DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 2, 1943
LETO XLVI. — YOL. XLVI.
goslovanski gerilci so vdrli v Italijo:
Sle gerilske kolone napadajo Nemce ob stari av-strijsko-hrvaški meji. Vsa Albanija je v revolti, gerilci imajo v rokah pol Albanije.
°ve slovenski brigadi gerilcev
prodirata v severno italijo
Lonci
on.
—, 31. julija.—Jugoslovanski gerilci so predrli itali-o linijo in se prebili v okraj Udine (Videm) v severovzhodni'3	čete generala Mihajloviča so pa začele z na-,č..nanGmške čete ob stari avstrijsko-hrvaški meji. Tako poni "]0 jugoslovanski viri v Londonu.
lan ePeše iz Stockholma trdijo, da je vsa Albanija v revolti l ta,'ja:
nske čete prot. morj-u>
3^0VemciJa vsiplje na Balkan
^ da
80 albanski gerilci osvobodili že pol Albanije ter da podijo
rezerve tankov in pehote, :i°WaC1 garnizi-l'e- iz katerih se ;ernškmiČejo italiJanske čete. ^ C° v°Jaštvo pod poveljih lobit,- maršala Rommela skuša i U|tl v rnl
IU*e in preprečiti vsta-
iriSear°dov P« Balkanu, kadar Zazija zaveznikov.
,et ti« Za
a v lesl,'iva poročila so dospe t* eli tair°. ki trdijo, da so za "tCN%emCi razoroževati itali-f ija, Tgarnizij0 v Larissi, Gr-iatra°Tdokazuje, da Nemčija , talijo že iz vojne. SOSln
o, da j °Vanski viri zatrjuje-sj Za6el general Mihajlo-°sno ofenzivo v severni ljl> kjer je s k u p i n a naPadla nemške po-, stari avstrijski me-^ se o vročih bojih in ^ °beh straneh. °venski brigadi geril-Pfetolkli preko gora
ob j u g o s 1 o vansko-italijanski meji. Baje sta se prerinili prav do sektorja pri Udinah, severno od tržaškega zaliva. Mnogo domačinov se jim je pridružilo, da skupno udarijo po Italijanih, trdijo poročila.
Nemci so vzeli v roke popolno kontrolo nad Jugoslavijo, Grčijo in Albanijo. Vrhovno poveljstvo >je prevzel feldmar-šal Rommel, ki je nadomestil Italijane z Nemci na vseh važnih krajih, tako tudi na Dode-kaneških otokih.
Neka skrivna italijanska radijska postaja je svarila italijanske ladje, ki so zasidrane v Reki in Pulju, da jih bodo skušali Nemci pograbiti. Italijanske posadke teh ladij so baje odločno proti Nemcem.
Poročila zatrjujejo, da so slovenske gerilske čete uspele v bojih v severni Italiji.
n
W of tO
A $
H:
heri,
i*
ill'
eer*j so ameriški bombniki romunska oljna polja
aira

avg,-
175 ameriških 13(1 ^ d a n e s poletelo »a *io ter vsipalo bom-ffavp ske oline vrelce in S o pri Ploesti. Zatana-
2-400°rah nal)raviti bomb" zračne poti, kar razdalja, ki so jo še °ini. kaki bombniki v tej £ i Art!,
%)7 nakar
fei'i/T
olje in ga
Sedem nevtralnih držav je bilo posvarjenih, naj ne dajo zavetja zločincem
Washington.—Državni oddelek naznanja, da je bilo svarilo predsednika Rooseveita nevtralnim deželam, naj ne dajo zavetja osiškim zločincem, oddano ameriškim vladnim zastopnikom v sedmih nevtralnih državah, med katerimi je tudi Vatikan. Te države so: Švedska, Turčija, Španija, Portugalska, Švica, Argentina in Vatikan.
Mr. Roosevelt je izrazil upanje, da ne bo nobene nevtralne države, ki bi dala zavetje vojnim zločincem, ki bi hoteli uteči zasluženi kazni. Takoj za Rooseveltom sta isto ponovili Anglija in Rusija.
Roosevelt je sicer izrazil samo "upanje," da bodo nevtralne dtežele to upoštevale, toda diplomatski viri so prepričani, da bodo sledile ekonomske re-prisalije, ako nevtralne dežele tega svarila ne bodo upoštevale. Mnoge je presenetilo, da je državni oddelek vključil v te države tudi Vatikan.
Nova pomoč prihaja v Sredozemlje, trdi Madrid
New York.—Radio iz Madrida je včeraj poročal, da je plulo včeraj 147 zavezniških ladij skozi ožino pri Gibraltarju, ki so vozila vojni material v Sredozemlje. V konvoju so bile transportne ladje in tanki. V petek popoldne so pa pristale v Gibraltarju ameriške ladje, ki so vozile velike zaloge z deli letal, tanke in oklepna vozila, je trdil madridski radio.
Formalna zaroka kralja Petra z grško princezo
London. — Premier jugoslovanske vlade Trifunovic je uradno naznanil zaroko kralja Petra II. z grško princezo Aleksandro. Dan poroke še ni jav-ljen. Poroko sta odobrili obe družini in tudi obe vladi. Kralj bo star 6. septembra 21 let, princeza je pa dve leti starejša. Skrivaj sta bila zaročena že več kot eno leto.
ic,
iof nii£
Vft^d Ploesti, da jim °+erije niso mogle so zmetali do ■P&ii r:0v b°mb na sedtem
N^dajejo
A1
> J in«1
ur*-
in
zolin za nemško bojno silo. Napad so izvedli Amerikanci pri belem dnevu. Te oljne naprave leže 35 milj severno od Bukarešta, glavnega mesta Romunije.
Bombniki so prileteli nizko nad Ploesti, da so metali bombe, obenem pa s strojnicami ob-suli važne oljne naprave.
Škoda, ki so jo napravili ameriški bombniki nad temi oljnimi napravami je tako ogromna, da bo morda ta akt obrnil vojno v čisto drugo smer, kot izjavljajo ameriški častniki.
a 11-
letalca ubita pri willoughby
!*hbv^tnem latališču Will-
o
PoPold Se Je PriPetila vče-' Dri k. J16 nezgoda z leta-sta bila ubita
i?it0n • Wardzinski iz North A	Stanley Thomas iz
vSlf.%etnU- Nahajala sta se na
$$
n ?,pustu in sta se ho-J taljnazaj še en-
Slw'V6talu- ki
b<i 0 E-136-st-n, U ,3 pr*dal sv°j a^U?1? Robertu Kali-
g^hLf- 169- St., ki bi bil deleŽ' Robert
al 6srečo a 8e J'e včeraJ
l ^ Wn Sam Vozil v tistem ^d „!ta Se vozila že
Co., predno je vstopil k mornarici kot letalski kadet.
'ti

fH^^rečo ^t i0 nedostatke:
fVr*
let Je
Bfevi. o jp *
^v ie ^eščilo
Hlo i?a m°tor
eno ne da bj mo-Na-odpovedal z višine 200
lTi0- Wardlzinski n Pri White Motor
Nemčija ima še vedno 872,473 Francozov v
ujetništvu
New York. — Mednarodni Rdeči križ v ženevi, Švica, javlja, da je v Nemčiji še vedno 872,473 francoskih vojnih ujetnikov v raznih koncentracijskih taboriščih. Tam ,so že od leta 1940, ko se je zrušila .Francija
-o-
Bratenahl zaprt za par dni Cesta ob jezeru skozi vasico Bratenahl bo zaprta od danes pa do srede večer ali do četrtka z ju, traj. Popravljali jo bodo od Coit Rd. do 140. ceste. Ves pro met bodo poslali v mesto južno od te ceste.
Iz bolnišnice Anna Jene iz 1071 E. 68. St se je vrnila iz bolnišnice in pri jateljice jo zdaj lahko obiščej na domu.
Na tisoče ameriških čet dospelo v Anglijo
London. — V Anglijo je dospelo na tisoče novih čet iz Ame-ikše. Preko Atlantika so se prepeljale brez vsake nezgode. Iz Kanade so pa prišle zopet nove čete parašutarjev in drugih bojnih edinic. Te novo došle čete so aile razkropljene po raznih ta-3oriščih v Angliji.
-o-
Armada potrebuje80,-)00 pintov krvi na teden
Washington.—James Byrnes, direktor za vojno mobilizacijo, je izjavil, da mora narod darovati vsak teden najmanj 80,000 pintov krvi, da jo bo dovolj za našo bojno silo. Krvna plazma je v tej vojni ohranila že na tisočem vojakov življenje, je rekel direktor. Rdeči križ ima po deželi 32 centrov, kjer se ahko daruje kri za vojake. -o-
Rusko topništvo razbija nemške tanke ob Donecu
■ London, 1. avg. u— Ruski topovi velikega kalibra so včeraj razbili skoro 100 nemških tankov, ko so Rusi ustavili večji nemški izpad v bazenu reke Doneč v južni Rusiji.
Na fronti pri Orlu Rusi še vedno prodirajo naprej, počasi pa sigurno. Včeraj so zavzeli zopet več naselij.
Pod Vorošilovgradom so Nemci napadli s tanki, letali in izbranimi četami rusko linijo. Toda Rusi so koncentrirali topovski ogenj na nemške čete s tako silo, da so se morali Nemci umakniti, zatrjujejo poročila iz Moskve.
Da so Rusi popolnoma svesti svojega položaja kaže dejstvo, da je ruska vlada dovolila diplomatskemu koru, da se vrne iz Kujbiševa v Moskvo, kamor se je bil umaknil, ko je bila Moskva v nevarnosti leta 1941.
Ko so Nemci napadU ruske pozicije ob spodnjem Donecu, so Rusi najprej s strojnicami ločili nemško pehoto od tankov in jo pognali nazaj, potem je vzelo pa rusko topništvo na muho nemške tanke. Ob sončnem zatonu ni bilo na bojnem polju drugega kot razbiti nemški tanki.
Istočasno je pa ruska zračna sila opravila z nemškimi avijali. čarji ter jih sklatila 28.
-o--
Pet ameriških senatorjev v Angliji
London. — Sem je dospelo pet ameriških senatorjev, ki bodo pregledali ameriške čete, ki se nahajajo v Angliji. Ti senatorji so: Russel iz Georgije, Brewster iz Maine, Chandler .iz Kentucky, Lodge iz Massachusetts in Mead iz New Yorka.
Naš novi roman
V par dneh bomo pričeli objavljati krasen nov roman pod naslovom "Palomita." Prepričani smo, da se bo našim čitate-ljem dopadel.
Mesa bo več prihodnjih 10 mesecev, ker bo prišlo več živine na trg
Washington. — Govejega mesa bo kmalu več v mesnicah in gospodinja bo lahko bolj izbirala vrste mesa za svoje kupone. Istočasno pa svarijo, da bo prihodnje tedne na trgu manj svinjine.
Splošno bo prihodnjih osem ali deset mesecev zaloga mesa večja, ker se pričakuje več živine na trg in sicer bo začela prihajati živina iz zapadnih in ju-žnozapadnih rančev, kjer je živina odvisna samo od paše.
Toda če bo večja količina mesa v klavnicah tudi imela za posledico večje porcije v racioni-ranju, je odvisno od urada za kontrolo cen in urada za živilsko administracijo. Zaenkrat nista določila v tem oziru še ničesar.
Italijanski narod v revolti; vojaštvo se druži z narodom
Iz severnih italijanskih mest prihajajo poročila o fpktični revoluciji. Grožnja zaveznikov, da bodo začeli z vso silo bombardirati italijanska mesta, bo dovedla do vdaje. Narod zahteva, da Badoglio odstopi.
Bern, Švica, 1. avgusta.—Narod v severnih italijanskih mestih je pobunil in položaj kaže na faktično revolto. To je posledica svarila zavezniških radijskih postaj, da bodo zavezniški bombniki začeli z večjo silo razbijati italijanska mesta, ker je vlada premierja Badoglije prezrla mirovne ponudbe zaveznikov in še naprej občuje z Nemci.
Vsa jeklarska industrija obratuje po 48 ur na teden od 1. avgusta
Washington. — Od 1. avgusta naprej je postavljena vsa jeklarska industrija v Ameriki na bazo 48 ur na teden. Jeklarske j družbe, ki so prosile, da se jih od tega oprosti, naj čakajo, da se njih slučaj reši v uradu za vojno delovno silo.
Večina jeklarske industrije že obratuje po 48 ur na teden. Nekatere tovarne so prosile, da se izvzame od te odredbe pisarni ške moči. Jeklarne ne smejo na jemati novih delavcev ,dokler ne bodo vse tovarne obratovale po 48 ur na teden.
Kitajsko je prekinila vezi s francosko vlado
Čungking, Kitajska.—Kitajska vlada je prekinila vse diplomatske odnošaje s franco sko vlado v Vichy ter je zasedla francosko železnico, ki gre v francosko Indo-Kino in ki teče po kitajskem ozemlju. Vse pogodbe in pakti med Kitajsko in Francijo so s tem razveljavljene. Francoska vlada je dala Japoncem več koncesij na škodo Kitajski.
Dodatno k zahvali
V spomin pokojnemu mornarju Pozelniku so darovali za ma še tudi naslednji: Mr. in Mrs. J Nemanic, Mr. in Mrs. Skocaj Mr. in Mrs. H. Stupica, Mr. Martin W. Murphy. Družina jim izreka iskreno zahvalo.
Poročila, ki so dospela v Švico, zatrjujejo, da se vojaštvo druži s civilisti. Demonstrant-je zahtevajo odstop maršala Badoglije in takojšen mir.
Posebno akuten je položaj v Milanu, kjer se vrše izgredi že ves teden. Narod dolži Badoglio, da je domovino izdal. Na tisoče naroda se zbira na glavnih trgih v Milanu, Turinu ter drugih mestih, ki ogorčeno zahtevajo takojšen mir.
Neka skrivnostna radijska postaja je apelirala na narod, naj se združi proti vladi premierja Badoglija, katerega je imenovala izdajalcem.
Sinočna grožnja zavezniških radijskih postaj iz Severne Afrike, da bodo začele deževati bombe na italijanska mesta v večjem obsegu, bo morda prinesla rezultate v par dnevih, čutijo v Londonu. Vsi člani vojnega kabineta stoje pripravljeni za takojšno akcijo, ako pride kaj izvanrednega, na primer vdaja Italije.
Zavezniške radijske postaje so svarile italijansko prebivalstvo, naj se ogiblje železnic, to-varen, nemških vojaških barak in vseh vojaških tarč. Radijske postaje so dolžile maršala Ba-doglijo, da je dal Nemcem čas, da se ojačijo v Italiji in da bo
vse odslej prelita kri v Italiji padla na glavo nove italijanske! čincem in sta to takoj vlade.	I Rusija in Anglija.
Od vseh strani trdijo poročila, da se Badoglio ne bo mogel vzdržati dolgo na vladi.
Premier Churchill in pred* sednik Roosevelt sta obravnavala položaj v Italiji po preko-oceanskem telefonu. .
Nekatera poročila zatrjujejo, da odhajajo italijanske čete iz Grčije in da so se pri umiku opetovano pograbile z nemškimi četami.
V Švico prihajajo vesti, da je Nemčija ukazala vsem nemškim podanikom v Italiji, naj odidejo iz Italije, zlasti pa iz Milana. Nasprotno pa se trudi Italija, da <Iobi svoje državljane iz Nemčije.
Resignacijo grofa Ciana, kot poslanika pri Vatikanu, smatrajo v političnih krogih kot glajenje poti do premirja.
Badoglio je upal, da bo držal v šahu mnenje naroda toliko časa, da bo cšobil svojih 30 divizij vojaštva iz Balkana in 270,-000 italijanskih delavcev iz Nemčije. Toda narod očividno noče čakati in zahteva takojšen mir.
Amerika, Anglija in Rusija so v polnem soglasju glede položaja v Italiji. To je pokazal slučaj, ko je predsednik Roosevelt posvaril nevtralce, naj ne dajejo zavetja političnim zlo-
podprli
Pogreb Jos. Widmarja
Jutri ob 9:30 bo pogreb Joseph Widmarja v cerkev sv. Vi da iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St. Na pogreb bo dospel tudi brat pokoj nega, S/Sgt. Charles iz Camp Lee, Va.
Važna seja nocoj
Društvo sv. Marije Magd. št 162 KSKJ bo imelo nocoj ob osmih svojo redno mesečno sejo Tajnica bo pobirala asesment od šestih naprej.
Prva obletnica
V sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. maša za pokojnim Marti nom Stepanič v spomin prve obletnice njegove smrti.
Naši
vojaki
K mornarici v Great Lakes, 111. je odšel v soboto Theodore Kozely, sin Mr. in Mrs. Rudolf Kozely iz 687 E. 156. St. Želimo mu v lepem mornariškem stanu vso srečo in pa, seve, zdrav po-vratek po dobljeni zmagi.
M t* *
Iz Virginije se je oglasila
brhka Slovenka, gdč. Thelma S. Kozely, hčerka poznane Koželj e-ve družine iz 687 E. 156. St. Ako ji želijo prijateljice poslati kako kartico, je tu njen najnovejši naslov : Thelma S. Kozely, HA l/C, Navy Air Station Dispensary, Norfolk b, Va.
na m
V soboto je obiskala naš urad Ensign Vida Ponikvar, ki služi
pri WAVES in je hčerka Mr. in Mrs. John Ponikvar iz Chis-holm, Minn. Bila je na obisku pri sestri Miss Jennie Ponikvar, 606 E. 97. St. Včeraj se je vrnila nazaj v Washington, D. C. Svojo treningo je končala v Smith College, Northampton, Mass.
M M M
Mrs. Margaret Ahlin iz 1101 E. 66. St. sporoča naslove svojih sinov pri vojakih in sicer: Pfc. Edward Ahlin, 35045232 H. Q. Co. 2nd Bn. 4th Inf. APO 980, Seattle, Wash. — Stanley Ahlin, 2/C 356 — 55-87, U
Kratke vojne in druge vesti
ST. LOUIS, MO. — Včeraj popoldne je bilo ubitih 10 oseb, med temi tudi župan William Dee Becker. Nesreča se je pripetila, ko so preiskušali armadni jadralnik (glider) nad mestnim letališčem. V višini 1,500 so se krila pri jadralniku zvila in vsi pa-sažirji so treščili na zemljo. Na tisoče oseb je gledalo strašni prizor.
* * *
NEW YORK. — V zamorski naselbini Harlem je prišlo tekom noči od nedelje na pondeljek do izgredov, pri katerih je bila ena oseba ubita, nad 30 pa ranjenih. Stražnik je napovedal neki zamorski ženski aretacijo, ko ga je napadel nek zamorski vojak,
nakar se je razvil splošen pretep.
• * *
NEW YORK. — Iz Stockholma se poroča, da je ukazal nemški propagandni minister civilnemu prebivalstvu v Berlinu, naj izprazni mesto. Boje se, da bo zadela Berlin ista usoda kot Hamburg, ki so ga zavezniške bombe spremenile v razvaline.
» * *
LONDON. — Radio iz Vichy, Francija, poroča, da so ameriške čete zasedle otok Kiska v Aleutih. Iz Washingtona ni tozadevno nobenega poročila.
• * •
ČUNGKING. — V nedeljo je umrl 81 let stari Lin Sen, predsednik kitajske republike. Generalisimo Kaišek«je prevzel posle predsednika..
• • •
SICILIJA. — Ameriške čete, ki prodirajo ob severnem obrežju Sicilije proti Mesini, so zavzele devet večjih mest in se nahajajo danes komaj dve milji od pristanišča San Stefano, kjer je glavna baza nemškega desnega krila. Nemci se pripravljajo,
da se umaknejo pred Amerikanci.
* * *
BERN, Švica. — Iz Italije prihajajo poročila, da italijansko prebivalstvo v masah beži iz mest radi grožnje zaveznikov, da bo-
S Thomas Jefferson, c/o Fleet! do zopet začeli z bombardiranjem mest. V nedeljo je odšlo iz ra-Post Office, New York, N. Y. 1 znih mest nad 3,000,000 civilnih oseb.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 2, 1943
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
slovenian daily newspaper
JA1IXS DXBXVSO. KUtor
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays_
naročnina:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poitl, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $350. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland po poitl četrt leta $355 Za Cleveland in Euclid, po raznažalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c ___
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year CT. S. and Canada $350 for fl month«. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« U. S. and Canada $2.00 for 8 months. Cleveland by mail $2.35 for S months Cleveland and Euclid by carrier $8.50 per year. $3.50 for 6 months, $2.00 for s months __Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 180 Moil., Aug. 2, 1943
Kako dolgo še?
S pohodom na Sicilijo je bil storjen prvi korak za invazijo Evrope in s tem so načeli zavezniki prvi del velikega strategičnega načrta. Taka strategija mora biti začrtana veliko vnaprej in se le počasi razvija. 'Kampanja v Siciliji je zanimiva zato, ker kaže nekako formo vsega načrta za invazijo.
Smer invazije od Severne Afrike do Sicilije gre, splošno rečeno, proti severo-vzhodu. Kadar bomo enkrat osvojili Sicilijo, bomo zgradili ogromno bazo za nadaljni pohod. Pohod na Sicilijo je nudil najmanjši odpor od strani osišča.
Ako bodo iskali zavezniki od Sicilije naprej nadaljni najmanjši odpor, jim bo kazala pot še vedno severovzhodno in sicer na obalo Jadranskega morja. Razdalja od Sicilije do spodnje polovice Italije je manjša kot je razdalja od Severne Afrike do Sicilije.
Z invazijo Sicilije so udarili zavezniki v sredino osiške južne linije. Izognili so se Sardiniji in Kreti, zavedajoč se, da če pade Sicilija, bo padla tudi Sardinija in osiška pozicija na otoku Kreti bo močno ogrožana.
Ako se zdaj obrnemo na Pacifik, se bomo spomnili, da smo nekje čitali, da se naša mornarica pripravlja za vojno na Pacifiku do leta 1949. Seveda, upanje imamo, da vojna ne bo trajala tako dolgo. Dobro je, če gojimo to upanje toda kdo vidi v bodočnost? Vojna v Evropi mora biti končana najprej in velik optimist mora biti oni, ki bi prisegel, da bo vojna v Evropi končana pred letom 1944. Tudi potem bo vzelo zaveznike precej časa, predno bodo mogli zbrati vso svojo bojno silo na Pacifiku. In še potem bo dosti truda, predno bodo sprejeli Japonci pogoje zaveznikov — brezpogojno vdajo. Njih rekord nam jamči za to. Japonski mi litaristi se bore do zadnjega moža in japonski mornarji odklanjajo rešitev, kadar se pogrezajo ladje pod njimi. Svoja bojna letala in ladje pošiljajo v boj in v pogubo, toda še ve dno prihajajo drugi. Njih vojaštvo se bori po džunglah do zadnjega, ne glede na to, če dobi ojačenje ali ne.
Zadnje čase smo imeli na Pacifiku mnogo uspehov in še več jih je v delu. Toda do osrčja japonske obrambe še davno nismo prišli. Japonci imajo v posesti še na stotine otokov. Nekatere bo vredno okupirati, druge bomo morda pustili v miru. Toda vitalnega udarca ne bomo zadali Japonski in na potu proti zmagi ne bomo, dokler naša bojna sila ne bodo dobila trdnih tal na Kitajskem. To pa pomeni ogromno število vojaštva, letal in ladij, katere bomo morali pripeljati tje na tisoče milj daleč.
Torej kadar bodo topovi potihnili v Evropi in ko jih bomo obrnili proti Pacifiku, pa bo še daleč čas, predno bodo Japonci sprejeli brezpogojno vdajo, ako se bodo Japonci borili naprej, kot so se dozdaj. Morda je imel Tojo prav, ko je prerokoval za Japonsko veliko bodočnost ali pa popolno uničenje za prihodnjih tisoč let.
Totalna vojna, v kateri je svet zdaj do vratu, še ne kaže začetka konca. Še bodo padale žrtve, predno bo utihnil boj ni hrup po vsej zemeljski obli.
Mnenje ameriškega delavca
Nedavno so se obrnili v 14 državah in 62 mestih na delavce ter jih vprašali za njih mnenje o sedanjem položaju na splošno. Odgovor je bil sledeč:
Večina delavcev je mnenja, da bo po tej vojni finančna kriza in da jim bodo plače utrgane. V pričakovanju te krize ameriški delavec zdaj hrani denar. *
Povprečen delavec se danes ne pritožuje glede mezde, pač pa kritizira delodajalca v industriji, da noče sodelovati z delavcem in da ga še vedno ne smatra kot važen steber pri svojem podjetju.
Odsotnost od dela je pripisovati povečini bolezni in utrujenosti. Delavci ne trpijo med seboj takega, ki rad postava.
Večina delavstva verjame v unije, toda kritizira način, kako v glavnih uradih ravnajo z unijskim denarjem. Članstvo ne ve v večini slučajev, kam gre denar in kakšno je stanje glavne blagajne.
Tako unijski kot neunijski delavci so za postavo, ki prepoveduje stavke v vojni industriji' 83 odstotkov delavcev plačuje redno 10% od mezde za vojne bonde.
Ko so vprašali ženske, ki so zaposlene v vojni industriji, za njih mnenje, se jih je 56 odstotkov izjavilo, da bodo odšle po končani vojni iz tovaren.
Peta kolona na Siciliji
Za uspešno invazijo Sicilije so mnogo pripomogli ameriški Italijani, ki so jih zavezniki skrivaj izkrcali na Siciliji več tednov pred faktično invazijo. Kako so to izvedli, je vojaška tajnost. Fakt pa je, da so prišli tje. Bili so za to podjetje poprej dobro trenirani. Ker govore jezik domačinov, so imeli velike prednosti. Bili so se skrili in od tam začeli delati "kupčijo" z vojaškimi poveljniki. Mnogo so jih pregovorili za stvar zaveznikov radi spoštovanja do Amerike
same, ki uživa na Siciliji velik ugled, druge so pa — kupili. Tako je bila izvršena na Siciliji ena najmanj nekrvavih okupacij v zgodovini, v geslu: da ni noben zid tako visok, da bi ga ne preskočil z zlatom obložen osel.
Zapisnik
četrte seje eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta
(Nadaljevanje.)
V zvezi z izdajo dr. Čokove brošure "The Problem of Trieste" so nastale potežkoče in daljša zamuda, ker je avtor hotel imeti gotove popravke potem, ko je bilo natiskanih že 1500 izvodov. Vse te je bilo treba zavreči. Naročili smo 3500 izvodov, od katerega števila jih je bilo 2500 razposlanih kot posebna priloga mesečnika Nova Jugoslavia, 250 izvodov je dobil dr. ičiok, ostale pa SANS za svoje podružnice in za prodajo. Potrebno bi bilo to brošuro še bolj razširiti in naročiti nadaljnjih 1000 izvodov. Stroški za tisk so znašali $325.00, od katere vsote imamo dobiti nazaj $25.00, ali bodo pa kreditirani pri novem naročilu.
Predsednik Kristan je sestavil protestno pismo glede napada na Louisa Adamiča v ameriškem Srbobranu in prepisi so bili poslani predsedniku Rooseveltu, državnemu tajniku Hullu, direktorju urada vojnih informacij Elmerju Davisu in DeWittu Poole-iju, direktorju urada strategičnih služb. Dobili smo odgovor iz urada državnega tajništva, v katerem je izražena zahvala za opozorilo in obljuba, da bo zadevi naklonjena potrebna pozornost.
Ko je Louis Adamič, častni predsednik SANSa, potoval skozi Chicago, se je vršil poseben sestanek, katerega so se udeležili poleg predsednika tudi nekateri drugi bližnji odborniki. Razpravljalo se je o raznih važnih zadevah, pred vsem o problemu, kako priti do sodelovanja med Srbi, Hrvati in Slovenci. To je bil tudi vzrok, zakaj se je predsednik Kristan podal v New York.
Delo. v uradu se vrši kolikor mogoče najbolj točno. Dobil pa je par pritožb glede objav, katere sestavlja nameščenec v uradu. Kljub opominu, da je on odgovoren za vse objave, je nameščenec že večkrat brez dovoljenja razposlal listom gradivo, ki je bilo neprimerno za objavo. Smatra, da mora biti upravni urad zelo nevtralen, toleranten in pazljiv, da se kaka struja ne razžali in edinost ohrani. Cafe mu nikakor ne dopušča, da bi delo v uradu vedno nadziral, zlasti še sedaj, ko ima polne roke tudi političnega dela. Radi tega želi, da se take nerednosti v bodoče ne bodo več vršile.
O poročilu sledi splošna razprava ter se sprejme. Sprejeti so sledeči zaključki:	,
Če je potrebno, se naroči še 1000 nadaljnjih izvodov brošure "The Problem of Trieste." Razdele se naj podružnicam, čitalnicam in časopisom.
Pomožni tajnik ima polno moč v nadzorstvu upravnega urada in sme uposliti tako moč, kot se mu vidi primerno in potrebno.
Pomožni tajnik nadalje priporoča, da v bodoče SANS trpi vse stroške odbornikov v zvezi s sejami itd. Sedaj naša blagajna to dopušča. Sledi daljša razprava in končno je sprejet predlog brata Zaitza, da se plačajo vozni stroški po 5 centov od milje, dnevnice pa po $10.00. Za časa potovanja ni nobeden upravičen do dnevnic.
POROČILO BLAGAJNIKA SANSA:
Z bratom pomožnim tajnikom sva se pred nekaj časom pogovarjala in prišla do zaključka, da bi bilo najbolje, če bi se finančna poročila pripravila in priobčila vsak mesec. Na podlagi tega bi javnost od meseca do meseca znala, koliko prispevkov je bilo prejetih, kakor tudi koliko in zakaj se je denar izplačal.
Za minuli mesec (maj) je bilo tako poročilo v gotovih listih že ta teden priobčeno, v nekaterih listih bo pa poročilo priobče-no prihodnji teden.
Poročila so sestavljena tako, da kažejo natančno vse posamezne prispevke, kakor tudi posamezna izplačila, zato ne vidim potrebe danes tukaj ponovno omenjati posameznih številk, hočem pa poročati o skupnih prejemkih in izplačilih.
Do sedaj znašajo skupni prispevki $10,550.37, izplačila pa $3,202.97. Bilanca današnjega dne je $7,347.40. Preostanek denarja je vložen na čekovni račun na First National Bank of Jo-liet, 111.
Svoječasno mi je bila tudi poverjena naloga, da naj stopim v pogovor z Rev. Urankarjem in ga naprosim, da naj bi prevzel tajniške posle SANSa. Z Rev. Urankarjem sem o tem večkrat govoril. Govoril sem tudi z njegovim predstojnikom, gospodom komisarjem. Dne 29. maja sem prejel od Rev. Uran-karja pismo, kjer mi piše, da vsled preobile zaposlenosti in rahlega zdravja tajniške službe ne more sprejeti.
Rev. Urankar nadalje piše tudi tole: "Ker bi ne mogel prestajati očitkov, češ, nisem hotel prevzeti dela, ker sem sebičen, se tudi odpovedujem mestu na odboru."
Ko sem omenjeno pismo prejel, sem o tem takoj obvestil predsednika SANSa. Pismo Rev. Urankar j a vam bom prečital, da boste o vsebini istega tudi vi informirani in da boste znali skh'pati%n odločiti.
K mojemu poročilu želim dostaviti še tole:
Iz ameriških, kakor tudi iz naših slovenskih časopisov je razvidno, da je bilo zadnje čase v Ameriko pripeljanih precejšnje število italijanskih ujetnikov, ki so bili zajeti v Afriki. V listu Ameriški Domovini sem čitaj« da se je iz zanesljivih virov izvedelo, da je med temi ujetniki precejšnje število primorskih Slovencev. Noben izmed nas ne more dvomiti nad resničnostjo teh poročil, kajti samo ob sebi se lahko razume, da so med vojnimi ujetniki gotovo tudi naši rojaki, primorski Slovenci. Zato priporočam, da bi se SANS zavzel in zadevo preiskal. Če se dožene, da so med vojnimi ujetniki tudi primorski Slovenci oziroma ujetniki slovenske krvi, da se podvzamejo potrebni koraki in eri vladi posreduje, da se taki ujetniki porabijo za kako važno deli}, namesto da bi bili v konfinaciji.
Dan za dnevom čitamo v listih, da primanjkuje delavcev tu in tam in posebno še na farmah. Italijanski ujetniki slovenske krvi bi bili gotovo veseli, če bi smeli opravljati kako delo v tovarni ali na kmetiji. Če bi se nam posrečilo to doseči, bi s čem koristili ujetnikom, kakor tudi Zed. državam. Zato prav toplo priporočam, da o tem pri današpji seji razpravljamo in storimo kar je mogoče, da se naša vlada v Washingtonu, D. C., informira o našem sklepu in naši želji.
To je vse, kar imam za sedaj poročati.
JOSEPH ZALAR, blagajnik.
Blagajnikovo poročilo je sprejeto.
Dr. Kern poroča o sodelovanju pri organiziranju podružni-
ce št. 39 v Clevelandu; agitiral je tudi pri Slovenski dobrodelni zvezi. Ozirajoč se na poročila o delu nekaterih drugih odbornikov, se počuti zelo malega. Zelo ga veseli, da se resnično deluje. Zaključek dopoldanske seje.
(Dalje prihodnjič.)
BESEDA IZ NARODA
Slike odobravajo ;
Kakor je bilo vroče zadnjo sredo večer v Delavskemu domu na Waterloo Rd., pa se je v kljub temu zbralo zelo lepo število ljudi, ki so s zanimanjem zrli skoro dve uri neprenehoma zanimivo predstavo. Mnogi so se mi osebno zahvaljevali in izrazili, da niso mislili, da so slike tako dobjro poglodene. Po naključju je izostala slika Zajče-vega pogreba, ki bo pa prihodnjič prišla v pošte v. Mnogi so naprosili za zopetno predstavo, to se bo vse uredilo. Takole so namenjeni slikovne predstave za tekoči in drugi mesec:
Prihodnjo sredo sej vrši na domačem vrtu, to je, v sredo 4. avgusta. Ako dobim dvorano na Holmes Ave., se bo vršila tam predstava v sredo 11. avgusta, potem 18. zopet na domačem vrtu, in 25. avgusta pa v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. In prvega septembra pa zopet na Waterloo Rd.
Vsako drugo sredo se vrši predstava na domačem vrtu, za slučaj dežja pa v Knausovi dvorani.
Pazite na oglase par dni poprej.
A. Grdina.
Nekaj iz Hubbard Rd.
Ko sem šel v nedeljo malo na izprehod v prosto naravo, sem naletel na več Slovencev iz Clevelanda in Euclida. Videl sem tudi bankirja iz St. Clair-ja. Ne vem, če me je tudi on opazil ali ne, vem pa, da s"o se srečavale najine oči. Tista dva rojaka iz Euclida sta bila, zelo prijazna, a njiju imena sem pa kaj ročno pozabil, kajti če si ne zapišem, pa takoj pozabim, ker sem že precej "švoh" možganov. Eden izmed njiju ima v tej okolici svojo farmo, kamor zahaja koncem tedna, kar je prav prijazno, ampak biti tukaj kar naprej in delati trdo, pa ni noben špas. No, pa če bi človek imel še dovolj denarja, da bi si lahko privoščil kakšno komodnost, pa ne rečem, da bi ne bilo prijazno. Saj malo delat ni greh in pravijo, da je tudi zdravo. Veste, pa jaz se vedno bolje počutim, če ne delam kot pa če delam.
In ker se mi ne vidi dosti delat, dasi bi si moral bolj pljunit v roke kot si, zato je pa to, da nimam denarja menda tudi sreča zame, kajti kot izgleda, bo kmalu vsega zmanjkalo; se reče, saj že sedaj primanjkuje raznih stvari. TakQ na primer, v naših krajih ni dobiti mesa. Tisti, ki imajo čas, da lahko vedno zijajo pri trgovinah, že kaj dobijo, taki pa, ki nimamo tiste prilike, pa ne dobimo nič in če bi ne bilo i'adi domačih piščancev, pa bi sploh ne vedel kakšen okus ima meso. Tako se pa že prebije za silo, enkrat po-han, enkrat pečen piščanec, pa bomo že kako pričakali krvavih klobas. Kadar se pa pričnejo tiste, takrat sem pa že na belem konju. Če se posebnega ne zgodi, jih bo že nekaj, kajti s pujski smo precej dobro založeni. Za enkrat jih imamo samo 15 in jih še pričakujemo.
Se reče, k naši hiši spadajo samo štirje in vsi ostali so pa Edditovi in tako je vsestranski napredek v teh krajih. Pri sosedu Johnu so kupili luštkano kravo, to je tudi napredek in koliko si bomo s tem opomogli, bomo pa že potem videli in končno pa če si ali ne, saj smo na deželi v prosti naravi in nekaj je treba počet, če ne bi bilo pa
preveč dolgčas. V mestih gredo ljudje po raznih zabavah, ali se vsaj malo razvedrijo, ko se sprehajajo po ulicah ter se ustavijo tam, kjer "bog roko-ven moli," katerega to veseli. V naših krajih pa tožijo gostilničarji, da niti piva ne morejo dobiti dovolj za žejna grla in pravijo, da menda piva sploh ne bo za dobit in da bodo kar zaprli vrata kljub tej neznosni vročini.
No, radi mene jih naj le za-pro. Jaz gotovo ne bom hodil robantit in trkat na vrata, ker tega itak razmere ne dopuščajo. Vse gre tako moderno naprej, da je le kaj. V zadnji svetovni vojni so vpeljali pro-hibicijo, češ, da ljudje ne bodo pili opojne pijače in da bodo tako imeli več denarja za nakupavanje bondov, sedaj bodo pa rekli, da žita ni, pa se bo vse tako lepo in mirno razšlo brez večjega pregovarjanja, vse kar lepo avtomatično, samo, da uboga delavska para ne dobi nič. Ona naj samo lepo gara, pili bodo pa že gospodje sami, ki si znajo pomagat in imajo tudi s čim.
Upajmo, da bo kaj kmalu konec vojne. Kot poročila govore, so Mussota že poslali v pokoj in prav kmalu se bo kaj takega zgodilo tudi v Nemčiji, pa se bo prihranila pot našim fantom v Rim in Berlin in tako bo nastal zopet mir do druge vojne. Koliko bo imel koristi od tega navaden zemljan, .si lahko kar mislimo. Drugega ga ne čaka kot plačevanje ogromnega dolga, kajti le tisti, ki bo produci-ral, bo trpel. Na milijone pa se nas lahko veseli, da ne bomo dočakali več druge tako strašne vojne.
Povedati moram tudi, da tisti fazani, ki jih je izvalila naša koklja, so prav luštkani in prijazni. Kadar bo zopet prišel Vertovšnik k nam, takrat si bom postavil pa kar živega fazana na glavo na mesto enega samega peresa, kot sem ga imel zadnjič. Ker je pa danes tako lep dan, bom pa malo manj napisal in se raje podal med moje rožice, ki so z vsakim lepše, da se kratkočasim med njimi, kajti to je še moje edino veselje na tem svetu. Imam še precej novic, o katerih pa ne utegnem sedaj razmišljat, zato pa pridejo drugič na vrsto. Pozdrav, Frank Leskovic.
moramo svojo zemljo od: vražnika. Zberite vse svoje i či in pokličite na pomoč b« Hrvate in Srbe ter združite v močno falango ki bo izpred sabo vse ovire, dokler1 bo poslednji komad naše z{: lje svoboden. Kajti sedaj prišel čas za konečen obratf fašisti. Zato se pripravite očistite našo sveto zemlJ0 zverinske in zločinske drufi', Naša zemlja pripada na®
Sed o do oreli kolic egor eje p. ki
Govor dr. čoka na radiu
Dragi Bratje Slovenci,
Božja roka je konečno zadela največjega zločinca nad slovenskim narodom kar jih pozna zgodovina. Njegove in njegovih pomagačev roke so še mokre od sveže in tople krvi nedolžnih tisočev nesrečnih sinov našega naroda. Zadoščenje za pretrpljeno gorje, za ponižanje in za povzročeno škodo je prišlo. Toda ono ni še popolno. Ne bomo odnehali dokler ne bo roka trde pravice zatekla vse ki so se nad nami pregrešili. Vsi ki so odgovorni za storjeno škodo, moralno in nacionalno in drugo, morajo biti kaznovani brez usmiljenja. Voditelji Udruženih Narodov, gg. Roosevelt, Stalin, Čerčil, Be-neš in drugi so neštetokrat povdarili to kot pogoj vpo-stavitve moralnih pogojev raz-vitek po vojni, katere so ti zločinci podrli.
Pred nami stojijo sedaj v teh historičnih dneh naši najvaž-neji zadatki. Od njih pravilne rešitve bo odvisna naša svoboda in naša bodočnost. Osvoboditi
samo nam. Zapodite uzu' ^ torje in zavladajte nad kar je naše. V Italiji je spi® razsulo, tako zvani novi rU ne bo imel dolgega veka. bližuje se konec. Izrabite P ko in storite kar je v tem 0 nutku vaša najvažnejši 111 storična dolžnost. Ne čaW zaveznike. Oni pridejo S" Oni pridejo po morju, P°
TOih
ku ali po„suhem, toda P
ri:
gotovo in pravočasno.
Od
daj naprej delajte tako i* re2je do zaveznike čete našle že 'iale e končano kadar stopijo 118^ 'aiilte, Jugoslavije, in najdejo, ^! ra<j( slovane kot gospodarje er Se jem	^^^
Bratje Slovenci, > kte$( Mi smo ponosni da s®°; 'd sv 20 let bili nevstrašeni borflfde]


nad
> i
ti fašizmu in nasilju, mali in brez podpore z strani, nismo odnehali v • Lov: proti zveri-človeku, ki je!,ečala niči bil — kakor se sedajvl. se p, največji pajac in blefer; lah ^ jih je mati rodila, ali a<iU nesramen ker je razp°® 'Njej, silo cele države in kerlfatj 5 predstavniki drugih lreke jeli. V borbi za pravico1.® wv, nico.ki smo j o. vodili Pr° . j0t,df lju in laži, katere predjj % fašizem, je zmaga na nf* >Je sini. Težke, pretežke ^flgj.
smo jih podnašali v
tek"
gih let niso bile zastonj- T'h v
Dragi Slovenci, l4lN deJf.Vj)r
Pričelo se je zadnje te vojne. To dejanje
trenutki
važnejše. V tem mo biti na svojih mestib
riti vsak svojo dolžno:
fit-
rega bo odvisna nasa j <u, nost. Sloboda je na °j gjej imeli jo bomo če si J° ^ j ' mo. Priboriti jo m$$|H&
hernemu Slovencu, &
eecu "se °d ji »neti oru. je
»m«
1 čre itere
urki,
» Oli
Žare:

gozd
Sticii
za nas glavni moment, 0(j j^'e j ■' »b,
dv
'ig;
brez razlike skupno s
%
$ le
brati Srbi in Hrvati vživali plodove svo stva in miru v novi prerojeni Jugoslaviji' -o-
Me
ibod* %
iiilTra %
Trošenje deltah
.nI
Z denarjem, ki ga jJ trošijo za okupacij0 j vsako uro, bi lahko P jlicoj.
Po
S
j t h
Hi'.
Sn
500 francoskih družni osebami za eno leto z trebnim za življenje.
i H
in
Nadebudna hčerka vP mo: "Mama, kako Je ? do tega, da ste poi,oCl ata?"	,(.
'Kaj ne, ljuba hČerif^ bi se to čudno zdi, da s brala."
* . i Angleški vojak
straži v temni noči i'1
sledeče:	i(gtoj!
Angleška straža:
gre?"	j/
Glas iz teme:
jak!"	."P1
A n g 1 e*š k a stra^J
smeš, naprej, angl^^j'
Angleška stralža:
gre
f"
Glas iz teme: jak."
Angleška stra^j ^ smeš naprej
Angleška straža

k
franco*^
gre?"	-.rf
Glas iz teme:
del-
to v nos, bi rad ve
Angleška straža• ^ smeš naprej, amei'19

»t
rsjw ameriška domovina, august 2,1943
n
Zlata krona
Pravljica. Napisal Ivan Česitik
Sedel je na travo in se ozrl dolinah in hribih. Povsod so Jttu kresovi in razsvetljevali tollc°- Tam daleč na Korenu gorel velik ogenj, a pastirju lJv^J®zdel neznaten kakor luč-•ub J- brli v daljavi, po loga-
J borovniških in vrhniških
P so žareli plameni, se
mjali, ugašali. Pri sv. Lov-
„CUS0 Pršale iskre, na Koreje Je dvigal mogočen zubelj
Jasno nebo, doli v Dvoru et'likresvBabčarjevem ta-■ Ponosno in samozavestjo sviSal plamen na dvori-?ed zidovi in metal utrin-
atere62 neprist°Pne skale, v urkie So se zaman zaganjali 'k0 so napadli Polhograj-
Ža: _1C0'
arel° je tudi nebo. Tisočere
to
di'i,
J
na
io3 id ti! Cel
67 fl
alee So migljale in pozdravna drugo kakor drage
rad Mesec ravno vzšel in . 0Vedno ozrl na zemljo, ^ Je glasilo petje in vri
kresov
'»se
anje 1 •
h.. ' KJer so plamteli stote-
j: Utrnila se je zvezda rci$del ' Lovrencem, utrinek je i -i Korenu, utrnila se

s»
,it atifjo
[tiiad sv. Kozmo in Damija-je padel proti
ežala . Sredi pota sta se m malo povasovala, kot POg°varjala o čudnih ta-e noči, ko gore zanesejo vile kolo, se (tat; ».' P°tokih, in skačejo
W kre,
''Ij^v
"reken!Sajivo Po gozdovih s ikev ' Smi'ekoV z bukve na
dst»
rf'fc'i^imi rn P
t(!e-.JaVOra na Javor. me-
ne pesmi. Tako svetlo je bilo v kraljestvu vil, kot bi sijalo •solnce, tako prijetno, da bi legel na mehki prestol pod lipo in zaspal ter sanjal na večno.
"Oho, kdo si? Kaj iščeš v •kraljestvu mojih gospodaric? Ali si prišel rešit zakleto kraljičino?" je vpil mogočen glas tam v zadnjem kotu, kjer je vladala tema, kjer je bilo polno smradu in trohnobe.
"Škrat se je oglasil. V imenu božjem!" je šepetal pastir, stisnil krepkeje palico v roki in se pokrižal.
"Jaz sem pastir Boštjan. Ce hočeš vedeti, po kaj sem prišel v kraljestvo vil, stopi bližje, da se pogledava iz obličja v obličje!"
"Kaj, jaz da bi šel k tebi! Le stopi sem, da se pomeriva. E, vem, nocoj je kresna noč. Računal si, da ne bo doma vil in da rešiš kraljičino. O, zmotil si se. Jaz sem tu, škrat Zmago-slav, ki se je boril že z desetimi vitezi in jih zmagal!"
"Čvekač, čemu se bahaš! Pokaži svoje junaštvo! Pridi sredi vrta, sem pod lipo pridi, da se poskusiva! Rad bi videl, da te grem izvleči iz tiste smrad-ljive luknje. Pa ne boš, Zmago-slav. V svetlobi se bova borila in ne v temi."
"Kje si, kje, da te strem," je vpil škrat Zmagoslav in pri-kobacal pred Boštjana. Pastir ga je pogledal od nog do te-
»molet
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
med tem pa
elo%'eC V6S Večer naJ'lePše tfije j 111 utihne sova ter se Tih veteramote v duplino.
htii
del1 >>
je

mena, pogledal je dolge kosma-ezaj0 Ce ^ePice med vrhove in i te noge, široka prsa, okroglo
'glavo in štrlečo dlako, ki je rastla po rokah, pogledal je rdečo kapo in bingljajoč cof, velike, grozeče oči in napete ustnice.
"Tu je zaman moč. Zvijača mi pomore," si je mislil.
"Po kaj si prišel, povej! Ce misliš reševati kraljičino, bi bilo bolje, da ne bi bil rojen."
"Škrat Zmagoslav! Kraljičino sem prišel osvobodit in is-
so
Je vel med gorami,
selestele veje na drev-
vPrijet .
,g02dovi SanJah so sniva-
-J sIa
»icih o, T —-------
<lvigal ua Ljubljane sem so fosnate mtgle, za-1J°Sled 'esoVl
jjite s "/> snivale bele koče, m°- in nizke cerkve
tlr'e krP2,ecl v daljavo, zakri-
Pri VnLaPolJa, travnike in se-
e in se polagoma > kat zlato krono. Pripravi se na
jSi /
!, 1 'St]
U:
ji
vse
^stj^adaščici jiustv Je gledal vso lepoto
________
f. esoSe70stkresne noci, ro-Po J^^e niisli, hrepene-%' °em lepem in skriv-
ra i
J6
io ' a enajst, odločno in
^j-16 tolklo kiadivo7da
se
J)' fc'
udarec. Ura, ura duhov! Pri-

da
Pokažem svoj po-
f*Nžal
t >inse je, zavzdignil
S s.udarii
, dol
po skali. In pri-Se dva velika, črna ■ m 0flg'mi repi, krvavimi
sta stala ob skali in
H

rwili, Sol nemarne, ne boste ;jfi ale "i -i je , -
■ ab -V WV Zep' Povlekel iz roki kepo smole °Vte hrupom in jo vrgel S krf °ltance- Zarenčala % Ve oči so sršeče po-' VwČlce So krožile hi
if
S
V? jfi*
Vfll
Stfll"
i«
SEPTEMBER
8.—Ob	eni popoldne prične "poletni festival" na šolskem dvorišču fare sv. Lovrenca.
11.—Drušltvo Comrades, št. 566 SNPJ. Plesna prireditev v SND.
18.—Društva Spartans, št. 585 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND.
25.—Carniola	Hive, 493 The Maccabees. Plesna veselica v avditoriju SND.
26.—Zajednički	dan HBZ. Prireditev v avditoriju SND.
OKTOBER
2.—St.	Clair Grove, št. 98 WC. Plesna veselica v Avditoriju SND.
3.—Glasbena	matica, opera in ples v avditoriju SND.
9.—Slovenske	Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND.
10.—Circle	No. 2 SNPJ. Va-rietni program in ples v avditoriju SND.
16.—23rd	Ward Democratic Club. Ples v avditoriju SND.
17.—Jugoslovanski	pomožni odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND.
23.—Društvo	sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Plesna veselica v SND.
24.—Dramski	zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND.
24.—JPO/SS št. 35 v Collin-woodu priredi velik program v SDD na Waterloo Rd. Pričetek1 ob treh popoldne.
30.—Carniola	Tent, 1288 The ; Maccabees. Ples v SND.
31.—Comrades,	št. 566 SNPJ. i Ples v avditoriju SND.
NOVEMBER
6.—Lodge	Commodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND.
7.—Glasbena	matica. Opera in ples v avditorij if SND.
13.—Društvo	Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND.
14.—Podružnica	št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND.
14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples.
14.—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd.
20.	— Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND.
21.—Dramsko	društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND.
27.—Društvo	sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND.
28.—Blaue	Donau koncert v SND.
Oporoka beračice
V	dunajskih listih beremo tale romsin, ki pa je baje resnična zgodba, katera se bo menda končala pred sodiščem:
V	dunajskem notranjem mestu je v neki trafiki prodajala gospa Frančiška. Nekega dne je stopila v trafiko silno stara in slabo oblečena ženska, ki je gospo prosila za star papir, da bi si doma lahko podkurila. Go-pej se je siromašna starka smilila, začela je z njo klepetati in
ji je nazadnje podarila košček kruha. Starka je kruh hvaležno sprejela in je poslej večkrat prihajala. Prodajalka ji je dajala jesti in beračica je vse hvaležno pojedla. Tako se je godilo 6 let, nakar pa je prodajalka v tisti trafiki izgubila službo. Ko je beračici potožila svoje gorje, ji je beračica rekla, da ji ona lahko preskrbi stanovanje. Dala ji je svoj naslov in ji velela, naj se tam zglasi. Ko je prodajalka prišla v označeno stanovanje, je s čudom opazila, da beračica stanuje v razkošnem in velikem stanovanju. Starka je prodajalki Frančiški velela, naj kar pri njej ostane ter naj ji pomaga ter streže. Beračica je še pristavila, da se ne bo bo kesala, če uboga.
V	teku časa pa se je izkazalo, da ima bei'ačica v neki banki naloženih 15,000 šilingov, da ima prav toliko denarja tudi doma ter da dobiva na mesec 270 šilingov pokojnine. Frančiška je starko komaj pregovorila, naj s svojim denarjem začne pravilno gospodariti in gospodinjiti. S časom se je starka navadila novega reda. O božiču je Frančiška dobila od nje celo novo obleko za božič in pa še 100 šilingov. Ko je bilo razpisano loterijsko posojilo, je starka kupila 4 deleže po 500 šilingov in jih darovala Frančiški s pogojem, da si bosta denar razdelili na polovico, ako bi kaka srečka zadela. Poleg tega ji je obljubila, da jo bo za njeno zvesto službo nagradila s tem, da jo bo postavila za glavno dedinjo svojega premoženja.
V	banki pa, kjer je imela starka naloženo svoje premoženje, je pri okencu za stranke opravljal svojo službo uradnik Edvard K. Pri njem je starka iskala nasvetov za svoje bančne transakcije. Uradnik Edvard jo je obiskoval doma in jo končno pregovoril, da je vse
boj!"
"Glej ga pritlikavca, kaj kvasi pred menoj. Poberi se, sicer je po tebi!"
"Poskusiva se, škratek!" Tedaj se je razsrdil Zmagoslav, stegnil je svoje lopataste roke in hotel zagrabiti Boštjana za vrat. Toda ta se mu je zmuznil in stekel pred njim. Dvakrat sta letela po vrtu, dvakrat okrog lipe. Velikan je so-pel kot kovaški meh in se je jezil nad pastirjem, ki se mu je smejal in ga dražil.
"Le teci še malo, le, saj si dolgo pasel lenobo."
"Sto*j, pravim, da se poskusiva," je vpil škrat.
"Kmalu, kmalu, škratek. Samo enkrat še teciva!"
Tekla sta tretjič po vrtu navzdol in navzgor. Tedaj je zavil Boštjan hitro ob lipi na desno, da je bil stopinjo za škratom. Kot blisk mu je šinil s palico pod noge, da se je prekucnil dolgin po travniku in je glasno zavpil.
"Boštjan, bodi uren! Na ta klic pridejo vile."
Hotel je škrat vstati, a pastir je ^posegel po nož v žep in ga porinil velikanu do ročaja v goltanec. Zavpil je iznova, kri je brizgnila iz globoke rane in curljala po tleh. Zmagoslav je hropel in zapiral oči.
Tja v tisti temni kot, poln Je f,j'uunitni valovi. Ob j smradu in trohnobe je hitel Bo-st'° košato drevje, atjan oprostit kraljičino in
Hti tr«pli sta se stresli
stio 'ln navzdol> na le
j."' tla- Pred Boštja-je 0(J
'"P vrt
'VilT'°dpri vhod v kralje
tai Le
P^d	se Je razpro-
( ^iii^j' ves pregrnjen * bUjniPreProgami in nast-
tn*tekel* CVetJ'em- Po sre-1» 1 Potok, glasno šum-
4 j,Xi ?gfnjal ob bregove
: >, r1 .k . l°bnimi vninvi nh
Spomenik človeškemu razumu in delu. — Slika nam predstavlja ogromni Shasta jez cb Sacramento reki blizu Reading, Cal, ki se bliža dogotovitvi in ko bo dogotovljent bb stopil v vrsto z Grand Coulee in Boulder jezom, ki so trije največji jezovi na svetu, katerih vodna moč se vporablja v vojni industriji.
b • JUl VeJe pripogibale
5fe» ie
.Ie stopal po kras.
4i! ^ Cčudil lepoti-A
^afit«j taka"tišina"ka-
je rastla m o-
sNMSfla ■ fiii
Ua je vsa v cvetju
•^V^'on htel je od nJe
J ^ Po vejah so po-11 Peli veselo-otož-
kovat srečo Lenčijo in sebi. Na mahu je ležala kraljičina, v gornjem delu telesa lepa devica, belih bledih lic, polnih las, nežnih grudi, v spodnjem delu kača, z ostudnimi luskinami po telesu in krivim, grdim repom. Roke je imela privezane za težke verigo, ki so jo rezale v kbžo. Vzdihovala je in bridko jokala.
(Dalje prihodnjič.) Kupujte vojne znamke!
premoženje prepustila njemu v upravo. Ko je uradnik Edvard prevzemal upravo, je starka določila, da je že sedaj last Frančiške loterijko posojilo v znesku 2000 šilingov, zavarovalna polica za 10,000 šilingov in pa več hranilnih knjižic. Poleg tega je takrat starka naredila oporoko v korist Frančiški. Vendar pa je uradnik starko pregovoril, da tega testamenta ni dala legalizirati notarju. Pozneje je sestavila drugo oporoko, v kateri je bila Frančiška še vedno glavna dedinja, uradnik K. pa je dobil večji legat. Nato je uradnik pregovoril starko, naj se da operirati. Starka je ubogala in je umrla za posledicami te operacije.
Sedaj se bančni uradnik Edvard K. brani izplačati Frančiški najmanjši denar. Vzel ji je ključe od stanovanja, pri sodišču pa je pokazal oporoko, da je on edini dedič, trdil je, da druge oporoke ni ter je takoj nastopil dediščino.
Ta zgodba se bere kakor pravljica, je pa točno pozneta po spisih tožbe, katero je odvetnik vložil.
Še!
"Hvala! Je res dovolj."
"Pa vsaj polovico kozarca."
Vdal sem se in sem izpil.
"Plačam jaz. Vi ste tujec."
"Pa lepa hvala."
Naglo je korakal zopet ob moji strani, krepak in močan še, dasi so mu siveli že lasje.
"Veste, jabolka, kupujem. Poj dem, da mi jih pripeljejo na kolodvor."
"Kam?"
"V Lesce."
"Ali ste tam doma?"
"Ne. V Begunjah. A kupujem tod okoli. Nekaj jih pustim zapeljati morda v Pod-nart, iz Ljubnega tiste, če jih bo za poln vagon/'
"Ali so draga letos?"
"Draga. Malo jih je. Jaz jih plačujem kolikor mogoče dobro. Nikogar ne maram osle-pariti in goljufati. Ker da veste: Socialist sem!"
"Kakšen socialist?"
"Socialdemokrat r . . A nič se ne ustrašite! Nisem prav nič hud. A socialdemokrat sem, saj sem delavec."
"Iz tega pač ne sledi, da bi morali biti socialdemokrat. Kaj pa, ko bi poskusili s krščanskim socializmom?"
"Prestar sem za to, res prestar ... A saj pravim: nisem hud. Pustim vsakemu svoje prepričanje."
"To je že nekaj."
"Z gospodom župnikom sva si prav dobra. Ali ga poznate, begunjskega gospoda?"
"Žal ne!"
"Dober gospod. ... In v cer-vek hodim tudi ob nedeljah. Dvakrat na leto grem z ženo in z otroci k Mariji Pomagaj na Brezje."
"Kako daleč je od vas?"
"Pet četrtink ure . . . Ona in deca gredo sicer večkrat. Ker je res lepo na Brezjah! Kdo bi si bil misli pred petdesetimi leti, da se bodo brale dandanes tukaj maše in še toliko! Sedaj ob kronanju Deve—koliko jih je bilo! In kakšna množica ljudstva!"
Želijo se moški i
za delo čez vse leto
VOZNIKI
in
za delo na jardu pri premogu
Ne zahteva se državljansskega papirja, niti izkazila o rojstvu.
Zglasite se takoj
Izrežite ta oglas in ga prinesite k sprejemniku v
U. S. EMPLOYMENT SERVICE
1242 West 3rd St.
Ne pozabite izrezati tega oglasa in ga pokazati sprejemniku, ki vas bo poslal delat v premogovno skladišče, ki je najbližje vašemu domu.
(Aug. 2, 4, 6)
HOTELSTATLER POTREBUJE ŽENSKE ZA
LIKANJE—z skušnjo na stroju za
moške obleke. Ure 4 do 12 P. M.. Dobra plača. KUHARICE—plača, hrana, uniforme. Izkušena ženska za pripravo mrzlih jedil. Dobra plača, hrana, uniforme.
POTREBUJE MOŠKE ZA:
PEKA—plača, hrana, uniforme. POMIVALCA—plača, hrana, uniforme. BARBOY—plača, hrana uniforme. Nedržavljani se sprejmejo. Znanje
angleščine ni potrebno. Zglasite se v sobi 335 na E. 12. St. in Euclid Ave. dnevno med 9 in 5, v soboto od 9 do 1.
(182)
MALI OGLASI
Trgovina naprodaj
Naprodaj je delikatesna tr-trgovina za polovico, kar je vrednosti. .V najem se da tudi 5 sob. Zglasite se na 15508 Holmes Ave.	(181)
Pivo v zabojih
Standard in druge vrste. Odprto do 3:30. Zglasite se za dobro pivo pri
Emery's
961 Addison Rd.
(181)
Ohijsko vino
na galone. Fina kapljica. Odprto do 3:30. Zglasite se pri Emery's
961 Addison Rd.
(181)
Hiša naprodaj
Na Linwood Ave. med E. 71. St. in E. 79. St. Jako široka cesta. Hiša je v 3 nadstropja, ima 3 kopalnice, 3 garaže. Zelo ugoden kup. Napravite mi ponudbo.
J. P. Flynn
3250 Euclid Ave.
HEnderson 1622
(183)
Stanovanje išče
Iščem stanovanje 3 sob. Ako ima kdo kaj jjrirrfernega 'med 69. in 80. cesto, naj pusti naslov v uradu tega lista.
Tovorni parnih Carl D. Bradley je bil prvi, ki je vozil skozi ravnokar dodelani Soo jez pri Saulte Ste. Marie, Mich. Ta jez je veljal $14,0b0,000.
DELO DOBIJO
TOVARNIŠKO DELO
100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju.
THE DRAPER MFG. CO.
E. 91. St. and Crane
1 blok južno od Union Ave.
(183)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Plačamo v gotovini
Plačamo najvišjo ceno za rabljene avte. Vse«v gotovini, nič čekov. Pokličite EN 9712 od poldne naprej.
(Fri. Mon. Wed. x)
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slih po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
k
4
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 2, 1943
=L!
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERSE	/
Uk
Pomagaj
"Gospod, verujem! moji neveri."
In zopet so zunaj odmevali Težki moški koraki, in zopet je stopil Hendel v mrtvaško sobo. Prinesel je seboj dva ključa: eden je bil silno velik, drugi je bil manjši. Oba sta bila nekoliko zarjavela, kakor da bi bile krvave solze oropanih kristjanov, ki jim je bil več tednov vzet njihov Bog in njihova tolažba, skalile svitlo železo.
Menihova duša je pela Ale-lujo.
Toda Hendel se ni ozrl niti na meniha, niti na koga drugega v sobi. Stopil je k nogam mrtvega sina in je krčevito stiskal v žilavih pesteh ključe. Ob Henrikovi glavi je klečalo dekletce, vroče solze je lilo in je božalo bratca, kakor žalujoči angel mrtvo Kristovo truplo.
"Moj otrok," je rekel Hendel, kakor reka bolesti in ljubezni mu je udrlo iz duše, "moja kri, moj edini prijatelj, ki sem ga imel na tem svetu, pred cesarjem si me prosil, jaz pa sem te zmerjal. Rekel si, da jih je toliko v tajru, jaz pa ti nisem hotel verjeti; pa naj jih bo še tako veliko, ali pa še tako malo, ti, moj otrok, si med njimi! — In tudi ona, ki si jo ljubil ti, je bila med njimi. Naj imajo, za kar si me prosil ti. Teh malo, ki so in ostanejo z menoj evangelijski, napolni komaj še eno cerkev, kaj šele sedem."
Čez mrtvo truplo je Hendel proti menihu raztegnil roko s ključi in je rekel:
"Duhovnik, vzemi."
Albert je žalostno-veselo vzel ključe, kakor služabnik po krivici s prestola pahnjenea kralja sprejme državne znake od roparja, ki je kralja oropal prestola.
Hendel je rekel: "Eden je od farne cerkve, drugi od kapelice sv. Marjete, tam notri položite devico na mrtvaški oder, v farni cerkvi pa pokopi j ite mojega sina in poj te tam zanj črno sv. mašo."
Nato je rekel: "Zidovi niso tako slabi, da bi bila nevarnost. Vendar naj ne gre preveč ljudi naenkrat noter, da se izognemo vsaki nevarnosti. To je moje zadnje povelje; odslej za-naprej ne bom imel nič več za-povedati v tem mestu."
Albert je nagnil svojo ostriženo glavo v spoštovanju — ne sicer prijd tem človekom ako-ravno ga še nikdar ni videl ta-
l-Teizkušena zdravila proti glavobolu
Mandel's Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 501
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
Lekarna odprta: Vsak dan od dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan v sredo.
9:30
ko velikodušnega in plemenitega kakor v tej uri, marveč pred Bogom, ki je po ustih tega moža, ki se je tako dolgo in tako strašno boril zoper njega in njegovo Cerkev, izpričal nepremagljivost sv. Cerkve.
Ozrl se je okoli po patru Mel-hiorju. Ta je že poprej z Najsvetejšim zapustil sobo.
Albert je spodobno pozdravil sodnika, ki tega niti ni zapazil. Odrevenel bled in nepremičen je stal ob mrtvaškem ležišču. Videl je pred svojimi nogami strta kraljestva in svojega mrtvega ljubljenca, nad seboj pa roko, ki je tehtala in štela njegove prihodnje grenke dni.
Albert je v eni roki držeč svečo, v drugi pa ključe šel na mestni trg, na katerem je valovala nešteta množica ljudstva.
Mncgo se jih je gnetlo k njemu, ker so hoteli vedeti, kaj se je zgodilo notri, on pa je odgovoril : "Henrik Hendel je skesano umrl v katoliški veri," in je stopal naprej svojo pot. Tisoč pogledov in mrmranje tisočgla-ve množie ga je spremljalo, ko je spel proti stopnicam farne cerkve.
Ko je prišel vrh stopnic, se je mimo farne cerkve, okoli katere so se tudi gnetle goste trume ljudstva, podal proti kapelici sv. Marjfete, ki stoji zahodno od farne cerkve, le nekaj korakov od nje oddaljena. Tu je bilo strašno veliko ljudi zbranih, ki so vsi klečali. Nosilci so po Albertovem povelju na nosilnici počivajočo krsto s truplom pobožne Štefane postavili pred kapelico sv. Marjete, ker je sodnik ni pustil odpečatiti. Okoli in okoli je klečalo ljudstvo in je ravno molilo litanije vseh svetnikov. Stari farni cerkovnik je molil naprej : Sveta Marija Magdalena, prosi za nas! Sveta Neža, prosi za nas! Sveta Cecilija, prosi za nas! Albert je stopal skozi klečeče vrste, ki so se mu spoštljivo umikale, h krsti, v eni roki držeč ohbajilno svečo Henrika Hendelna, v drugi pa ključe farne cerkve in kapelice sv Marjete.
Najprej ni ničesar izprego-voril, priklonil je pred krsto eno koleno in se je ozrl na ponižno, tiho dete, ki je v njej počivalo, in duhovno veselje, ne žalost, mu je sevalo z obraza.
"Štefana," je r e k e 1, "glej, kaj ti prinašam!"
Sklonil se je k tihi spavačici, katere obraz se je tako ljubo in nedolžno kakor v življenju smehljal izpod cvetličnega venca, in je k njej v krsto na njeno levo stran položil okrvavljeno svečo Henrika Hendel.
Množica je, kakor bi slutila, da ima pater Albert nekaj povedati, prenehala glasno moliti. Albert pa je stoječ ob nogah rakve dvignil ključe in je rekel: '"Ljubi moji, štajerski sodnik, čigar sin je ravnokar skesano umrl v katoliški veri, mi je izročil oba ključa, ključ kapele sv. Marjete, da moremo dostojno položiti na mrtvaški oder devico Štefano, in pa ključ farne cerkve, kjer naj se pokoplje njegov sin."
Ko je Albert mirno izprego-voril te besede, ki so jih mogli slišati le tisti, ki so bili blizu krste, je val strmenja, začudenja in veselja izpreletel najprej množico, ki je klečala oko-i krste. Ta val raste, postane šumenje veletoka, morja, in na mah so se okoli farne cerkve azlegali proti nebu tako veseli
klici, kakor jih Štajer do tistih-mal še ni slišal: "Cerkve! Cerkve! Nazaj bomo dobili svoje cerkve, stotisočkrat Bogu čast in hvala!"
Ta nepopisna radost, to sveto navdušenje dobrega ljudstva je silno pretreslo in do solz ge-nilo patra Alberta, ki je še vedno nepremično stal pri nogah krste. Množice so se hoteč dati duška svoji hvaležnosti gnetle proti njemu: Vse se mu je globoko priklanjalo, vse je hotelo poljubiti njegove roke in njegovo obleko. Kakor človek, ki ga je zasul plaz snega, je spočetka stal Albert v gneči in se ni mogel ubraniti dokazov hvaležnosti; pozneje se mu je posrečilo, izviti se iz gneče in se oprostiti ljudi, ki so mu poljubljali roke. Visoko jih je dvignil nad množico in je na ves glas zaklical: "Štajerci, kaj se zahvaljujete meni, ki nisem ničesar storil; tukaj je ona, ki ste jej dolžni hvalo. Ona, ki je po svojem junaštvu odvrnila kugo od Štajra, je po svoji nedoljno-sti, po svojem pobožnem življenju, po svojem trpljenju, po
svoji gorečnosti za božje kraljestvo, posebno pa po svoji mučeniški smrti od Boga prejela tudi ta največji čudež milosti: razpečatenje in povrnitev katoliških cerkva! Za Bogom gre najprej njej čast in hvala!"
Ko je Albert izpregovoril te besede, so se v hvaležni molitvi sklenjene roke jele stezati proti nežni mrtvi junakinji v krsti, sto in sto brkatih usten je poljubilo pajčolan njene krste, se je spoštljivo dotaknilo njene borne oblekce. Ona pa smehljajoč se izpod cvetličnega venca se je na videz vedno globlje pogrezala v revni krsti, kakor bi kot nekdaj v življenju hotela reči: "Za božjo voljo, saj na meni ni nič." Toda Bog je tako hotel, njena velikost in krepost, ki jo je dvignila do časti sv. Neže, sv. Cecilije, je bila sedaj ra-zodeta vsem, ki so jo kot ponižno deklo spoznali v hiši njene matere, ki so v njenem življenju ne meneč se zanjo šli mimo nje.
Že sta dva moža, Luc in Radlmajer, od patra Alberta prejela ključa, že so se odprla vrata kapelice sv. Marjete, in vreščavo so se iz svojih skrivališč dvignile v zaduhli zrak ponočne ptice, medtem pa je skozi zaprašena, počrnela okna zlato solnce posijalo na pozlačeni oltar ... V tem hipu pa je kakor živo bitje, kakor mal duh iz brezdna, zakričala ključavnica na velikanskih vratih farne cerkve, ko se je v njej zavrtel ključ. Grameče so se odprla vrata in — o groza razdejanja! V ladji so bili stoli in klopi vse križem postavljeni, (Konec prihodnjič.)
K
Kopalnica doma ali na bojnem polju. Na sliki vidimo domačo prsno kopelj, kakršno so si postavili ameriški marini na nekem pacifičnem otokut da se tako operejo umazanije in nadležnega peska.
#
1923
1943
Naznanilo in JZah^Vala
V globoki žalosti zatopljen i in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest, da je bilo na bojnem polju žrtvovano mlado življenje našega ljubljenega sina in brata
Joseph T. Pozelnik
Pokojni je bil rojen 8. decembra 1923 v Clevelandu. Star je bil komaj 19 let, ko se je 11. septembra 1942 vpisal k ameriški bojni mornarici, kjer ga je sredi širnega Pacifika zadela sovražna krogla in je tako izdihnil svojo mlado dušo na braniku domovine, dne 2. julija 1943.
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste poslali za svete maše, katere se bodo brale za mirni pokoj duše ljubljenega sina in brata in sicer: Miss Helen Gregor, Mr. in Mrs. Grebene in družina, Mr. in Mrs. C. Hochevar, Mr. in Mrs. Frank Hochevar in družina, Mrs. Kasunik, Mr. Joe Leskovec in družina, Mrs. Frances Grdanc, Mr. in Mrs. Cizel, Mr. in Mrs. Maček in družina, Mr. in Mrs. Brodnik in družina, Mr. in Mrs. Joe Mac, Mrs. Maglich in hči, Mr. in Mrs. James Slapnik Jr., Mr. in Mrs. Frank Udovich in družina, Mr. in Mrs. Joe Dem-shar in družina, Mr. in Mrs. John čebulj in družina, Mr. in Mrs. John Marinčič in družina, Mr. in Mrs. John Stare, Mr. Prijatelj in družina iz Rittman, 0., Mr. in Mrs. Ludwig Raddell in družina, Seaman Second Class Ludwig Raddell Jr., Mr. in Mrs. I). Tomazin, Mr.
in Mrs. Anton Mustar, Mr. in Mrs. Anton Zadnik, Mr. in Mrs. Primož Siraj, Mr. Jack Jartz, Mr. Frank Janko, Mr. in Mrs. Frank Jasko.
Našo prisrčno zahvalo naj prejme Father Hammer za opravljeno zadušnico in tolažilen govor v cerkvi 23. julija 1943 ter vsem, ki ste se udeležili te svete maše. Posebna hvala za udeležbo pri sv. maši pa velja Veterans of Foreign Wars, Golden Star Mothers Club in Navy Mothers Club.
Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam izrazili sožalje pismenim potom, kar nam je bilo v veliko tolažbo v teh žalostnih dnevih.
Ljubljeni sin in brat, daleč proč od nas si legel k preranem večnem počitku, sinji ocean je Tvoj grob, ki Te je sprejel v svoj objem do svidenja nad zvezdami. Solze žalosti nam zalivajo oči pri spominu na Te, ki si še tako mlad žrtvoval svoje življenje za domovino, spomin na Te pa bo živel med nami do svidenja v kraju večnega miru.
Ne rezan kamen, ne lovorov šop, ne kaže, ne pravi kje je Tvoj grob.
Le preprosta pravljica le ta ne molči, le preprosta pravljica junaka slavi,
Žalujoči ostali:
JOSEPH in ANGELA POZELNIK, starši; EDWARD, brat, in ANGELA JOSEPHINE, sestra,
ter številni sorodniki.
Cleveland, Ohio, 2. avgusta, 1943.
Kalifornijska pos-tavodaja je adoptirala eno divizijo za svojo lastno in rna sliki je governer Earl Warren, ki je krstil vodilni tank te divizije, ki je pod poveljstvom generala John B. Logan-a.