SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva. Zvezek 4. V TRSTU, 12. februvarija 1898. Letnik II. Meseca februvarja se praznuje god teli-le slovanslcih imen : 1. Ka- zimira, 8. Mlada, 11. Želko, 18. Pribisiava, Dragoslav, 21. Miloslav. Slovenke, dajajte svojim otrokom le slovanska krstna imena 1 Pesem. Od juga vetrec tajno Zavel je k nam. Zavel v pomladni noči K tem rožicam. S poljubi sen jim bega. Sladko zavzet, In i)lalio se odpira Za cvetom cvet. Odplul bo spet Črez goro. Tja do moi-ja, Kjer ljubico ponosno Palmo ima. A rože, solzne rože? — Kaj to, knj to ! Zaljubljeno jih solnce Tešilo bo . . . Požigalec. Hudoben požigalec Dospel je v našo vas, Da pali kamor pride, O njem se čuje glas. A ne zažiga trgov. Ne mest in ne vasi, Dekletom pali srca Se svojimi očmi. In tudi v našo vas že Zanesel je gorje. Pogubne iskre padle Pa v moje so srce. Kristina. 74 A. Pahar : Pravica tlo sreče. Pravica do sreče. Povest. Ruski spisal I. N. Potapeulio ; poslovenil A. Pahar. (Dalje.) n. Na večer druzega dne je Knrtänov nekoliko premenil svoj načrt. Nameraval je prej ostati tukaj cele tri dni, da bi si oddahnil od poto- vanja, no zdaj jo iividel, da je oddih neniožen. V onem trenotji, ko je S|)revodnik imenoval znano selo Čaplino, znano seve le po imenu, se je v njegovi duši nejasno pokazala slika tihe vaške idile, in potegnilo ga je ven iz vagona. A idile ni našel. Pozdnev se jo hipoma pokazal pred njim kot človek, iidan lenobi, propal tako globoko, da ima za družbo rudečo- nosega strica in nemo, samo cvilečo j-sorodnico", katera sta živela pri njem v gostéh, kot človek, ki je do cela zabil viliarno drvénje mladosti, ki je opustil vse probleme ter posvetil svoje življenje — jedi in spanju. In kar je najhuje, da se je to zgodilo brez vsakega zunanjega nagiba. Nekateri dojdejo v tako stanje po nravstvenih potresih, po budili jirevarah, a njemu se ni zgodilo nič takega. On je bil do skrajnosti siromašna na- tura, ki je izgubila vso silo, ves ogenj. Rana mladost, šolska leta, di- jaško življenje, vse to ga je prej nekoliko gibalo in budilo njegova za- spana čuvstva, da so včasi celo zažarčla ; no, potem je vaško življenje in obilost vsega dalo jirostor njegovi prirojeni lenobi ; začelo se je naglo propadanje v žival, iatcri tudi za hrano ni treba skrbeti. Vse to je napravilo na gosta moi-ilen utis. Srečaval se je z domačimi samo pri mizi : pri čaju, obedu, zavtraku in južini. Zdelo se je, da oni žive samo tedaj. Mej ostalim časom so spali ali se po domu poslanjali, redko zahajajo na vrt. Priroda jih ni vabila ; i'aje so imeli postelje in divane ter se oživljali le pod uplivom nekaterih kozarcev ..nastavljenega" in pri vidu polnili krožnikov. Darjo Pavlovno je videl dvakrat, hitro idočo po vrtu in skrivšo se tam nekje v njegovi globini. Nemara je liilo tam njeno jniljubljeno me- stece, kjer je posedovala cele ure, kakor divja zverica v kletki. K mizi je redno prihajala, nalivala čaj, dajala jedi, a govorila samo se slugami, dajajc ukaze. Kurtanov ni slišal, da bi bila govorila z možem ali se so- rodnikoma. Odišla je takoj, ko je izpolnila svoje gospodinjske dolžnosti pri mizi. Njene uloge v tem domu on ni mogel umeti. Po vidu, izrazu lica, po vodenju — molčečim, strogim se skritim preziranjem, — je mogel sklepati, da jim je ona tuja, da prenaša muko, da jo obnašanje strica in idijotsko cvilenje „sorodnice" žali. No, to je bilo samo ugibanje. „Nemara, da je tu nekaka drama. — mislil si je Kurtanov, gledaje A. Pahar : Pravica do sreče. 75 njeno bledo, lepo lice s tankimi potezami, z umnimi blestečimi očmi : - ~ no, vidi se, da je ni možno razvozlati." In končal je, rekši, da to ni njegova naloga. Na večerji je povedal Pozdnevu, da jutri zjutraj odpotuje. — Saj sem ti pravil, da ne preživiš ! — je opazil z lenim nasme- hom Pozdnev. — Ne . . . Hiteti moram ! — menil je Kurtanov. — Nisem prav računal . . . Slučajno je pogledal Darjo Pavlovno in opazil, da je nje obraz preletela lahna senca. Razumel je njen pogled, katerega je uprla vanj, in ta pogled — strog, globok, kakor bi se liotel uveriti o njem, izmeriti njegovo dušo, se mu je zdel nepričakovan, čuden in značilen. Sicer ga je pa kmalu pozabil, ker se je nadalje Darja Pavlovna vedla i»ovsem na- vadno in čez deset minut izginila. Odhajaje v svoje stanovanje, se je poslovil od Pozdneva, ker ga zjutraj ne bi videl. Spal je dobro in zjutraj, ko so bila okna vlastelinov še zakrita, je odišel na postajo. Vlak, katerega je čakal, je bil takozvani »mešani" in je lezel neznosno počasi. Kurtanov je nameraval peljati se dve, tri postaje, a potem izstopiti in počakati poštni vlak, s katerim se je peljal od meje. Želel je samo ostaviti prebivalce posestva Čaplino. Po treh postajah je bil večji buffet. Izstopil je in sedel k zajutreku. Vlak je še stal, ko je zapazil, da nek železniški uradnik hodi okolo dolge mize, kazaje potnikom nekov zavitek in jih izprašuje. Uradnik je prišel k njemu, ter mu, nagnivši se, pokazal napis na zavitku. — Ali niste vi Kurtanov V — je vprašal, kakor je prej vprašal vsakega. To ga je jako iznenadilo. Brzojavka, na katerej je stalo : »Potniku Kurtanovu". Kdo je mogel vedeti, da se on pelje po tej progi V Kdo mu hoče kaj ? Kdo ga zasleduje V — Da, to sem jaz ! — je odgovoril z neprikritim začujenjem, osta- vivši zajutrek. Čutil je silno nestrpnost, ko so ga poklicali v neko pisarno, da se podpiše. Stopivši na peron, je odpečatil telegram in prečital : ,Ako ste dober človek, tedaj me pričakajte s poštnim vlakom. Darja Kurtaševa." Desetkrat je prebral te besede in vselej je na konci dejal : — ,,Ni- česar, prav ničesar ne umejem". No, ko se je vrnil v buffet in nadalje- val svoj zajetrek, spomnil se je mahoma vpra^alnega pogleda Darje Pavlovne včeraj na večerji. Toraj, ta pogled je imel svoj pomen ! Nato, ko je vlak odšel, je sam hodil po peronu, trude se, razvozlati pomen telegrama in včerajšnjega pogleda. ^,Ako ste vi dober človek" . . . Kako čuden začetek ! V tej frazi se jasno vidi rezkost, kategoričnost, odločnost. 76 A. Pahar: Pravica do sreče. Ne pojasnil, ne prošnje, ne silnih besed ! Kaj je neki ? Beg ? To je možno. Sicer pa on ni govoril ž njo deset besed in ni imel prilike jo spoznati. No, naj si bo taka ali taka, to je gotovo, da ona spada k drngi vrsti ljudij nego je njen mož. Da jo je ueprenelioma težilo, kar se je godilo okolo nje, to je bilo vidno. Da se ni za eno trenotje ni ujemala s tem življenjem, o tem je govorilo njeno lice. No, kaj je pomenjal oni pogled, upoi'ni, vprašalni pogled, kateri ga je zadel po naznanilu odhoda ? Ali je hotela pogledati v njegovo dušo, da bi se uverila, je-li mu more zaupati ? A zakaj ni govorila nobenkrat ž njim ? Saj bi ga bila lahko srečala na vrtu — samega, to je bilo tako laliko. Ni mogel razumeti. Čakanje vlaka mu je priluijalo z vsakim hipom neznosneje. Tudi brez brzojavke bi bil čakal tukaj vlaka, seve. No, zakaj je brzojavila ravno semkiij, na to postajo ? Nemara je uméla, da on ne odhaja, a da beži od tega pokopališča živih ljudi, kateri so mu delali grozo in stud. Ni bilo li to ono skupno, kar ji je dalo pravico, da se je obrnila do njega ? O, ničesa ni vedel in razumel. Edino to mu je bilo jasno, da Darja Pavlovna beži od doma in da ji je nemara potreben sopotnik, človek, ki bi ji svetoval, morebiti branil jo v slučaju potrebe. ,,Nu, kaj, jaz ji vse to izpolnim ! — misMl si je, sprehajaje se po peronu: — izpolnim, kakor bi storil vsak na mojem mestu. Na vsak način je moja simpatija na njeni strani. Ničesar druzcga človek ne more storiti, ako ima le še iskro žive duše v sebi, nego bežati od tam. Vsprej- mem jo prosto in je tudi ne bom izpraševal. Kaj me briga ta stvar '?" Uverjal je samega sebe, da čaka samo vlak, da bi se peljal dalje, da ga prihod Darje Pavlovne čisto nič ne razburja. No, čakanje vlaka je bilo neznosno. Hodil je pred postajno uro ter gledal nanjo ali bo še dolgo treba čakati. Njegova previdnost je došla do tega, da se je pri blagajni zagotovil, ali je mogoče, mej tem ko stoji vlak, vzeti biljet. Zdelo se mu je ne- kako, da ona nima biljeta za nadaljevanje poti. Šel je še dalje. „]\Iorel)iti nima denarja. Odkod bi ga vzela V Ako beži od moža, tedaj ga ne bo prosila !" In pregledal je svojo listnico. Pokazalo se je, da je dosti de- narja za dva. ,,Vendar, ali me ne zanima ta stvar preveč ? — vprašal se je na- krat, zapazivši svojo nenavadno razburjenost, ko se je naznanilo, da je vlak odšel z bližnje postaje. — Kakor zaljubljenec jo čakam. A mej tem mi je povsem tuja." Vlak se je pokazal v daljavi, vedno bliže In bliže. Zdaj je jel vo- ziti počasneje in se vstavil. Kurtanov je stal pri durih v buffet, naslonjen k steni, pozorno, a z dozdevno mirnostjo je gledal na potnike, stoiiajoče iz vagonov. Takoj je spoznal Darjo Pavlovno, v temnem lahkem ,,vater- prufu", z malim klobukom, pod gostim naličjem. Po čem jo je spoznal ? Kristina : Obsodba. - Marica II. ; Nekaj pedagogike. 77 Snj je nikdar ni videl v taki opravi. Ona je nekako posebno odločno krenila naravnost \noti njemu, kakor bi l)ila prej vedela, da bode stal on ravno na tem mestu. On je stal negibno, dokler ni prišla ona k njemu. — Hvala, Andrej Vasiljevic! — je dejala, stegnivši mu roko. Stisnil ji je roko ter vprašal hitro : — Nimate biljeta V Kam ? — V Moskvo ! Ni biljeta, ne denarja. .— Jaz sem to skoraj vedel ! — je odgovoril on. — Skoraj ? — vprašala je s polusmehom. — A jaz sem vedela za gotovo, da ste vi . . . dobri ! — Pojdiva v bulTet, Darja Pavlovna, jaz pobitim za biljetom. Vsega imamo sedem minut ! — Da . . . Samo da bi bila sama ... Treba je vam pojasniti, kaj pomenja vse to . . . Tekel je k blagajni, ker jo zvonilo že v drugo. Pride še. Obsodba. Skrivnostno stikajo glave. Se zgražajo in govore : ,,Da ljubita se - in ta greh Očitno nosita v očeh. — A nama — kaj ljudje so mar, Jezikov zlobnih ta vihar, — Le bolj in bolj plamen gori Pregrešni nama iz oči ! Kristina. Nekaj pedagogike. Spisala Marica II. (Dalje). Nadalje govorimo o kaznih in pa o obdarjevanji otrok. Prve so go- tovo neprijetne, plačilo pa je prijetn, II. II. 19. Izvrstno revijo priporočamo prav toplo vsej slovenski inteligenci. RAZNO. l>oueski k ženski emancipaciji. Ženska docentinja na Newbam Golr; lege v Cambridge je uže 17 let gdč. Ida I'reund, rodom Dunajčanka. 1881. je zapustila Dunaj, kjer je z odliko završila učiteljišče, v Londonu se je učila naravoslovja, 1885. je naOitton College napravila rigoroz z odliko tei- se uastanda kot docentinja za kemijo. Na vseučilišči v Lpsali je nastavljena kakor i'edni ])rofesor i)ravo- slovne fakulte gdč. M. Eschelsou. Stara je ;{(! let. V Lvovu so ob novem letu otvorili ženske akademične kurze. Pri- javilo se je k njim nad 200 slušateljic. .'iületnica. — 9. jan. 1848. je umrla Lukrecija Karolina Herschcl v Hannovern. Rojena je bila v istem mestu Hi. marca 1750. Bila je sestra slavnega astronoma Friderika Viljema Herschela, sama se je posvetila isti znanosti in našla 6' kometor. Izdala je katalog 561 Hamsteedskih zvezd. Bila je torej vredna zastopnica svoje vede. Mcfisto. V Berolinu so v velikih bazarih nastavljene ženske — kot detek- tivi, da pazijo na kupčevalke. Znano je, da marsikaka žena izmakne pri kupovanju kako stvar. Te tatice bi bile pri možkih čuvajih mnogo po- zornejše. A sovrstnici tudi raje priznajo krivdo ter se dado od nje raje preiskovati. Prvi pot se jim zažuga s kaznijo, ol) ponovitvi se izroče po- liciji. — Laskavo za ženstvo to upotrebljanje baš ni, a dokazuje vender praktičnost. V Parizu so jiriredile francoske slikarice izložbo svojih del. Udele- žilo se je 84 imietnic. „LeipKJft'er iiliistr. Zeitiiiia;'- je donesla sei-ijo slik znamenitejših nem- ških pisateljic . , . l)omä. O5,, Sarajevskemu biskupu dr.n Stadlern je ka]iitel poklonil njegov Portrait, katerega jc i/.gotovila slovenska slikarica, gdč. Kobilčeva i/, Ljubljane. (irospodu Mefi.stu prav leita hvala za prijazen trud. Sicer mi pa to, kili' je on zabeležil, ni več do cela novo. Saj poroča uže prof. dr. A. Dodel (Vom Weib. Scine soziale Stellung und seine Befähigung. Eine Menscliwerdungs - Frage), na kojega se baš v svojem spisu prav tesno naslanjam, da je bilo na švicarskili univerzah vže od leta 1S()4. — 1891. skupaj dam vpisanih na raznih fakultetah. O zdi-avnicah v IJosnji itd. sem pa nekoč sama nekaj poročala. Znano mi je tudi, da se nujajo zdravnicam prav lepe službice, za koje jih zavidajo možki kolegi, samo, žal, da ne doma. Ker se pa vendar vsakej ne ljubi službovati ])ri kakem perzijskem šaliu ali emiru ali kje po mohamedanskih hareniili, smo v obče že skoro na istem stališču, kakor poprej. Lepa llu-king-le, dvorna zdi-avnica njegove ekscelence Li- Ilung- Čang-a pa le dokazuje, da mislita konservativni Kitaj in ,napredna'' Evropa zanieniti svoji ulogi. Nadalje si dovoljujem opozarjati, da je pi'of. Albert na Dunajskem vseučilišču iztirai neko slušateljico, „ker neče predavati vpričo ženskih". O blaženo II). stoletje ! A propos ! Dodelnovo knjigo priporočam prav toplo vsem nasprotni- kom ženskega osvobojenja, da se navzamejo iz nje z(b-avili nazorov. Kedaj bode pač niožtvo v obče tako nepristransko in pravično sodilo, kakor ta iskreni zagovornik ženskih ])ravic? Seveda treba biti k temu „mož", a ne samo ,dcr (!eist, der stets vereint" v možki obliki, Danica. Ženska Je lahko na Francoskem zdravnica, odvetnica, členica vzgo- jevalnega sveta, doseže celo lahko častno svetinjo, a njen podpis ni ve- ljaven na nobenej javnoj in uradnoj listini. Dvivgne so lehko na največje mesto v umetnosti, trgovini in obi'ti, ako pa se omoži, ni nikcdi lastnica svojega lastnega premoženja in ne sme brez dovoljenja svojega moža pro- dati ni trohice. DOMA. Prav tenia domaća jed so sui'Ovi štruklji z orehi. Sir se zdrobi ter se nameša sé stolčenimi orelii. Pridene se še nekaj jajc, vrhne in cukra ter se namaže s to zmesjo na tenko razsukano testo. Ko so štruklji pe- čeni, se razrežejo na koščeke ter se polijejo z obilnim mlekom. Ta jed po- sebno oirokom diši kaj dobro. ¦ ; ' '¦• ' Kako je ravnati, z jabolki, da se ohranijo vso zimo, M; f^ó^jn^ija' meseca sveže ! Najprej se obero, ne otreso in najlepša in najbolj zrela jabolka se morajo razložiti na zračen prostor. Čez nekaj dnij se potem ftfi Listnica uredništva. — izjava. vložijo v zaboj in sicer med plasti snežnega suhega mahu. Jabolka, ki pridejo na vi'h, pokrijejo se potem z U) cm. debelo ]»lastjo, zaboj se dobro zabije in zakoplje na suhem jn'ostoru tako globoko v zemljo, da ga krije potem jedna ped prsti. Jako zanesljivo je tudi, če se jabolka vložijo namesto med mah, v jako droben, popolnoma suh pesek. V tem slučaju zaboja hi treba zakopati v zemljo, ampak recimo, lehko se shrani na podstrešju. Sadje ostane na tak način do cela sveže in obdi'ži tudi hn aroma in okus. * Kako je sliranjevati mh\o. Kar se tiče shranjevanja čilega svežega mleka, govoriti se more itak le večinoma o kratkej dobi od danes do jutri, a vendar je velicega pomena za to, da se mleko ne pokvai-i, kakovost in pripravnost shrambe. Mleko se ne sme shranjevati v kuhinji radi pre- velike toplote, pa tudi v slabo prezračenih jirostorih ne, ker je slab zrak poln razkrojevalnih snovi, katere vplivajo na mleko. Nikakor pa ne za- došča, ako se posoda zadela, češ, da ne bo mleko vsega ,potegnilo na se', kajti v mleku so plini ognjikove kisline in pa taki, ki imajo v sebi dušik. V zadelanej posodi zbirajo se nad mlekom in ker ne morejo nikamor, padajo v mleko nazaj, kar je ti'pežnosti mleka na kvar. Iz tega se raz- vidi, da je zračnost prvi pogoj, da se mleko delj časa ohrani. Kedor raz- polaga s posebno mlekarnico, naj ])osebno skrbi za dobro ventilacijo. Mlekarnica naj ne stoji blizo hlevov in gnojišč. Stene naj bodo pobeljene, tla pa potlakana s cementom, in kolikor možno gladka, kajti drugače se razlito mleko ne more dobro odstraniti, ostanki pa se razkro- jujejo in tvorijo nadalje razkrojovalne snovi za mleko. Mlekarnica mora biti snažna v vsakem obziru, ne samo radi tega, da se jiodaljša tako trpežnost mleka, ampak.....no, ker je snažnost ljuba IJogu in ljudem" ! . . . . Listnica uredništva. Grilček. Lopo prosim, pišite večje, mene kar oči bole, ko čitam V;iš drobni rokopis in stavca gotovo tudi. Pozdrav ! Zorana. Hvala za ljubeznivo pismo, pesmi bodcmo videli . ; . Izjava. 0(1 prijateljske strani sem bil oj>ozorjeii,