Cek. računa štev. 13.649. . Poštnina plačana v gotovini. Stane Setno 12 Din., fWi A H J r* v ii 11# Izhaja dne 20. vsa- polletno 6 Din., četrtletno 3 Din,, posamezna številka 1 Din. PROMET NIK kega meseca. Oglasi se zaračunajo po tarifa. Leto I. Glasilo „Udruženja prometnikov kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. ...... 'mili III........... IWW ■■Hi lili UT Ljubljana, dne 20. februarja 1924. Štev. 2 Oelegaf i w Beo^^asiaa V kratkem se bo pričel izdelovati pri prometnem ministrstvu pravilnik o postranskih prejemkih za vsa ona dela, kjer je treba zvišane paznosti, posebne izobrazbe ali posebnega napora ali ki se opravljajo z izvestno nevarnostjo za življenje ali za zdravje, po katerem se bodo dajali taki prejemki. Društvo je določilo pri tretji odborovi seji dne 8. t. m. delegacijo, da predloži prometnemu ministru spomenico tičočo se prejemkov prometnika ter prometnika blagajnika, katero naj - bi se pri izdelavi pravilnika upoštevalo. Na brzojavno prošnjo prometnemu ministru za avdijenco je odgovoril šeff kabineta g. Novakovič brzojavno, da (delegacija lahko pride, da jo bo g. minister takoj sprejel. V nadaljnjem prinašamo spomenico v originalu, kskršno se je predložilo g. ministru, to pa radi tovarišev članov iz Hrvaške, Banata, Bosne in Srbije. Velepoštovani gospodine Ministre! Saobračajnici, članovi „Udruženja sa-obračajnika kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca", koje je zastupano n svima pokrajinama. ove države, predlažemo Vama sledeča molbu u pretres i psvoljno riješenje. Čast nam je g. Ministre izjaviti, da nad jemo® potrebno, a da još naročito na-glašnjemo stanovište i odgovornost, koju zauzima baš saobračajni (dežurni) činov-Rik u željezničkoj službi, jeste su činitelj, čiji dub i ruka upravljaju celokupnim kretanjem vozova. Njegovim rakama i naročitoj pažnji poverava država svakodnevne miijonske vrednosti, koje su ogrožene povredom ma pri najinanjoj greš.ki, pa neka bude, da. je povredu učinio neposredno on ili činovniku podležni usluž-benici. Saobračajnemu (dežur.) činovniku nije. stavljeno u dužnost, da vodi račune samo o svome poslovanju, on takođjer odgovara i mora, da skreče pažnju na sa-vesno i točno vršenje dužnosti svega osoblja zaposlenog skretaljkama, prestavljanjem kola i dr., on mora imeti nadzor preko ostalog osoblja stanice, kako če se ono blagovremeno brinuti za potrebne predhodno mora svrhom ispravnog saobračaja, dalje on mora se brinuti, da- pratioci vozova budu blagovremeno na njih mestima, i gledati, da vozovi imadn dovoljan broj sprevodnika i da se blagovremeno dostavi potrebiti broj strojeva (mašina). Grešku sviju područnih mu službenika, saobračajnik treba, da šlica mesta izpravi zgodnim merama, on treba da bude uzor svemu ostalom osoblju. On mora da polaže ovim prometnog izpita, takođjer i brzojavni i komercijelni ispit, daklem ima on izmeđju svima željezničkim uslužbenicima najvišu stručnu spremu, u ovoj obubvačeni su svi propisi ostalog osoblja. Saobračajnik mora da prouči svega 36 službenih propisa, čime je obuhvačena potpuna sprema njegova n svima granama željezničke službe. No za čitav pak njegov naporni rad u svako doba, saobračajnik ne prima absolutno nikakvo priznanje i ako na njega led jima leži sva odgovornost i uprskos tome, da pc čl. 83, zakona o saobraćajnom osobju odgovara on državi za svako oštećenje prometnih sredstava i imovine. Osim toga, dokazano je još, i sa sviju nezgoda, koje se dese u željezničkoj službi, da se vidjeti, da jedna pogreška saobra-čajnika jeste sudbonoma za sve druge saodgovarjajuče činitelje (celokupno ekse-kutivno osoblje, skretničare, strojevodje i vlakovodje), tako da oni slepo greše ona-koisto i to sa jedinog, razloga, jer se oslanjaju na saobračajnika. A ne samo da saobračajnik radi kretanje vozova na medjustanicama, on ima pored ovog posla još drugi rad. Jer se on uvijek nalazi u doticaju sa publikom to čini on sežu izmeđju javnog mišljenja i željezničke uprave. On se brine za ispravnost u komercijalnim poslovima, od kojih zavisi gospodarska (ekomenska) dobrobit željeznice. Kratko rečeno, saobračajnik jeste jedan odlučujući faktora, koji mogu da poviše ili smanje ugled željezničkog autoriteta, kako u državi samoj, tako u inostranstvu. Uprkos svima pobrojanim pak dejstvi-ma. saobračajnik ne prima nikakve bonitete, ni u ovome ni u onemo obziru. Prilikom regnlisanja položajnih plata osoblja, saobračajnici razpored jeni jju bez obzira na red stanica (nakon 'svešnog rađa) medju druge željez. službenike, koji nemaju nikakov ili pak bar neprimerna smanjenu odgovornost. Prema čl. 26, zakona o saobraćajnom osoblju, odmijeni dodatak 20 °/0 osnovne i položajne plate u sadašnje social, teško doba i n vi jek večoj skupoči, zajed anput ništa, ne đodje do snažnosti. Blagodarno priznajemo dobru volju i dovršeno umevanje kr. vlade, da je nagradila sve osoblje koje ima neposredno posla kod saobračaja vozova, procentualnom povišicom osnovne i položajne plate, te skračenim vremenom službovanja. Pošto nekoje eksekutivne struke osim ovih boniteta, primaju još druge nagrade (kilometrina, dodatak kod prestavljanja kola premikalna doklada, premija, poušale) to neka nam bude dozvoljeno u smislu čl. 41. zakona o saobr. osoblju, učtivo tražiti gosp. Ministra, da gosp. Ministar izvoli nagraditi takođjer i saobračajnika za njegovu uvećanu pažnju i naročiti trud kod vršenja njegove dužnosti, pa i za naročitu naobrazbu, što je svagda i svagda pokazuje, na dužnosti i van nje. Čast nam je gosp. Ministre naročito podnjeti ovo mišljenje. Obzirom na odgovornost v važnost službe jednog saobračajnika, neka se svi sadašnji saobračajnici (prometniki) — stanični odpravnici — razporede u III. kategoriju činovnika, prema godinama službovanja i bez obzira na školsku naobrazba, za to pak neka se traži od pomladka primirnu naobrazba školsku. Svi saobračajnici neka se razporede na položajne plate prema godinama, bez obzira na to, da li su šefovi ili samo saobračajnici. U smislu čl. 41. zakona o saobračaj-nom osoblju, molimo za priznanje odn. povišica dosadašnjih premija i dodataka saobraćajnim (dežurnim) činovnicima. 1. Prometna (saobračajna) premija; 2. premije šefova stanica, za nadzor nad saobračajnom službom; 3. nočne premije; 4. premije za upotrebu službenog odela; 5. kancelarijska premija; 6. blagajnička premija; 7. kalkulaciona premija. Prometna premija neka bi se kao nova uvela glasom čl. 41. zak. o saobr. osoblju, za naročiti značaj posla, uvečane pažnje, naročite spreme i osobitog napora, ostale pak premije saobrazne sadašnjim prilikama samo bi se povisile. 1. Prometna saobračajna premija. Uvodno utemeljena premija neka bi se odredila na osnovu pođele stanice ne pojedine skupine, a n slijedečem iznosu: Za stanice I. reda mesečno Din. 1200-— n. n rt 1000-— m. rh- n V 800-— IV. n n n 600-— V. » 400‘— VI. V rt 200-— Pazlivošču i primernim dispozicijama saobračajnik srednje prijave vanređnih i odjane redovnih vozova, kojima postupkom us male upravne troškove izmirena je celokupna potrebna ekspedicija tovara, što Društveni prostori nasproti glavnemu kolodvoru „Hotel južni kolodvor" II. nadstropje, soba štev. 21. Vsi dopisi naj se naslavljajo na ta naslov. kod današnjih troškova za nabavku ulja, hgljena itd., n ekonomskom pogledu vrlo je meređavno, kao i uštedi strojeva i osoblja. Očito jeste, da baš saobraćajnih nudi preduslovo za uštedu materijala i goriva te strojeva i osoblja. Napred pomenuto, kao i sve druge jesu fakta, koja čine jasna dokaza o odgovornosti saobračajnika, koji pored prometne službe vrši i komercijalnu i brzojavnu službu. „ 2. Premija šefova stanica za nadziranje prometne službe. Pošto jedan šef stanice odgovara za bezprekoran i siguran saobraćaj, nagrade po čl. 38. Gebiihrenreg. St. B. neka se poviše za šefove u sledečem iznosu : Činovnici 2. kategorije. 1. i 2. grupe . . &0O— Din. mesečno; 3. i 4. „ . . 600’— „ Činovnici 3. kategorije. 1. do 3. grupe . . . 400 — Din. mesečno. Ova premija, uz polovina iznosa pripada i onim šefovima stanica, koje vrše i redovna prometnu službu, slijedne najme za nadzor što ga oni morajo vršiti nad dodeljenim jim službenicima. 3. Nočne premije. Premija za nočni rad neka bode najmanje 25--— Din. za jednu noč. Sadašnji dodatci od O'bO odnosno 0-75 Din. nopšte ne mogu smatrati se za kakov nagradu za rad noču. 4. Premija za upotrebu službenog odela. Svakoj modernoj državi stoji mnogo do toga da u inostranstvu uživa dobar glas i ugled. Kako pak se ocenjuje pojedinac, tako i društvo i država po njih spoljanosti, a pošto željeznica, kao provozni put pravi vezu izmedju naše unutrašnjosti i inostranstva, to jedno ispravno uniformiranje željezničkih službenika jeste svje-dočba i merilo dobrog ili rdjavog nticaja, što ga dobije stranac na putovanju kroz našu državu. Baš saobraćajnih, medju že-Ijezničurima jeste onaj faktor, koji najviše đođje u dotočaj javnosti i sa putnicima, no predstavlja on svoju upravo, kao sastavni đeo državnog organizma. U ovo vreme, kad se više nek ikada čovjeka sudi po ođeln, a od čijeg uticaja najviše je, zavisno, valjda če nastojati kako če biti saobračajnici bespokorno i ispravno snabde-veni ođeJom. Ministarstvo saobraćaja samo je ovo uvidelo i naredilo, da željezničko ekse-kutivno osoblje ima nositifslužbeno odelo, koje pak i svako jeste dnžan da održava na visini bezpokornog stanja. Za tu celj, neka se vreme nošenja skrati na polovinu za saobračajnika. Saobračajnika koji ne dobije uniforme u natura, neka se isplati suma, koju uprava zaračuna na ime nabavke za uniformu i nadaljno sačuvanje iste, suma od Din. 200-— mesečno. 5. Kancelarijska premija. Sadašnja kancelarijska premija u iznosu Din. 0-15 odnosno Din. 1*50 mesečno nikako nije dovoljno za nabavku potrebnih pomoćnih sredstava u kancelariji, što trebaju saobračajniku, koji većinom radi još na kancelarijskom i komercijelnim poslovima. Minimalni iznos za nabavku kancelarijskih prinadležnosti neka se utvrdi sa Din. 30'— mesečno. 6. Blagajnička premija. Sadašnje blagajničke premije neka se primerno poviše saobrazno sadašnjem godišnjem novčanom prometu. Do 500.000 Din. premije 1800 Din. god. v2 mil. do 21/2 mil. premije 2400 „ „ 272 r „ 5 „ „ 3000 „ „ 5 „ „ 10 „ „ 3600 „ 10 „ „ 25 „ 4200 „ „ 25 „ „ 50 „ „ 5400 „ „ 50 „ „ .100 „ 6600 „ „ više 100 miljuna 8000 Din. Ova premija neka.ibi se izplatila za svaku blagajnicu i odgovornog blagajnika. 7. KalkuEaciona premija. Ova premija pripada službeniku, koji je zaposljen specijelno kalkulacijam. Nje visina neka bi bila za oddajnog kalkuianta Din. 500 mesečno, „ predajnog „ „ 300 „ Upred pomenute premije prema čl. 41. zak. o saob. osobju spremane su odnosno one več postoje; za realizaciju istih data je takodjer financijska plačilna mogućnost, jer u proračuna za god. 1924/1925 nneta jedna veča postavka na ime isplate premija. S toga se nadamo da ministarsvo usvojit če naše stanovište i da če tu sumu podjednako podeliti medju sve eksekutivno osobje. Svesti si objetivne presude, hitne pomoči sa cijenjene stane našega gosp. Ministra sa obračaja i to najviše odgovornim činiteljima saobraćajne službe nadamo se u ngođnd'h riješen ju ove molbe što raognče brzi je. j I ovom prilikom izvolite primiti g. Ministar naše izraze najučtivijeg poštovanja i blagodarnosti. UiMiije pmrtito Hjeiine li s Ljubljani. Mislimo, da bi bilo vsako debatiranje o pređležeči spomenici odveč. Kdo more danes še trditi, da te zahteve niso npra-čine? Zahteve so tako zmerne, da se s prejemki pred vojno niti z daleka ne dado primerjati. Žalibog so naše zahteve nepopolne. Ne mislite, da je mogoče odbora samemu vse to izvršiti. So člani bivši prometniki pri raznih drugih panogah, ki imajo gotovo tudi svoje težnje in zahteve ter bi lahko veliko pripomogli do izpopolnitve naše spomenice. Dolžnost vsakega posameznika bi bila, da pomaga, kajti le na ta način bo mogoče izvršiti in spopol-niti vse naše zahteve. Pozivamo ponovo« vse naše tovariše, da nas v tem podpirajo ter vse nedostatke in težnje z dopisi naznanjajo. Podrobnosti o ospehih delegatov v Beograda sporočimo na sestankih, ki se bode vršili: 8. marca ob 15. uri v Ljubljani pri g. Mikliču, Hotel južni kolodvor; 11. marca ob 7216. uri v Zidanem mostu, v gostilni g. Juvančiča in 13. marca ob 14. uri na Jesenicah v restavraciji Tancer. Vsi tovariši dolenjskih prog, proge Ljubljane gor. kol. — Kamnik, Ljubljana gor. kol. — Kranj eksl. in proge Rakek -— Zidani most eksl., naj se pomožnosti slnžbe udeleže sestanka v Ljubljani, sestanka. v Zidanem mosta vsi oni na progah severno, Zidanega mosta in hrvaške proge, ter sestanka na Jesenicah vsi oni tovariši severno Kranja inkl. Nadaljni sestanki se bodo vršili v najkrajšem času v Karlovcu, Zagrebu, Brodu, Osijeku in Beogradu. Pričakujemo, da se sestankov v polneist številu udeležite ter pokažete, da se zavedate svojih dolžnosti napram društvu. Nasvidenje! Opozarjamo na občni zbor nabavljalne zadruge državne željeznice bivšega inšpektorata, ki se bo v kratkem vršil. Vsi člani naj se sigurno udeleže občnega zbora event. s polnomočnimi pooblastili. Poslomifa za odbora« seje. „Udruženja prometnikov kraljevine Srba, Hrvata in Slovenaca". Ustanovna odborova seja (konštilucija). Ustanovno odborovo sejo otvori predsednik društva, ter preide k dnevnemu redu. L Čitanje zapisnika. Po preči-tanju vpraša predsednik navzoče odbornike ako se strinjajo z zapisnikom. Ako nihče ne zahteva izpremembe ali dopolnila k besedila, proglasi predsednik zapisnik za odobren ter ga podpiše. 2. Volitev funkcijo n a rje v. Občni zbor je izvolil imenoma, predsednika, 2 podpredsednika, odbornike, njih namestnike ter dva pregledovalca računov. Druge činovnike izvoli cdbor izmed števila odbornikov, katere je izbral občni zbor pa jim funkcije ni pridelil. Na ustanovni odborovi seji se prečitajo imena odbornikov in izmed teh se izvoli tajnik, blagajnik, odgovornega in glavnega urednika ter po potrebi tudi druge funkcijonarje. 3. Raznoterosti. Odbor se dogovori glede rednih sej, prostora, dneva in dnevnega časa. Pri tem se je treba ozirati na željo odbornikov in njih prostega časa. Redne odborov« seje se vršijo najmanj enkrat mesečno. Sejo sklicuje tajnik po sklepu odbora ter ni potrebno iskati dovoljenja za sklicanje rednih odborovih sej pri predsedniku. Vse druge seje sklicuje predsednik, oziroma na njegov poziv, tajnik. Pri tej seji (ustanovni) se dogovori glede izdavanja časopisa, pobiranje članarine, agitacije za pristop k društvu in druge slične zadeve. Končno prečita tajnik m obrazloži važnejše točke iz društvenih pravil in spomni na važnejše sklepe občnega zbora. Redna odborova seja. Predsednik skrbi za to, da se seja otvori točno ob napovedanem času, vsi •stali odborniki pa skrbe, da so zadostno pravočasno na svojem mestu, ter ne zavlačujejo začetek seje predolgo. Seja mora biti že v naprej pripravljena. Praznemu sejanju se je izogibati, kajti to jemljo veselje in resnost do dela. Dolge debate in nestvarno pripovedovanje naj se iz seje izloči. V to svrho se snideta predsednik in tajnik pred sejo ter pregledata, ako so vsi sklepi izvršeni, prečitata došle dopise in. se posvetujeta o predlogih za sejo. Edino na ta način bodo imele seje uspeh. Pri nadpolovični večini navzočih odbornikov otvori predsednik ali eden izmed podpredsednikov, pri nenavzočnosti predsednika, sejo, pozdravi navzoče in preide na dnevni red. Dnevni red obsega praviloma: 1. Čitanje zapisnika; 2. Poročilo funkcijonarjev in 3. proti predlogi (slučajnosti). Poleg tega pridejo lahko na dnevni red in y pretres še druga izredna vprašanja. 1. Čitanje zapisnika. Velja isto kot pri ustanovni odborovi seji. Kontrolo sklepov, ki se nahajajo v zapisniku prevzame tajnik. Poroča o izvršenih sklepih, urgira neizvršene sklepe, ki se pa prenesejo v nov zapisnik. 2. Poročilo funkcijonarjev. Predsednik poroča o svojem delovanju od pretekle seje in o društveni sliki, ki so mu jo nudila lastna opazovanja v zadnjem času. Poroča o intervencijah pri oblastvih in vobče o važnejših pojavih, ki se posredno ali neposredno nanašajo na društvo. Tajnik poroda o došlih dopisih, čita samo važnejše sicer podaja vsebino samo v izvlečku. Kjer je'treba stavi svoj predlog in prosi predsednika, da da stvar na razgovor in odboru v sklepanje. Tajnik mora vedno inicijativno posegati v društveno življenje, opazovati kritično vse delovanje in sicer osobito s stališča organizacijskih načel, društvenih pravil in odsekovih poslovnikov. Blagajnik navede prejemke in izdatke od zadnje seje, stanje gotovine ročne blagajne. Predlaga račune v odobritev odboru, opozarja na plačilne roke in na zaostalo članarino površnih članov itd. Tiskovni poročevalec poroča v smisla dolžnosti, ki mn jih nalaga zanj odmerjen delokrog. Opozarja na važnejša poročila « društvu v drugih časopisih, posebno na one, ki bi mogle društvu koristiti ali ško- dovati. Na kratko poroča o lastnem glasniku, pri čemur mora varovati tajnost dopisnikov, razven če to mora javiti glasom pravil, Tei so zanj merodajna. 3. Proti predlogi ali slučajnosti. Sera spadajo poročila, mnenja, kritike, predlogi itd. o vsem česar se ne more spraviti na dnevni red pod prejšnje točke. Vsak član odbora ima tu priliko opozoriti na škodljive pojave v društvu, staviti samostojne predloge in torej inicijativno posegati v *preosnovo in izpopolnitev društvenega življenja. O predlogih pri slučajnostih ukrepa odbor ali takoj ali pa se sklepanje odloži in odda predlog v premišljevanje in po-ročevanje pri prihodnji seji. To stori predsednik vedno takrat, ako stvar ni zadostno pojasnena in se hoče izogniti prenaglenosti o odločitvi. Pri slučajnostih se razpravljajo tudi želje in nasveti ter poročila zaupnikov iz prog, kar pa mora biti predano odbora pismeno. Pod to točko spada tudi sprejemanje in izključevanje članov. Ko so izčrpana vsa poročila, ter tudi ni več prostih predlogov zaključi predsednik z zahvalo za udeležbo navzočim odbornikom sejo. Izredne odborove seje. Ako je iz nujnih vzrokov in posebnih neodlašujočih predlogih treba celokupno sklepčnost odbora, skliče predsednik izredno odborovo sejo, na kateri se pa razmotri-vajo samo zgoraj navedena vprašanja. Predležeči poslovnik za odborove seje je bil odobren na seji odbora dne 14. januarja 1924. Vse one tovariše, ki so priglasili svoj pristop že v januarju, prosimo, da s priloženo položnico pošljejo pristopnino in članarino za januar, februar in marec. Dopis is HB*waiske* Dobil sem prvo številko Vašega časopisa in sem odkrito povedano ostrmel. Sem kot prometnik že tretje leto tu med našimi brati Hrvati ter mi je skore nemogoče priti v Slovenijo. Bilo mi je popolnoma neznano, da snujete in da ste ustanovili društvo, katero naj zastopa v prvi vrsti nas prometnike. Vendar enkrat sem vzkliknil, ko sem dobil Vaš časopis v roke. Sem starejši prometnik in sera bil pod bivšo Avstrijo član prejšnjega „Zagsexpedieriten Verein-a“. Četudi je bilo vodstvo tega društva na Dunaju in izključno v nemških rokah, vendar moramo priznati, če hočemo biti odkritosrčni, da je veliko storilo za našo korist. Vsak tovariš, ki je bil čian tega društva, mi mora pritrditi. In sedaj naenkrat društvo pri nas doma, v naši Ljubljani, v naši mili domovini. Kot starejši prometnik poznam od novega odbora le nekaj elanov, ostali bodo najbrže mlajši tovariši, kar je mimogrede povedano popolnoma na mestu. Veseli me kot Slovenca, da ste se ravno slovenski prometniki prvi zedinili v svojem stanovskem društva. Bodite prepričani, da bodo tudi naši bratje Hrvatje in Srbi pristopili in vas podpirali. Kolikor bo meni mogoče, bom to radevolje po svojih skromnih močeh tudi storil. V kolikor je razvidno iz uvodnega članka, je društvo na pravi poti, da doseže prave cilje. Tovariši, tudi jaz vam kličem z jasnimi • cilji in načrti po začrtani poti, brez politike, brez koristolovstva za dobrobit in boljšo bodočnost nas bednih prometnikov, naprej neustrašeno in z združenimi močmi. Uspeh vam bo edino po tej poti zasi-guran Tudi moja srčna želja se je s tem uresničila, želja, ki sem jo gojil ves čas po preobratu, želja po lastni strogo strokovni, stanovski organizaciji. Dokler bo to naše društvo delalo v tej smeri in na tej podlagi, toliko časa tovariši bomo uspevali in ne bo ne uprave in ne činitelja te uprave, ki bi nas ne upošteva’; in naše zahteve ne uvaževal. Novi odbor ima ogromno delo pred seboj, na nas tovariši v širni, krasni naši domovini pa je, da ta naš odbor podpiramo, da naše vrste krepimo in jačimo. Naj ne. bo prometnika, Srba, Hrvata ali Slovenca, ki bi ne pristopil k udruženju. Odpasti morajo vsi predsodki, vsa nesporazumljenja, graditi mora vsak brez razlike, graditi dom nas vseh, ne glede na politično, versko ali bodisi kakršnokoli prepričanje. Pristopam, z veseljem kot član in zagotavljam vas vse, ki ste s požrtvovalnim in vztrajnim delom ustanovili društvo, da bodo tudi naši bratje na jugu in onstran Kulpe pripomogli k procvitn našega mladega društva. Ne klonite, hodite najprej po začrtani poti, mi vam bomo pomagali. Prometnik. Društvene westiB II. odborova seja, dne 15. jan. 1924. Navzoči tov. Pompe, Murn, Čuček, Završnik, Hlebec, Kavčič, Kostial, Jarec, službeno zadržana Prhinek in Tomažič. — Zapisnik zadnje odborove seje se vzame na znanje. — Poslovnik odborovih sej se vzame na znanje. — Sprejme se predlog tov. Završnika, da se tiska glasilo v tiskarni J. Krajec nasl., v Novem mestu. — Naročnina za glasilo za nečlane se določi letno 12-— Din., polletno 6‘— Din., četrtletno, S'— Din., posamezna številka P— Din. Cena inseratom se določi po določeni tarifi. — Prva številka se razpošlje vsem po naslovu znanem prometnikom na posamezne postaje, ministrstvu, generalni direkciji in lastni direkciji. — Predlog tov. Završnika, da se pismeno obvesti o obstoju „Udruženje prometnikov" tukajšnje železničarske organizacije, se Ps*Ist@pa|fe5 jačaie naše wste in aaspeh nam Je zasignran! IPIP^ Dolžnost nas vseh je, da podpiramo tvrdke, ki v našem glasilu inserirajo! sprejme, — Nato sledi tajna seja. Prihodnja seja se se določila na 8. II. 1924. ill. odborova seja, dne 8. il. 1924. Navzoči tov. Pompe, Murn, Čuček, Završnik, Hlebec, Kavčič, Perhinek, Jarec, kot povabljen gost prisostvuje seji. g. inšp. Šemlja, službeno zadržana Tomažič in Kostial. — Zapisnik zadnje odborove seje se vzame na znanje. -— Izdaja časopisa se podaljša do vrnitve delegatov iz Beograda, datum ostane 20. II. — Določijo se delegati v Beograd k prometnemu ministru, za katere se izposluje dopust od 15. II. do inkl. 18. II. ter proste vozovnice za brzovlak. — Izdela se naj do odhoda delegatov posebno spomenico, katero se izroči prometnemu ministru. Vsebina iste priobčena na drugem mestu. Dalje se mora delegacija informirati glede prevedbe osobja in predujmov južnih železničarjev. — Spomenico izdelata tov. Kavčič in Završnik. Sledila je podrobna debata o postranskih prejemkih, za katere se naj zahteva povišica oziroma katere se naj na novo uvedejo. — Po vrnitvi delegatov se naj skliče razne sestanke, na katerih bodo isti o uspehu poročali. — Glede pristopa k akcijskemu odboru državnih nameščencev se odloži do prihodnje seje. — Radi odhoda delegatov in službenih zadržkov 15. II. se redna seja določena za ta dan preloži na 14. II. 1924. IV. odborova seja, dne 14. II. 1924. Navzoči tov. Pompe, Murn, Čukek, Završnik, Kavčič, Hlebec, Jarec, službeno zadržana Tomažič in Perhinek. Tov. Kostial javlja radi odstopa od železnice svoj izstop iz drnštva. — Zapisnik zadnje odborove seje se odobri in vzame na znanje. — Delegacija za Beograd je bila preskrbljena z zadnjimi potrebnimi informacijami. Za avdijenco se je zaprosilo brzojavno pri prometnem ministru in dobilo povoljan odgovor brzojavno od g. šefa kabineta. Inventar se je oddalo v izdelavo najnižjemu ponudniku. Nabavi se po tem ponudniku: 1 pisalno mizo, 1 dolgo konferenčno mizo, 1 omaro za spise in tiskovine, 1 stojalo za knjige. — Glede pristopa društva k akcijskemu odboru javnih nameščencev se soglasno odkloni. - Prihodnjo sejo skliče tov. predsednik po vrnitvi delegatov iz Beograda. V. odborova seja, dne 22. II. 1924. Navzoči vsi tovariši razen izstopivšega tovariša Kostiala. —< Po prečitanju zapisnika se ugotovi, da so sklepi izvršeni, nakar se zapisnik odobri. — Podpredsednik tovariš Murn poroča o potovanju in intervencijah v Beogradu, v zadevi raznih zahtevkov, doklad in uvrščavanju saobračajnikov in načelnikov postaj. — Časopis izide zadnjega, ker se je izdaja Opozarjamo naše elane na rastav-racijo „Hotel južni kolodvor" v Lju-bllani. Glej inserat! zakesnila radi odhoda delegatov v Beograd. V glasilu se objavijo zahtevke, katere so bile predane gosp. prometnemu ministru in gosp. gen. direktorju. — Y svrho poročila delegatov, se skličejo r.a drugem mestu objavljeni sestanki. — Pri slučajnostih se prečitajo razni dopisi, kateri se vzamejo na znanje. Dopisi so večinoma že rešeni in odgovori lastnih dopisov. — Prihodnja seja se vrši v društvenih prostorih 15. H. 1924, ako ne bo že preje potrebno sklicati izredno sejo. Listnica uredništva. Zaključek vsakomesečne redakcije je 10. vsakega meseca. List izide vsakokrat 20. v mesecu. ' « Tovarišu iz proge: Dopis (odgovor na napad) žal ne moremo priobčiti, ker je protiven načelom in sklepu prve odborove seje. Na eventuelne napade ne bomo odgovarjali, kakor ne bomo tudi mi nikogar napadali. Rade volje pa priobčujemo: Bog odpasti jim, saj ne vedo kaj delajo! Izdaja „Udruženje prometnikov kraljevine SHS.“ — Odgovorni urednik Viktor Kavčič, Ljubljana. — Tiska J. Krajec nas!., Novomesto. Pt»Ss£ofiap@g jačif® naše wf»sie m ^speffa nam je sasiguran! | Specijalna mehanična | delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev L Baraga, Ljubljana, Šeienburgova 6/1. m HOTEL MARINKOVIČ, Beograd Bosanska ul. 75, v neposredni bližini glav. kolodvora Prenočišče, izborna srbska in inozemska kuhinja, domača in tuja ter specijalna vina prve vrste, vedno sveže pivo. Stalno slovensko omizje. , €ene zmerne. Telefon hr. 1590 Postrežba točna. M. Tičar, Ljubljana Tovarniška zaloga papirja, uradnih «« fUlf in šolskih potrebščin. — Založništvo —. razglednic. — Naj večja izbira fine ^ fHf galanterije. fHf / jlvtc w©zi šb@i*ciiria jGoe^io Ljubljana, Bohoričeva ulica 24. Telefon 560. riYjw jj« im mm Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 2 Velika zaloga domačih' najboljših šivalnih strojev in pisalnih strojev «Adler» in