z njim, kar hočemo, so bile njegove misli. —
Tovariii financi, ki so bili bolj polteni, so ma sicer odsvetovali začenjati, kake neumnosti, ker so poznali že dobro Ijndi v Kotu. Ob njih besedsh je Žarič skomizgnil z rameni: „Bomo videli I*
Prej ko je priiel Žarič v Kot, je služboval v precej oddaljeni vasi bliža mesta. Tam je pač živel, kakor se ma je zljubilo. V slažbi se je seznanil z nekim dekletom, ki je bilo jako abogo. Mati ji je umrla že v zgodnji mladosti in oče se potem ni brigal dosti za njo, ker je hodil dan za dnevom po delu. Ona je bila, ko je končala iolo, vedno doma in kaj iivala. In tako se je zgodilo, da se je seznanil Žarič z njo, govoril ji sladke besede, kot je znal, obljubljal ji zlate gradove in raj že na zemlji. Ne-skuiena Katarina — tako je bilo dekletu ime — mu je pač vse verjela in vsemu temu je sledilo, da se mu je dala samo sebe —
Žarič je imel potem dovolj. OJ istega časa naprej jo je vedno redkeje obiskoval in nekoč je priiel nek drag liaanc in ji povedal s pomenljivim na-
leg naakov v knjigovodstva, vsebuje knjiga tadi sledeča dva oddelka: Konverzija uknjižeaih dolgov in Blagovni promet posojilnic po raiiraizenskem računa. Čitatelj najde vso z* zadružništvo, ‘ posojilniitvo in knjigovodstvo potrebne nauke. Vsebina je zelo bogata. Razlaga je kratka in jedrnata. Knjigo pozdravljamo in priporočamo prav toplo vsem, ki se bavijo z zadruž-niitvom in posojilniitvom, zlasti voditeljem naiih posojilnic v mesta in na deželi. Sežimo vsi pridno po nji I
Novi predsednik višega sodišča v Trstu. Cerar je predsednikom višega deželnega sodiiča v Trstu imenoval dosedanjega dvornega svetnika najvišega sodnega in kasacijskega sodišča Auguata Jakopič. — Novi predsednik viiega deželnega Bodiiča je bil kakor Bin davčnega uradnika rojen v Kanala leta 1848 in je brat pokojnega dr. Jakopič a. Po dovrienih jaridiikih študijah leta 1871 je vedno Blužboval v področju tržaikega viiega deželnega sodiiča dokler ni bil
I. 1903 pozvan k najviiemu sodiiču na Daaaju. — Med drugim je služboval Jakopič tadi na Goriikem in sicer kot sodni pristav v Ajdovičini in kot okrajni sodnik v Bovca.
Novi predsednik deželnega sodišča v Trstu. — Cesar je imenoval za predsednika tržaškega deželnega sodišča višesoduega svetnika Josipa Mi I o vč i č-a. Milovčič je rojen v Vrbeniku na otoku Krku 1. 1854. L. 1887 je bilimenovan okrajnim sodnikom v Cerknem in 181)0 v Tolminu. Leta 1897 je postal svetnik na okrožnem sodišču v Gorici in leta 1904 je bil imenovan svetnikom višega deželnega sodišča v Trstu.
— Za po potresu ponesrečene Italijane se je nadalje nabralo po cerkvah slovenskega dela dežele: V Šlov-renca 16 K, na Otlici 40 K, v Dornbergu 2120 K, v Sr. Križu 9 K, v Tolmina
II. izkaz 54 K, v Opatjemsela 30 K, v Mirnika 8 60 K, v Batah 10 84 K, v Branici 10 K, v Logu 1220 K, v Biljah 12 K, v Kronbergu 12, v Ravnici 13 62.
Listnica uredništva: Iz Kostanjevice, s Planine, iz Grgarja, izkaz darov, spis o svetogorski M. B. ter ie mnogo druge tvarine: Prihodnjič I
Listnica uprave: Jakob Janež, Chicago: Denar prejeli: Hraia lepal G. Iran Leban, Poljubinj : Lepa hvala za Vai trnd I S 3 Vam priporočamo
i	za nadaljnje delo I
smehom, da je Žarič premeščen v Kot. Pisala mu je od tedaj večkrat, a odgovori so bili jako redki in nadvse mrzli. Reva je obupavala in lila grenke solze spoznanja, kes«, a prepozno.
Nekega dne je zaklel Katarinin oče v borni sobi polrazpale koče: „Vlačuga! Da se mi pobereš, nič več te ne trpim pod streho lu To je rekel in jo zavil v bližnjo gostilno, kjer se je napil od jeze. Hči pa je jokala in klicala prokletstvo na njega, ki se je igral z njo, neskašeno in nepoznajočo življenja. V zibelki pa je zdaj pa zdaj zaplakalo nežno dete — Rožica.
Dan za dnevom je morala zapeljana reva poslniati kletve in grožnje. A trpela je. V tem času pa je dozorela v njej misel: „Olroka nesem tja gori v tiste kraje, naj ma bo vsaj vedno pred očmi njegov velik greh in ga mogoče to spreobrne. J„z pojdem čez morje v Aleksandrijo in bom živela tam neoma-jeno pokoreč se za greb, storjen iz ljubezni in v nevednosti in delala bom, da bo imela moja sirotica kaj v življenju.”
Sklenjeno, storjeno.
Tri mescce je bila stara Kožica in
Mesine novice.
m V torek, dne 9. t. m. bo v prostorih „Slov. krič. soc. zveze*, Gosposke ulice 6, javno predavanje. Predava č. g. dr. Josip Srebrnič o razmerja države in iole. Začetek bo tečao ob 8h zrečer. (Jieležit? se v obilnem itevila.
Razbit shod. V ned. se je imelo vriiti zborovanje H Delavske narodne organizacije* v Gorici v prostorih g. Gorjanca na Kornju. Na zborovanje pa je prišlo več socialnih demokratov, ki niso pustili govoriti govornikom v prilog „Nar. del. organizac je“, viled česar se shod ni mogel vriiti. Vpitje je bilo veliko na obeh straneh. Secalni demokratje so se na vso moč potegovali za dr. Tamo in vpili:	.Živio	Tuma1*,	nasprotniki pa
„Doli b Tumo*.
Iz goriške okolice.
g »Kmečka zveza* za gorško okolico vabi svoje odbornike in zanp-nike na zaupno posvetovanje, ki se bo vriilo po odborovem sklepu prihodnji četrtek, t. j. 11. febr. ob lh popoldne v prostorih restavracije „Central“. Predmet posvetovanja: 1. Vladni zakonski predlog o starostnem zavarovanja z ozirom na kmečki stan in o o k n ž e-nih živinskih boleznih. 2. Politični položaj v deželi.
Vstop je dovoljen samo odbornikom in ztupnikom „Kmečke zvezeu.
Vabilo na veselico, katero priredi „Slov. katol. izobraževalno druitvo11 v Grgarju dne 7. februarja t. I. ob 4 ari popoldae v dvorani goBp. Andreja Ml-Ijavec, gostilničarja v Grgarja. — Vspo-red: 1. Zajc: ,U bojH, poje moški zbor,
2. „Kmet in fotograf', ialjiv prizor,
3. Janez Laharnar; „Ženin Kos“, poje moški zbor, 4. Drag. Vodopivec: „Že-nin Miha*, šaljiv prizor, 5. Janez Laharnar: „Bratje! v kolo se vstopimo*, poje molki zbor, 6. Iran Štrukelj: „Črevljar“ veseloigra v 3 dejanjih. Vstopnina: stojiiča 40 vin., sedeži I. vrsto 1 K, II. vrste 70 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo, ker je čisti dobiček namenjen za draitveno zastavo. K obilni udeležbi vabi odbor.
g Lokovec. — Kako se neki „So-ča“ hvali in je ponosna nad lokovikimi liberalci, čel, da niso slabi ljudje I Ljuba bistra „Soča*, ko tako zmagonosno dere! skozi kanalsko dolino, kreni le za hip na levo in prepričaj se na c. kr. sodiiča, kake ljudi imai in s kom se ponaiai. Tam bodeš tudi izvedela marsikaj. Mi dobro vemo, kako bistra „Soča,“ po vsaki nalivni nevihti iz vsake, bodisi ie tako
mati se je napotila z njo proti Kotu. Ko je opravila tam gori svoje delo, kakor Brno videli, je odila proti laikemu Vidma in od tam v Trst, da si zasluži ie prej potnino za Aleksandrijo.
III.
Okoli štirih se je mlinar vzbudil, pomel si oči in vstal. Nato je odprl vrata in pogledal proti neba. Itraz zadovoljnosti mn jo švignil čez obraz. .Lepo vreme bo. Danes in jntri pa pospravim senou. Tako je mislil, stopil čez prsg do vode in se tam amil. Potem pa je vzel raz zid koso, ki jo je prejioji dan sklepal, del oselnik za pas in odiel proti Brega. Nedaleč od mlina se je vstavil, vzel oslo in začdl brusiti koso.
V	jutranji polnmrak je zazvenelo bratenje kakor vest o novem dneva V bližnjem grmovju se je vzbndil rumenokljuni kos, zažvižgal svojo jntranjo pesem in odletel iskat hrane.
In kosa je tadi zažvižgala med travo in mlinar je stopal zadovoljnega obraza zanjo, prav kakor pravi narodna pesem:
Jaz pa prav počasi
jo režem in kosim...
ostudne in umazane vode is hribovskih žrel, ki se n* pogled raškemu sladi, ven-dsr Tse pogoltne, ds je le stroga polnr, ne mened se za to, da je ie sama omaže. Slavna „Soča" meni, da njene liberalne pristale hočejo nklerikalni podrepniki1* osmešiti; to le ti, bistra »Soča*, pravil, ko SToje liberalne pristaie le z telesnimi naočniki gledai, mesto s steklenimi. Vemo, da nSočo“, ščegeta po grla, ko vidi „Prim. List", ko se tako lepo razvija in kaie v čudni Inči liberalce. Zatorej pa, nBmiljena „Soča“, ko perei lokoviko ,naprednost", zakaj ne bi raje naprednim Lokorčanom poslala ^naprednega" dah«, da bi jim zvedril ono med ušesi. „Sočau pravi, da lokoviki liberalci mislijo a svojo glavo. To je res. Torej če bi jim bila „SočaM priskočila pravočasno na pomoč, ne bi jim bilo treba v potrtosti denarce iteti... »Klerikalni podrepniki* jih pa rajie zase prihranijo. — Tadi tedaj so mislili s svojo glavo lokoviki „naprednjaki“, ko jim je kanarček z rdečo torbo v kljunu in z rmeno kletko na repa vbežal v bližnjo vas. ... Da se zavedni Lokov-čani smejejo, je tadi res, pa „Soča" misli, da ne »naprednim*. . . . Ako pa je „Sočau le še radovedna, jej bodemo ie bolj natanko razložili, kake pristaie ima v Lokovcu. Menda zadenemo pravo, če rečemc, da se jih sramaje. . . .
g Lokovec. — V nede'jo dne 24. jan. je bilo v našem „Kat. slov. izobraževalnem druitvn* predavanje o Italiji, o ljudeh, o življenja, o groznem potresa itd. Predaval je gosp. karat. Gosp. karat je imel uže veliko predavanj, zakar mu izreka odbor iskreno zahvalo I
Odbor.
g Novo železniško postajališče se zgradi v Št. Patra na progi bohinjske železnice in sicer tam, kjer se zdražita vipavska in bohinjska železnic«. V sololo se je vriil komisijski ogled na lioa mesta.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Gorenje Branice. — Kakor poviod, tako tadi pri nas imamo ojstro in soho zimo. — Dne 25. janavarja smo imeli Braničarji to čast, da nam je Ga* briček poslal ponujat rilčesto babo „So-čo“, pa mi zavedni Braničarji jo dobro poznamo po klepetanja, vsled tega smo jo z veselim srcem Gibričeka nazaj v naročje poslali. Gabriček, mi se dobro spominjamo preteklega časa, kakien sad so vaii čtsopisi v Branici obrodili: samo sovraštvo in prepir. Vsled tega pa vam svetujemo, da vašo kramo ponadite kje drugje, ker lakaj pri nas imate malo ali pa prav nič upanja za „giffi“.
B r a n i č a r.
Iz R henberka. — Prihodnja nedeljo dne 7. februvarja priredi „Krič. soc. izobraževalno društvo' v Rihenbergu
skioptiiko predavanje ob 3 in pol ari na Kresiji v dvorani g. Fr. Pečenko. Pristop imajo tudi nečlani proti plačila 10 vin. Predavanje, ki ga bodo pojainjevale slike s skioptikonom, bo lepo in zanimivo. Zato vabi k obilni udeležbi odbor.
a Selo. — Z\ cerkovnika je bil imenovan	od	strani Občinarjev Ivan
Bavčar, sin pok. Andreja. — Usilje-val se je neki Cjko, hud liberalec, katerega so pa Občinarji poslali kotle »fiikat". Cerkovništvo je aže od starodavnih časov v rokah te drnžine.
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Deskeij. — V nedeljo, dne BI. janavarja je predaval v naiem „K. s. izobraž. društvu1* g. Ivan Marinič, knjižničar, o časopisja in o knjižnici.
14. t. m. bomo imeli veselico s prav zanimivim vsporedom. — K obilni udeležbi vabi uljadno	odbor.
Iz cerkljanskega okraja.
c Cerkno. — Cerkveno • stavbni odbor je bil v velikih skrbeh, ali se bo oglasil kak mojtter, ki bi sprejel popravo stolpne strehe naie žnpne cerkve na podlagi že dvakrat aradno potrjenega proračuna. Domači g. stavbenik je izjavil, da je proračan brezpogojno prenizek in pomanjkljiv. Mi mu tadi verjamemo in smo oelo prepričani, da bo dobil nai stolp nov klobak In pod pogojem, če se dobi les zastonj! Upamo pa, da se bodo dobila dobra srca mej naiimi kmeti, ki ga imajo na razpclsgo in da naie ponosne župne cerkve sv. Ane stolp dobi ie to leto nov, modem klobak I Sedanji je v ! resnici star in nedostojen, kakor klobak kakega koroikega vandrovca! Kakor ču-jemo, bi bil voljan prevzeti delo pod gornjim pogojem neki mojster onstran Blegaia na Kranjskem. Cerkveno-stavbe-nemu odbora želimo v tem ozira obilo sreče I —
c Planina. — Nai krčmar se je izneveril načelom svojega očeta in tasta svojega, oba v Podplečem na Kranjskenr. Imenovana sta moža pristno krščanske korenike, odločna pristaia S. L. S. na Kranjskem, koji sta v zadnji volivni borbi pomagala do zmage I Nai krčmar pa hoče, kakor ae javno govori, vdinjati se pri Mihajna-Andrej Pa iaa ia njim na Ijabo ■prejeti pod svojo streho liste liberalnega bralnega dr.: ,S'. narod1* itd. G. Jerani Ali ne veste, da je „SI. narod1* list, ki ae vsak pošten kranjski kmet odkašlja, ko ga ogleda ali čaje imenovati, pa pijane ob tla rekoč : Fej! ? —
c Police. — V ponedeljek smo pokopali vzor mladeniča Antona H rala. Bil je abog, a delaven, varčen, naravnost izgleden in za to tadi obče čislan, kar je izpričal njegov pogreb. Bil je izvrsten
pevec in vodja domačega cerkvenega pevskega zbor«. Blagemu mladeniču — bodi pobožen spomin I —
c Straža. — Nekdo se je norčeval iz nas, da smo ili v predpasta k st. obhajilu. Mi bi od istega radi izvedeli, ksj je bolj častno, iti v, predpuitu k sr. obhajilu, ali pa iti v predpu ta v „keho“?
Stražki fintje.
Iz lolminkega okraja.
t Volarje pri tolininu. — Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi zabavni večer dne 7. februarja' V pc-red. 1. nGozdiču, mešan zbor; 2. „Žanin M.ha*, igrokaz; 3 nListovkam v slovo1*, meian zbor; 4. „Pri gospodi1*, igra; 6. nSoči**, deklamacija; 6. BKmetu, fotograf', 1 ialjivi prizor ; 7. „V mraku1*, deklamacija;
8 „Hiiica“, meian zbor. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina za člane 10 vi- j narjev, za nečlane 20 vinarjev. Čisti do- ! hodekje namenjen za nabavo novega harmonij«. K obilni udeležbi uljadno vabi
odbor.
t Dol. TribuSe. — Prvo javno predavanje, s katerim stopa naie društvo med svet, je dobro učinkovalo na Ijndstro. G; župni upravitelj je v svojem govoru, v katerem je to beitjo (liberalizem) dobro naslikal, sploino navdnienje za dobro stvar razvnel. Posebno se je ljudem do-padlo, ker jim je vsako posamezno besedo, ki jim ni bila razumljiva, poljudno razložil. Pričakujemo v kratkem posvetnega govornika iz Gorice, katerega govor hočemo v velikem itevilu poslušati, kakor prvi. Naprej 1
t Poroka. — Pri Sv. Luciji se je poročil 3. februvarija zvest naročnik »Primorskega Lista*, gospod Ivan Jermol z Brda z gospico Marijo Štrukelj od Sv. Lucije. — Obilo sreče in božjega blagoslova mlademu paru I
lz komenskega okraja.
km Temnica. — Občinske volitve so se vršile prejioji pondeljek in torek in končale s popolno zmago S. L. S. in s porazom Stepančičeve županove Btranke. Vsi, žapan in trije podžupani, to propadli. Novi, deloma mladi in delavni možje stopijo v sUreiinstvo.
Čas je že bil, da se po 24 letih razmere v občini enkrat spremene in j oprava občine pride v druge roke in ie občinstvo nekoliko oddahae. S ava vrlim volilcem 1
češki radikalci kričati: „Proč ž njim I11 zvonili so na kolesarske zvonce, vrteli drdre in bili po pultih. Kljub temu je Bienerth začel govoriti, a češki radikalci so tako razsajali, posebno Lisy in Choc, da ni bilo mogoče v njegovem govoru razumeti niti besedice. Ko so nemški kršč.-socijalci Bienerthu parkrat poplo-skali, je postal hrup nepopisen. Bienerth je rekel, da stojimo ob resnem preobratu: ali naj narodni boj še dalje kot dolgo trajna bolezen mori vse javno življenje, ali naj se razmere na Češkem,' ki vpil " vajo na vso Avstrijo, pomire To je to- • liko potrebnejše dejal je govornik, ker se nahaja sedaj naša država sredi nevarnosti mednarodnega položaja.
Češki radikalec Udržal je predlagal, naj se takoj prične debata o Bienerth ovem govoru. Jednak predlog je stavil tudi nemški radikalec Kirchmayr.
Predlog je zbornica soglasno sprejela. Nato je bila seja za pol ure prekinjena, da se vpišejo govorniki. — Ker je bilo postopanje predsednikovo, ki je odredil, da se takoj razprava o Bienerth-ovi izjavi prične, ne da bi bili poprej rešeni nujni predlogi, nepravilno, so začeli češki radikalci zopet razbijati, vpiti, peti, zvoniti, vrteli drdro ter trobiti s trobentami, in prvega govornika Masa ryk-a ni bilo prav nič razumeti. Med poslanci bi bilo prišlo kmalu do pretepa posebno zaradi tega, ker je posl. B:elo-hlavek imenoval češke radikalce „poli-tične šmrkovce'. Seja je bila ob 4 in pol uri zaključena, in kaj se bo nadalje godilo, odvisno je od sklepa načelnikov parlamentarnih klubov, ki so se danes pred sejo zbrali k posvetovanju.
Za kratek čas.
Kegcdiia uganka.
				a				
	a	a	a	a	, a	a	a	
	v	n	a	a	e	1	d	
n	a	t	i	a	0	0	0	0
m	n	a	1	a	n	n	n	i
	i	i	i	a	k	k	k	
	n	a	a	a	n	a	0	
	i	i	i	a	n	n	n	
t	a	n	n	a	1	m	n	0
Državni zbor.
Včerajšnja seja poslanske zbornice , je bila skrajno viharna. Kakor je bilo . že naznanjeno je predložila v včerajšnji seji vlada poslanski zbornici jezikovne zakonske načrte za Češko.
Koj, ko je vstopil v dvorano mi-nisterski predsednik Bienerth, pričeli so
Besede značijo: 1. vrsta samoglasnik; 2. častna oieba; 3. mesto na La-ikem; 4 dežela; 6. slatabnik; 6. dru-itvo; 7. cerkvena	oprava;	8.	mogočni
vojvoda; 9. žensko	kratno	ime.
Po sredi od zgoraj navzdol se čita ifie poslane«.
Reiitev in imena reiiteljev prihodnjič.
Loterijske številke.
30. jnnuv.irja
Trst................ 77	5	7	85	6
Line .......	42	5	9	18	76
&
„Dober dan Marija” I „Bog daj Ana1*!
„Oh, kako dolgo Te že nisem videla Marija I Zelo sem vesela, da zamorem s Teboj zopet malo govoriti, kajti dolžna sem Ti še zahvalo za' dober svet, ki si mi ga zadnjič dala, ko sem Te vprašala, kje naj si kupim obleko. Nisem mislila, da se v novi trgovini g.
*****
N*
N*
**P
******
Raštelj št. 16
**
**
dobi tako izborno blago. Prav hvaležna sem Ti, da si mi nasvetovala to v resnici solidno tvrdko. Pa tudi jaz sem povedala nekaterim, a vsakdo se mi je začudil rekoč: ali ste še le sedaj zvedeli za to trgovino ko vendar že vsa okolica zahaja kupovati v to prodajalno potrebne obleke, z ozirom na to, ker je tvrdka slovenska, edina, in prva te stroke v ulici Raštelj 16.“
„Torej vidiš, Ana, da sem prav svetovala".
„Da, da, Marija. Sedaj grem pa po svojih opravkih, imam malo časa, pridem Te že enkrat obiskat, da se kaj več pogovorive. — Z Bogom !“
§8