St. 61. V lioriei, v torek dne 31. julija 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek in Hoboto ob 11. uri predpoldne za mesto ter ob 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 8 K, polletrio 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulicah, Jell ersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaüsöu po 8 vir». GORICA Urednistvo in uprayniätvo ae nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 1-t vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veČkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. (Večerno Izdanje.) Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Vtisi s pruega zadruznego shoda. IV. 0 mlekarstvus posebnimozi- rom n a sloven ske razmere. V prejšnjem člankn emo rekli, da ni dovolj, ako se pospešuje postanek in razvoj poljedelskih kreditnih zadrug, nego da je treba priskrbeti kmetn tudi zadružno organizacijo za nakup polje- delskih potrebščin in za prodajo poJje- delgkih pridelkov in izdelkov. Nakupno zadružslo organizacijo je lažje oživotvo- riti, nego prodajno, zato vidimo povsod, da se prva hitreje in pravilneje razvija nego zadnja. Med prodajnimi zadragami zavzamejo mlekarske in sirarske zadroge prvo mesto, kakor nam je mogoče raz- yideti iz tozadevne statistike. V Nemciji jih je bilo koncem meseca junija 1904 2713, v Avatriji koncem ]. 1904 pa 1887. Med temi ae pa nahaja precej zadrag, ki niso vpisane v zadrnžni register, dasi 8e vrSi njihovo poslovanje v zadrožnem smisla. V Av8triji kažejo eledeči razvoj: I Leta 1900 1901 1903 1904 Zadrug 964 1382 1707 1887 i Zanimiv je razvoj mlekarakih za- drng po poedinih deželph, ki se da pOBneti iz BledeČe tabele: Leta 1900 1901 1903 1904 Ceška 38 52 60 74 Bnkovina 1 2 2 2 ' Dalmacija 1 1 — — Galiäka 20 24 34 44 Koroško 8 8 6 7 Kranjako 31 38 42 49 | Primorsko 30 56 56 56 Moravako 81 97 103 113 ! Nižjeavstr 130 139 217 244 i Goredjeavstr. 7 10 11 11 j Solnograäko l i \ j I Slezija 9 i2 16 16 Stajersko 5 10 9 11 Tirolsko 504 834 872 |902 Predarelsko 98 98 276 355 j Nas Slovence zanima seveda naj- ' prej, kako so se razvijale pri nas rule- j kareke in sirarske zadruge. To bodi ra- zvidno iz sledečega razkaza : Leta 1874, 1875, 1876, 1879, 1881, Zadrng 2 2 2 1 1 1884, 1889, 1891, 1992, 1893, 1894, 2 1 1 3 2 "1 1896, 1897, 1898, 1899, 1900 1901 6 ~4 9 To 9 ' 13 ' 1902, 1903, 1904. 12 8 6 Za dve zadrngi se ne ve, katerega leta sta bili ustanovljeni; poleg zadrag je na Goriškem še 24 planinskih mle- karnic, prostovoljnih zdrožb. Opozarjamo na tem mestu, da so povzeti statistics podatki glede mlekarakih drnštev in zadrug iz statistike, kateroje izdalo c. k. poljedelsko ministerstvo I. 1905 za leto 1904. Podatki obstoječih zadrng se ne strinjajo s podatki slovenske zadražne statistike, katera se pa že aama medse- boj ne strinja. Tako n. pr. navaja le- topis ljnbljanske zadružne zveze mle- karsko zadrago v Smihölu na Koroškem, katero zaman iščemo v letopiau celjske zveze. Uradna statistika pa ne omenja ne mlekarske zadruge v Smiheln, a tudi ne one v St. Jakobu v Rož;ni dolini. Ker pa je namen tega Članka podati le splošno Bliko 8lov. deže), porabimo uradne podatke. Kakor je razvidno iz prej pove- danega, imajo naše dežele mlekarskih društev koncem 1. 1904 : Koroška 7, Kranjska 49, Primorska 56 in Štajerska 11. Koliko jealoven8kib in koliko nemških mlekarnic na Koroškem in Štajerskem, I se ne da ločiti, ker navaja statistika le 1 nemäka krajevna imena. Veljajo pa po- i datki vedno za celo deželo brez ozira na narodnost mlekarnic. Imajopamlekarnicepo poedi- nih deželah: Clanov: Deležev : koroäke 7 449 869 kranjske 49 5063 5846 primorske 56 1321 1620 gtajerake 11 527 2249 123 7860 10684 In sicer pride povprečno na vsako ! zadrugo po 638 članov in K 86 deieža. 1 Po poedinih deželah se pa pokaže Bledeča povprečnica: Koroška 641 članov in K 124 1 deležev, Kranjska 103 3 članov in K 8351 deležev, Primorska 23 6 čl&nov in K 289 deležev, Šlajerska pa 47 9 članov in K 204*5 deležev. (DaJje pr.) Tržašhi mestni suet in otvoritev novB želEznišhe črte. Graška „Tagespost" je pod tem naslovom priobčila ta le velezanimiv članek : ,Zveni paradoksno, pa vendar je trpka resnica: sovražnik našega mesla ne bi mogel zistematičneje škoditi inte- reßom mesta in njega ngledn, nego dela to njega lastno občinsko zastopstvo. Ža- loßten dokaz za to arao imeli zopet pri- godom otvoritve nove proge državne železnice Jesenice-Gorica-Trst. Ob osi- cijelnih slavnostih je bila občina tržaška zaBtopana edino le po svojem županu, na vsprejemu nadvojvode Frana Fer- dinanda na kolodvoru pa še po magi- stratnem voditeljn. Meščanstvo tržaško ni pokazalo z nobenim vnanjim znakom, da se zaveda historičnega momenta, ki ima začeti novo ero razcvita za prvi trgovinski emporij države: na nlicah ni bilo tiste južno-živahne množice, ki bi a svojim čulstvom dajala duška šnmnim vsklikanjem, nikoder niti ene zastave, nikjer niti najmanje okrasbe na oknih.... K temu uporaba varstvenega aparata, ki je bil pač potreben, da se razbremene tisti, ki nosijo odgovornost, ki pa gotovo ni pripomogel k temu, da bi oživljal le- deno-hladno brezbarvno sliko. Položaj se nikakor ni zboljšal, ko je kasno na večer peščica nedorasliv mladičev, ki se 8 Bvojim potenciranim avstrijskim patri- jotizmom 2aletajo meačanstvu pod noge, poskušalauprizoriti hrupno „patrijotično' demonstracijo, katero bo pa zananji po- ročevalci zamenjali z irredentißticno de- monstracijo. Teh mladičev se ni hotela usmiliti niti policija, ker jih je brez komplimentov razgnala na vse Štii-i ve- trove. Tega historično znamenitega dne so je Trat po zaslugi svojih po- klicanih zastopnikov nesmrtno blamiral in je dokazal, da je ÜBti do presedanja raztrobljeni „gentil sangue latino" manje nglajen, nego nbogi kraäki km et v svoji prvobitni neokretnosti. Zastopaiki tnzemskega novinstva, ki so gledali z laatnimi očmi to pre- ziranje elementarnih zapovedi pristoj- nosti, niso zamudili, da ne bi to pri- merno pribili, so pa iz tega izvajali na- pačne zaključke. Meščanstvu tržaškemu ni očitati nehvaležnosti in pomanjkanja nljudnoali; to očitanje zadevlje edino le mestno občinsko zastopstvo, ki je izšlo iz nedrij liberalne stranke, ki je znala ßkozi deBetletja ovirati dovräenje druge železniške zveze Trsta z zaledjem, da-si je morala biti prepričana tudi ona, da brez novega racijonalnega pota v no- tranje dežele ni bilo pričakovati resnične in trajne povzdige Trsta. Merodajna je bila — 8aj tako se je kazala — za tako herostratično politiko prav tista vaška tesnosrčnost, ki se skrbno trudi, da od- vrača od sebe drugorodDO priseljevanje pod smešno pretvezo, da bi s tem ntegnil trpeti škodo italijanski značaj mesta. Ako že tok turistov od »severa v resnici ali pretvezno vzbuja take bojazni, potem bo morale te bojazni gorostasno narasti, čim je šlo za napravo nove že- lezniške proge v nemško ozadje (!), proge, ki ima vrhu tega še to poglavitno hibo, da je strategična pot, ki v svojem jnžnem delu teče le malo kilome- trov oddaljeno Jod 'italijanske državne meje in ki s tem uničuje željo, go- jeno na tihem že zdavna, po oboroženi invaziji sokrvnih bratov od one strani Judrija sem. Trajalo je sicer dolgo, dokler je Trst doeegel drugo železniško zvezo, ali politika tajnih poti tržaških mogotcev vendar ni zamogla končno zaprečiti do- vršenja tega željno pričakovanega pro- jekta. In vsled tega se vedejo v mestnem svetu tržaškem tako, kakor bi nova že- leznica tekla po luni, ali bi Trst ležal v daljnem kraljestva Timbuktu (v Afriki). V isti rog trobi liberalno novinstvo, ki je odpravilo ta dogodek z nekoliko brez- pomembnih, ako ne celo nasprotujočih vrstic ; in kjer vladajoča stranka in nje novine tako soglasno poslopajo, ne sme- mo se čaditi, da prebivalstvo, velika maBa, ki je povsodi brez laßtne volje in jo treba še le navajati, ostaja apatična in indolentna tndi nasproti takemn do- godkn, katerega pomen 7na sicer ceniti. Apatija in indolenca sta pa tndi znaka tistih 47 liberalnih llalijanov, ki sede v mestnem svetn in se brez volje podrejajo — oseminätiridesetemu. Ta namreč ni dovolil, da bo mesto tržaško udeleži na tem znamenitem dogodku. In potem si je razlagati kričeče nasprotje med pojavi veselja, s katerim so slavnoetni vlak VBprejemali na Rranjskem in Goriškem, in med tisto ledeno hladnoBtjo, ki je slavno8tnim gostom morala udušiti vsaki cut veselja ! L1STEK. V sreči nesreča. (Črta iz vasi. ZaČrtal Jelin). (Dalje.) Ali gospodar je že poznal Padona, ki je peljal v grob Bvojega brata, a ka- terim sta živela srečno in zadovoljno v brateki ljubezni že veö let, a katerim sta prenašala mraz, vročino, ko ata vozila po zimi kapuß, krompir in repo v daljni Trst in po leti vlačila ping na polju dan za dnem. Zdelo se je, da vse to premiälja Padon; kajti stopal je tako klaverno in počasi proti Jeremitišču kakor njegov gospodar, ki je hodil z bičem v roki in s poveäeno glavo zraven njega in ga ni prav nič priganjal, naj se požuri, da bo čim prej končana žalostna pot. Za vozom je korakala dekla z vrčem petrolja, Toni in nekaj sosedov a kopači in lopatami, župao, .skrbni oče svoje dokaj obäirne občine, in Tomaž, ki se je razgovarjal % njim 0 konjskih in volovskih boleznih, kakor da je v tem bogve kak veščak. Sicer ni bil v tem oziru toliko nazaj, tako naprej, kakor je hotel po- kazati se svojimi moškimi besedara., pa tudi ne. V Jeremitišču koncem njive se ustavi voz, in kmetje izkopljejo pod mogočno murvo meter globoko, precej prostorno jamo. Voz zapeljejo popolnoma tik jame, podložijo na jedni strani svoja čvrsta ramena in zvrnejo Gajarina v jamo. Oblijejo ga čez in čez b petroljem, kar ni bilo Tomažu prav nič po volji, in zasujejo jamo zopet s prstjo. Svojo nevoljo nad petroljem je izrazil Tomaž z besedami : „Saj je ne- umnost oblivati vola s petroljem in tro- šiti tako le denar po nepotrebnem. Kdo pa vam ukrade mrhovino? Domačinov gotovo nikdo; a da ga izkoplje kak mestni mesar — Da to niti misliti niu. „Kdo ve?" odvrne župan, „Vse- kako je vendar bolje, da storimo tudi to". Pri tem pa je namežiknil Čoku, ki je stal zraven njega, kakor bi hotel reči: „Ga vidiš, zvitorepa? Kako zna govoriti zase ?" Cok ga je razumel in se na- smehnil, kajti vsi vaščani so poznali predobro Tomažev nemirni in zdravi že- lodej, ki bi vedno le rad mlel, tako da je zavel že nekolikokrat svojega gospo- darja, da je snel na skrivnem raz so- sedov drog klobaBico, ko si je priSel sposodit meh za žvepljanje ali kaj ta- kega in je stopil za sosedom v klet, kjer je imel ta shranjeno orodje take vrste. Tomaževo mnenjetorej ni obveljalo. Kmetje so zasnli jamo in se vrnili domov. Mogočna murva pa je molela koncem Gajarinovega groba svoje vrhe pod viaoko nebo, žalostno kakor cipreaa na po- kopališču. II. Ker nam je Tomaž najbolj pri srcu in ker imamo njega vedno pred očmi, zato priBilimo (ne zameri, dragi čitatelj, da govorimo 0 sebi v množini, kakor sv. oče, rimski papež, pisatelji imamo že zdavna to imenitno predpravico) — zato prisilimo torej tudi tebe, častiti bralec, da slediS z nami predvsem Tomažu. Od Gajarinovega pogreba se je vrnil Tomaž na svoj dom in čez nedolgo je že korakal s pikačo na rami v avojo njivo. Sei je ogrebat krompir, ki je iz- raatel že dobro ped ven iz zemlje. Toda delo mu ni šlo niö kaj izpod rok. Ne- številnokrat je padla pikaöa na |krom- pirjevo stebelce mesto poleg njega. Tedaj se je Tomaž aeveda vselej zdramil iz svoje zamiäljenoati in se jezil nad njivo, krompirjem, pikačo in sam nad Beboj. A ko je začel vdarjati s pikačo enako- merno kakor ura, se je revček zopet globoko zamialil in zopet je praaekal stebelce. Misli, ki so vladale tačas v njegovi glavi, so bile take-le: „Hudirja, da ni znal tisti jetkovec živinozdravniški nič boljega nasvetovati, kakor ravno petrolej! Mari bi bil äe to zamolčal — da bi ga para! Pa — saj so oblili vola samo na zgorenji strani, vsega mesa s tem gotovo niso pokvarili. Spodnji skok bi bil res dober. Jej, ko bi ga imel jaz v svoji kleti, kako bi bilo to prijetno ! Dejal bi ga v sol in potem bi ga rezala moja Marjuta lahko eden ali dva meseca. Saj ga tndi bo ! Že vem, kako naredim! Drevi razodenem Marjuti bvojo namero. Spočetka se bo morda protivila, potem pa se gotovo vda, sicer zagrmim nad njo, da mora biti možu podložna in ga äe podpirati pri tako koristnem podjetju, ne pa mu odBvetovati. Potem naženem svojo samotežnico, da mi ne bo budila morda ljndi po vasi, ako bo tako strašno- cvilila kakor včeraj, ko Bern peljal plevel z njive. Z namazano samotežnico se odpravim v Jeremitišče, odgrebem Ga- jarina, odrežem spodnji skok in ga pri- peljem domu. Tu ga z Marjutino pomočjo lepo oznaživa in umijeva, kar bo amrdelo» po petrolju, vrževa v gnoj, ostalo vsoliva in potem se bo cvrlo in kuhalo in jedlo in prijetno živelo par mesecev". (D. pr.) \ Politiöni pregied. Resolucije shoda katoliškega političnega in gospodarskega clruštva za Slovenes na Koroškem. V Četrtek se je vršil v Celovca shod katoliškega političnega in gospo- darskega društva za Slovence na Koro- äkem. Tega shoda se je udeležilo kakih 120 zaupnih mož, med njimi 28 duhov- nikov. Po poročila društvenega predsed- nika dri>. Brejca in mons. Podgorca so bile vsprejete na predlog nastopne re- solucije: I. Shod zaupnikov z globokim obža- lcvinjem in trpkim ogorčenjem konsta- tnjp, da se je v odseku za volilno re- l'ormo sprejel načrt, ki gledo Koroške pomenja popolno zmago najgorjega nem- ško-nacijonalnega šovinizma in je tako 8 stalisča katoiiške in socijalne politike absolutno in brezpogojno nesprejemljiv ; » II. izreka zahvalo za njegov osebni trad v zadevi volilne reforme refe- renlu za Koroško, dvornemu svetniku dr. Ploju ter obžalaje, da je v tej kri- tični zadevi manjkalosporazamnega enot- nega in odločnega postopanja slovanskih poslancev. Slovanski državnozborski de- legaciji, ki je za svoje zastopanje v za- devi volilne reforme vsema slovanskema narodu, ne pa samo svojim volilcem od- govorna, izraža nezaupnico ter zahtova od nje, da z najradikalnejäimi sredstvi, eventuelno z obstrukcijo v odseku za volilno rel'ormo in v zbornici izvojaje popravo razdeljenja volilnih okrajev na Koroškem v tem smislu, da se koroškim Slovencem zagotovita vsaj dva man data ; III. prosi V8O slovensko javnost, naj na shodih in v časopisju z vso dolžno od- ločnostjo podpira naše zahteve, ki niso samo lokalno koroškega pomena, temveč v intereau celega naroda ; IV. je mnenja, da koroškim Slovencem v sedanjih razmerah ne kaže se udele- žiti tretjega slovenskega katoliškega shoda v Ljnbljani in sklene: da se prekliče že napovedana ndeležba. Imenovanja v armadi. General konjeništva nadvojvoda Oton je radi bolehnosti na svojo prošnjo odpuščen iz službe kakor nadzornik ko- njeništva ter je izstopil iz akUvne službe za trajanja njegove nesposobnosti. Umi- rovljen je ^ZM Gustav vit. Pletzner- Scharneck, predsednik najvišega vojaš- kega sodišdu; istočasno mu je bil po- deljen veliki križ Fran Josipovega reda. FZM Viljem pi. Desovie, predsednik vo- jaškega nadsodišča, je imenovan pred- sednikom najvišjega vojaškega sodiača; FML Karol pi. Cbizzola, ki je prideljen vojaškemu nadsodišču, je imenovan pred- 8ednikom tega nadsodišča. FML Rudolf pi. Arndermann, poveljnik tl. zbornega poveljništva, je imenovan generalnim nadzornikom konjeništva. FML Karol groi" Auersperg, poveljnik 13. zbora in zapovedujoči general v Zagrebu, je ime- novan poveljnikom 11. zbora v Lvovu. FML Ernst pi. Poten, ki je bil doslej prideljen generalnemu inspektoratu ko- njeništva, je stavljen v disponibiliteto. FML pi. Chavanne, poveljniku 28. divi- zije pehote, je poverjeno vodstvo 13. armadnega zbora. Nadalje so imenovani: GM Oskar Dillmann pJ. Dillmont, po- veljnik 10. gorske brigade, poveljnikom 28. pehotne dimije; polkovniki: Emil Grivičič, poveljnik 1. polka tirolskih ce- sarskih lovcev, poveljnikom 10. gorske brigade; Friderik Krais poveljnikom 1. polka tirolskih cesarskih lovcev in GM Friderik pi. Georgi, poveljnik 42. dežel- nobranbovske pehotne brigade, sekcijskim načelnikom v c. k. rninisterstvu za de- želno brambo. Potovanje našega cesarja v Prago. Naš cesar obišče Prago dne 10. oktobra t. 1. ter ostane tam baje kakih 14 dni. Dogodki na Ruskem. lz Varšave poročajo, da je blizu Pasakcffd napadla vlak, ki vozi iz Dunaja v Varäavo, 50 rnož broječa ro- parska tropa, ki je odnesla iz poštnega . voza 75.000 rubljev. Kanjen ni bil nc- beden. — | Med krajima Censtohan in Herbi i bliza pruske meje napadli so roparji j vlak, umorili dva v njem se vozeča ge- 1 nerala, dva uradnika in štiri vojake ter odnesla 16.000 rnbljev.| V Petrogradu je nastal v soboto v : dvorani brzojavne cenlrale ogenj, vsled ! katerega so pretrgane vse brzojavne zveze. Domače in razne novice. Števllo državnuzborsklh mauda- tov za Goriško. — V prvotnem načrtu vol:lne resorme, katerega je nameraval predložiti poslanski zbornici bar. Gautsch, je bilo namenjeno prodlagati za GoriSko- Gradiščansko samo štiri mandate, od kute- rih naj bi dobili Slovenci dva in Italijani tudi dva. Italijanski poslanci sami so bili baje s tako razdelitvijo zadovoljni, ker z ozirom na splošno in e n a k o volilno pra- vico niso pričakovali takral, da bi jim ostala ohranjena sedanja narodna posest (trije mandati). Ministerstvo in namest- nišUo sta biia v tem že popolnoma jedina. Komaj je to doznal naš drž. posl. dr. Gregorčič, lotil se je z vso odločno- stjo dela, da bi zaprečil to vnebovpijočo krivico. Oipeljal se je nernudoma z Du- iiHJa v Trst, kjer se mu je posrečilo pre- pričati sedanjega namestnika, da taka razdelitev mandatov bi bila krivičns, ter pridobiti ga za to, da je odposlal na- knadno poročilo, v katerem je — skli- cujoč se na posredovanje dr. Gregorčiča — predlagal za Goriško petero manda- tov v soglasju s spomenico, katero je bil dr, Gregorčič že prej izročil vladi v tej zadevi. Ker so javni listi vkljub temu prinašali vznewiirjajoce vesti za Goriäko, obrnil se je dr. Gregorčič najprej brzo- javno in pismeno do ministerskega preds. barona Gaatscha in do tedanjega ministra za notranje reči, grofa Bylanda ter je odločno zahteval, da se ta krivica od- strani ter da se določi na Goriško-Gra- diščanskem vsaj še tretji mandat za Slo- vence. Da je to svojo zahtevo podprl z utemeljenimi in neovrgljivimi podatki, to je pač samo ob sebi umevno. Da bi pa dosegel gotoveje zaželjeni vspeh, podal se je na Dunaj in je tam, ko je imel državni zbor počitnice, osebno za- stopal S70J0 zahtevo pri miniatrih. Zgodilo se je to pa baš takrat, ko je „Soča" o dr. Gregorčiču lagala, da se je podal na Dunaj za to, da bi sam sebe priporočal za goriškega kuezonadškosa. No, dr. GregorčiČu se je posrečilo izposlovatispomočjo drugih poslancev „SI. zveze", ki so ga podpirali, za gor. Slovence še tretji mandat, katerega bi brez nje- govega nastopa Giutsch v svojem načrtu nikakor ne bil predlagal. To je dejslvo, katerega ne more nikdo utajiti. Ko so Italijani izvedeli o teh kora- kih, so tudi oni zahtevali petero manda- tov, a tako, da bi Italijani imeli tri in Slovenci le dva. Gregoroičeva politika je zmagala proti italijanski, in Gautschev predlog volilne resorme je prinesel vo- lilne okraje za Goriäko po predlogu Gre- gorčičevem. Ker je pa konečno po dolgem raz- motrivanju v volilnern odseku vsled raztiih barantanj prišlo do tega, da so Ilali- jani na Goriškem vsled pritiskaod strani minist, preds. barona Becka in od strani Cehov dobili še tretji mandat, porabil je „Sočin" t'alot to priliko v to, da se zopet po svoji navadi na podel način zaganja v dr. Gregorčiča, češ, da je on temu kriv, on narnreč, ki ni niti clan volilnega od- seka, ne da bi povedal, kako naj bi bil vie Gregorčič to zaprečil, kar so po vsi sili, da bi volilna reforma ne splavala po vodi, hoteli imeti tudi Cehi in druge stranke, ki imajo v volilnem odseku ve- čino članom, kar je „Socinemu" falotu popo uoma dobro znano. Tudi inn je dobro znano, da se tega tretjega man- data, katerega so dobili goriški Italijani, celo sami posebno ne vesele, ker bo tvorila Gorica sama za se p )seben volilni okraj, ki za Italijane ni posebno ugodon, ker bi znali Slovene!, ako se zdražijo s soc. demokrati ali z Nernci, Že na prvih volitvah, ki se bodo vršile na podlagi splošne volilne pravica, odvzeti Italijanom ta tretji mandat. Kaj pa äele v bližuji bodočnosti V Saj se nadeja A. Gübräöek, da postane celö jeden njegovih sinov goriški župan. Če pa dobimo v Gorici za župana Sloveuca, potem je samoob- sebi umevno, da dobimo v Gorici še prej za državnega poslanca Slovenca, in bo- demo imeli potemtakern Slovenci ,,Stiri državne poslance, Italijani pa le dva. Zaradi tega bi se moral „Sočin" lalot pravzaprav veseliti tega barantanja, ako bi mu biloj sploh kaj 'rnari za dobro stvar in ne le za podlo in nesrarano hajskanje, katerega so pa vsi po§teni go- riäki rodoljubi že do Vrh glave siti. Nečuveno jp, da se našega držav- nega poslanca, kateremu se moramo edi- nemu ali vsaj v prvi vrsti zahvaliti za tretji slovenski mandat na Goriškem, na- pada kot izdajico in odpadiJka gorižkih Slovencev. A temu se zopet ne moremo preveč čuditi, kajti ta brezstidni napada- lec je le — ,.Socin" falot. „Sočiu" falot «opet na delu. — Znano je sploh in posebno pa še Tol- mincem. da je državni poslanec Oifc*r Gabršček po cele mesecu v Tolminu in da ga torej po cele mosece ni. na Du- naj. Znaao je to tudi raznim občinskim predstojništvom, in poaebno tuli „na- prednim", ki se v raznih zadevah obra- čajo do drž. poslancev, da pri tem ali onem ministerstvu v ti ali oni zadevi za obcine pnsredujejo, da zaman pričaku- jejo odgovora od državnega poalanca Gabrsčeka na svoja pisma, naslovljena na Danaj, ker ga na Dunaja ta pisma sploh ne najdejo. Ziano je pa tudi ome- njenim obcinskim predstojništvom, naj si pa bodo ta „naprednjaška" ali pa „klerikalna", da dobivajo od državnega poslanca dr. Gregoreiča redno odgo- vore, s kateriini jim večkrat tudi nazna- nja, da je to ali ono ministerstvo ti ali cni njih zahtevi ali prošnji ugodilo, bo- disi glede dovolitve kake podpore ali pa bodisi tudi na kak drugi nnčin. Ko- neöno je resnica, da je dr. Gregorčič na Dunaju skozi celo državnoiborsko zase- danje, da prihaja v Gorico z Dunaja koncam todna, ko navadno poäiangka zbornica ae zboruie, a di se vraöa na Dunaj zopet v pondeljek, da pride ae pravočasno v torei na Dunaj, ko ima posianska zbornica po navadi zopet sejo. Vse to je, pravimo, znano vaem onim, ki o-pazujejo dr. Gregorčičevo delovanje in nehanje, in zuano je to prav dobro tudi „Sočinemuu i'tilotu. Pa še več. „Sočinemu" falotu in vsem onim, ki od bliza opazujejo dr. Gregorčičevo delovanje in nehanje, je tudi dobro znano, da dr. Gregoröiö ne prihaja koncem vsakega tedna z Dunaja v G3rico morebiti zato, ker mu potova- nje po železnici ugaja, ampak da prihaja v Gorico zaradi premnogega dela, ki ga tu čaka. Dr. GregorČič je namrei; pred- sednik MG9ntralne posojilnice', on je preddednik „Goriäke zveze", in kot ve- sten človek hoče svoje dolžnosti kot predsednik tudi vestno izpolnovati. Pa ne le to. Dr Gregorciö je tudi predsednik: društva „Šolski Dom", in vsa uprava „Solskega Doma" se nahaja — izvzemši pomoč ces. svetnika g. Vodo- pivca — v njegovih rokah. Pomisliti pa je treba, da ima „Šolski Domkl na svojih šolskih zavodih niČ manj nego 25 učiteljskih močij, katere je treba vsald mesec plačevati ter skrbeti, od kod dobiti denar za to, a skrbeti tuii za tu, da so vsi računi v r^du. In te račune vodi sam dr. Gregorčič, ker Di zastonj drugače iskal človeka, ki bi vse to brezplačno opravljal. Da pa provzročuje vse to dr. Gregorčiču neizmerno mnogo truda in skrbi, tega ni puč treba pos^bej poviar- jati, in vse to je prav dobro znano tudi „Sočinemu" falotu. Pri vsem tem pa se drzne „Sočin" falot očitati dr. Gregor- čiču, da pase lenobo, ga zmorjati z lenu- hom, ter lagati, da ga ni skoro nikdar na Dunaju, zato, ker smo priobčili v svojem liatu po ljubljanskem „Slovencu1' neko notico, ki odgovarja popolnoma resnici in v kateri je rečeno, da je odsek za volilno reformo iz svoje srede izkljuöil državnega poslanca Gabrščeka, ker je, no da bi se opravičil, izostal iz žtirih odsekovih sej. Vprašamo: Ali ne bi bilo treba za takega čaenikarskega barabo neke posebne vrsto pasjega biča ? Imeuovauje. — Računski pre- glednik, g. Eivard Girometta je ime- novan računskim svettiikom na raču- narskem oddelku tržaškega namestništva. Oscbiii pro met na bohinjskl že- lezuicl. — Osebni promet na bohinjski železnici je bil v nedeljo naravnost veli- kansk. Vsi vlaki, imajoči nenavadno dolgo vrsto vozov, so bili prenapolnjeni. Po- sebno mnogo izletnikov se je odpeljalo proti Jesenicam, ki so pa na raznih po- stajah med Gorico in Jesenicami izsto- pili. Največ jih je izstopilo pri Sv. Luciji in v Kanalu. Pa tudi v Gorico se je pri- peljalo iz Trsta prav veliko število izlet- nikov. Nenavadno obilo izletnikov pa se je pripel alo na Kras z zabavnim vlakom, ki vozi med Trstom in Štanjelom, kakor tudi z drugimi vlaki. Na večer okolo 8. ure, ko se je imel vrniti zabavni vlak iz Štanjela v Trst, videli smo na štanjelski postaji zbranih kakih 500 tržaških izlet- nikov, ki bo se odpeljali v Trst deloma z zabavnim vlakom, deloma pa tudi z onim, ki prihaja ob ti uri iz Gorice v Štanjel. Pa tudi na postajah Opčina, Ke- pentabor in Dutovlje je izstopilo ta dan vse polno izletnikov. Iz Trsta se je odpeljalo ta dan po novi železnici v razne kraje 3261 oseb, iz Gorice pa 1500. Seveda niso bili iz- letniki posebno zadovoljni s postrežbo, kar je pa popolnoma naravno, ker niso bili krčmarji, posebno po kraških vaseh, prav nič pripravljeni na ta izvanredni mnogoštevilni obisk, in je sploh po naših vaseh jako slabo preskrbljeno s pro- stornimi gostilnami. Izletnikora, katerih je prišlo nad 520 v Stanjel, je lega tega kruja neizrečeno dopadala, in četudi niso bili tam tako postreženi kakor so želeli, tolažili so se s tem, da so prebili nekaj ur na cistern in hladaem zraku, vesele se prekrasnega razgleda, s kakoränim se ne more ponašati nobena druga vas na Goriškem. Na vsak način pa bode treba skrbeti, da dobimo tudi v Štanjela pro- stornih gostiln in ugodnih stanovanj za tržaške letovičarje, kajti ako se ne bo- demo sami domaöini za to brigali, po- akrbeli bodo za to gotovo tujci in bodo oni imeli dobiček od nove železaico. Poštue vests. — Dne 1. avgusta t. I., t. j. jutri, se prične vporabljati bo- hinjska železnica za poštni promet. V ta namen bodo služili sledeči vlaki, in sicer: iz Trsta brzovlak at. 8 ter osebna vlaka št. 16 in 18; z Jesenic brzovlak St. 1 in oaebna vlaka ät. 15 in 17. Istočasno se otvorita v Trstu in v Gorici dva nova poštna urada. Novi poätni urad v Gorici pod naslovotn „Go- rica 4"' opravljal bode posle do^edanjega glavnega poštnega urada. Dovozua cesta na goriško po- stajo bohiujske želozulco. — Kakor pišejo listi, konöa inženir na tuk. okr. glavarätvu, g. M^chnitsoh že te dni na- črte za dovozno cesto na postajo bo- hinj^ke železnica ter jih predloži do- tičnim oblastvom. lz Mirna nam pi^cjo: „Kat. del. društvou se pripravlja na praznovanje 15 letnice svojega obstanka, ki se bo vräilo dne 19. avgasta (ne 2. septembra, kakor je bilo zadnjič poročano). Druätvo je bilo vatinovljeoo v času I. slovenskega katoliäiega shoda, in nakljuöje je naneslo, da ravno letos, ko so vr-ii III. slovenski katoliški shod, oblnja 15 letnico. Društvo priredi o tej priliki veliko zborovanje združeno s koncertno veselico, pri ka- teri sodelujejo tudi druga društva. Go- ričani, pokažimo o tej priliki, da smo se začeli dramiti! V reanici in n o g o se je zadnji čas zanemarilo! Zatorej naj bode ta slavnost neka pred- priprava za III. slov. kat. shod. Navdušili bomo ljudstvo za edino prava katoliška načela v smislu resolucij, ki bodo stav- Ijene na III. slov. kat. shoda. Torej na noge za edino prava načela, in v nedeljo 19. avgusta v Miren! „Kat. del. društvo" v Mirnu. Načelnik cestuega odbora v Bovcu, g. Ostan, nas prosi, da prioböimo z ozirom na dopis, katerega smo prija- vili v predzadnji številki našega lista, ta-le stvarni popravek: Ozirom na dopis v „Gorici" z dne 21./7. štev. 59 odgovarjam sledeče: Dopisnik je slabo informiran, ko trdi, da je pok. M. Jonko pastil v bla- gajni cest. odbora svo.o 14 000 krön ; resnica je namreč, da je bilo meni iz- ročeno po smrti g. Jonko le 6182 20 K. Kar se tiče posojila 10.000 krön, moram pojasniti, da je bilo res skle- njeno v seji 26. junija najeti posojilo, ako bode potreba, da bi namreč ne bilo treba vstavljati zapričeteg» dela, dokler ne vdobi raznih obljubljenih podpor Nova cesta, ki je bila proračunjena na 53.000 krön, se zgradi vsled raeijo- nalnega dela tako, da se prihrani naj- manj 2,3 pronicunjene svote. Iz tega se torej razvidi, da so ne- utemeljena dopisnikova očitanja glede nasipanja in dovažanja meterijala, koji se tadi ni dovažal 4, km. daleÖ, ampak le nnjveč 500 metrov. Radi naČelnikovega dvoriŠČa se ni cesta dvignilft niti za cm, kajti dvorišče leži celih 5 metrov viäje nego ceata. Dopisniku bi svetoval, naj se obrne na cestni odbor, kjer vdobi vse po- trebne informaeije in pojasnila, da mu ne bode treba trositi neresnic. Iz Bovca. — Prostovoljno gasilno društvo v Bovca vabi k veselici, katero priredi na dvorisču gostilno „pri Pošti" dne 5. avgusta 1906. Zičetofc ob 8. uri zvečer. Vstopnina k vesslici z\ osebo 40 v, sedež 20 v. V slučaju slabega v remena vräila se bode ista prihodnjo n deljo. Vapored: I.E. Adamič: „V gozdu", poje mešan zgor. 2. F. S. Vilhar: «„Bledi mesec" poje mešan zbor. 3. J. Aljaž: „Naša zvezda" poje moäki zbor. 4. J. Aljaž: „Oj z Bogom ti planiD3ki svet-4, poift raešan zbor. 5. ,.Trije tički", burka v dveh dejanjib. (>. Pies. K mnogobrojnej udeležbi uljudno vabi Odbor. llirektna zve/a med Trstom in Dunajein ua bohinjski zeleznici. — Ravnateljfctvo državne železnice naznanja, da bode upeljalo na bohinjski zeleznici razan že obstoječe zveze med Prago in Trbtom ter Monakovem in Trstom di- rektno zvezo med Danajem in Trstom, skozi Amstetten, Beljak, Trbiž, Jesenice in Gonco. V ta namen bode priklopljen brzovlaku št. 1 in 2 voz I. in II razreda. Vlak bode odhajal z Dunaja ob 9. uri pop. ter do8peval v Trst ob 1 ari 20 min. Iz Trfita pa bode odhajal vlak ob 3. ari f) min. pop. ter dospeval na Dnnaj ob 7. ari 50 min. zjatraj. Xedostatki na Uohiujski želez- nici. — Z Jesenic poročajo. da je na postaji bohinjske železnice polno nedo- statkov. Tako poročajo n. pr. da nimajo potniki ob 9. uri in pol predpoludne, kadar pnhajajo in odhajajo 4 vlaki do- volj prostora na peronu, ker je premaj- hen. Pri deževnem vremenu ni nič ksj prijetno stati na dežju. Ravno tako ae pritožajejo Jeseničani, da so premajhne čakalnice, restavrncija in skladišče. Na- daljo poročajo z Josenic, da nimajo tarn tire na perona ter da je na njem pre- malo klopi itd. Železniška proga od Jescnic do Olovca bo otvorjena dne 4. oktobra t. I. Od tega dne bo vožnja o1 Trsta do Celovca skrajšann na 5 ur 25 min., do- čim traja sedaj preko Jdsenic, Trbiža in ßeljeba 7 ar 45 min. S tira sta poskoiila med poata- jama bohinjske železnice Podbrdo in Hadajažna v nedeljo okolo 3. art? popo- ladne dva voza tovornega vlaka, in je imel vlak zaradi tega 3 ure in pol za- mude. Vsled tega pa so imeli zamude tadi drugi oseböi vlaki. Državni 'poštni avtomobll na Krasu. — Kakor smo ravnokarčali, na- merava poštna uprava vpeljati tadi na našem Krasa poštno avtomobilno yoznjo. Ti avtomobili naj bi vozili med Štanje- lom inDotovljami,medŠtanjelom,Komnom in Nabrežino in, ako smo prav ravsameli, tudi med Štanjelom, Komnom, Kostanje- vico in Biljami. Poštna uprava se je te dni v tem pogleda te obrnila do priza- detih občin, do katerih stavi glede vzdr- ževanja cest razne pogoje. Nehote He je Sel kopat. — Pri Balujah popravljajo n«'ki moat. Med drn- gimi delavci, ki imajo pri popravljanjn opravila, nahajal se je v soboto popo- ladne tudi kovač, 35 letni Andrej Rojc iz Sela pri Černidah. Rojc je bil nena- vadno dobre volje ter je tako zabaval druge delavce, ki so bili mnenja, da ga je Rojc imel pod kapo. Ko je stopil na rob odra, zgubil je, ker je bil nekoliko vinjen, ravnotežje ter padel v pod rao- stotom tekočo vodo. Pri padcu se je Rojc še precej močno poškodoval ter je moral iskati pomoči v tak. bolnišnici, kjer so ga obvezali, nakar se je podal po svojih opravilih. Nesreea - - 62-letni Josip Garbic iz Renč je delal v soboto v ulici Coronini, kjer ko- pajo gramoz za nasipanje cest. V ta na- men ae rabi dolg železni drog, na čegar koncu se nahaja kos železa, ki se pre- giblje. S tem železom je nek delavec ne- hote mahnil Gerbica po desni roki, vsled Cesar so ga rnorali prepeljati v bolniänico, kjer so mu povedali, da je rana zelo nevarna, ter da je ranjeni ta li kost. Strela. — Med viharjem, ki je raz- sajal v soboto v Furlaniji, adarila je strela v Koprivi pri Muši v nek hlev, ki { je s senom vred popolnom* zgorel. Sko- da je precej velika. j Xnjdeua vojaška obleka. — V nedeljo zvečer so našli ob strani Fran | Josipovega tekališča, in sicer za grmičjem, J omot, v katerem se je nahajida vojaška kapa, vojaäki jopič in suknja ter tadi vojaSko bodalo. Ko je bila o tem obve- ščena vojaska obi st, se je prepričala, da je vse to puitil tarn prostak 16. stotnije pešpolka št. 87. Vincencij Javernik iz Slov. Bistrice. Hazpisano je mesto paznika v moški kaznilnici v Gradiški, zdraženo s plačo IV. razreda. Nesreča. — V soboto nredpolndne dHal je zidar Gfzar Pizzul \l Št. Lovrenca pri Musi na odra neke hiše v nlici Co- ronini. Pri dela se je pripognil, da bi pobral neko orodje, a pri tem je tako nerodno stopil, da je padel z odra, ki je bil visok osem metrov. Pri padca se je nesrečnež tako močno poškodnval, da so ga rnorali prenesti v tuk. bolntšnico, kjer se bode moral ziravit najmanj 1 meäec. Zakouski mo/ uzi^alec. — Alojzij Lasic i/ Vrtojbe, star 58 let, prišel je v soboto v stanovanje svoje žene, od ka- tere živi ločen, in ki stanaje na Gradu št. 13, ter zahteval od nje denarja, ka- terega pa mu ni hotela in tadi ni mogla dati, ker si mora z lastnimi rokami pri- služiti živeža. Zaradi tega je pograbil Lisič za petrolejko, zlil petrolej na po- steljo ter jo zažgal. Klicanja na pomoč uboge žene prihiteli so so^edje, katerim se je posrečilo pogasiti ogenj, ki je na- pravil škodo 50 kron. Ko so ga privedli na policijo, se je hotel Lisič na vse mogočne načine iz- govarjati, kar mu pa ni pomagalo. Denili so ga pod ključ. Lasič je čl&vek, kateremu delo smrdi. Ilodil je ves razcapan po alicah ter ua- dlegoval mimoidoče z beračenjem, in posrečilo so mu je večkrat, da je tu pa tarn vzbudil udinüjenje pri onih, ki ga niso poznali. Reklamacije za povračilo škode reSnjejo postajni uradl. — V svrho upriprostitve in povspeševanja v poslo- vanju ob reševanju reklamacij zaradi iz- gabe, zmanjšave ali poškodbe brzovoz- nega in voznega b!aga, je c. kr. želez- niäko minisierstvo odredilo z veljavnostjo od dne 1. vel. srpana t. 1. inzapodročje avstrijskih drživnih železnic ter v držav- nem obrata stoječih krajevnih železnic, da bodo odslej, do določenega najviäjega zneska, postajni uradi resavali reklama- cije te vrste, katerih resevanjo je doslej pripadalo izkljuöno c. kr. ravnateljstvom državnih železnic. V smislu omenjene odredbe se po- oblaščajo postajni uradi, da smejo povra- čevati škodo v svojem področju v sledeči najvišji izmeri za poäiljatev, in sicer : V krajevnem prometa c. kr. držav- nih železnic in v državnem obrata sto- ječih krajevnih železnic ter vvzajemnem prümetu med temi, železniški obratni uradi do zneska 20 K za pošiljatev, po- stajni aradi do zne'ika 10 K za poši- Ijatev. V tnzemskem prometa s tujimi po- stajami vse postaje do 10 K za poši- ljatev. Vendar se prepušča strankam, da takošne reklamacije kakor doslej pred- lagajo c. kr. ravnateljstvom državnih železnic. Novi obciiiaki davki. — Občine imajo toliko poslov in izdatkov za pre- neäeni delokrog in toliko Šolskih bremen, da pač ni čudno, če se na vse strani gleda, kje bi se našel nov vir dohodkov zlasti pri večjih občinah. Taki dohodki bi se dali doseči, če se pobira davek od tega, kar pridobiva stavbeni in dragi svet na vrednosti. Tako ima na primer svet v občini, ki dobi novo želemico ali kako večje industrijsko podjetje, v par letih trikrat do štirikrat večjo vrednost kot preje. Od tega vrednostnega prirastka naj bi se pobiral občinski davek v go- tovih odstotkih. S tem bi bilo marsika- | teri občini pomagano. Mad Nomci delajo j zelo za uvedbo tega davka, med Slo- j venci se je dosedaj zanj oglasil samo ; letošnji vseslovenski del ivski nhod v Preski. „Obč. Opr". 31. Vilharjev H|iomonik v l*o- stojni bo v par dneh doola po=?tavljen. Sodeč po podstavka, sestavljen iz treh mogočnih kolosov trdega kraškega ka- menja, ki že stoji na svojem mestu. bo spornenik zelo impozanten in v ponos slovenskega naroda M. Vüh^rjev spo- menik se odkrije v nedeljo, dne 12. av- ( gasla t !. ob 11. ari dopolu.dne. Z* vde- i iežence fclavnosti je določen tudi obi.i jame ob pola dveh popoldne proti zni- žani vstopnini 1 K. Jnma bo slovesno razsvetljena. Ob 4. ari — po obisku jame — se prične velika Ijadska veselica na obsežnem travnika poleg hotela pri „Kroni". Drnžba sv. Tirila in Metoda v Ljubljani Vam ponavljaje priporoöa ci- korijo, ki jo v novo zalagata njej v prid brata Perdana. Slovenske gospodiaje ! Pridno sezite po tej cikoriji in prepričate se takoj, da vredno stoji na strani Per- danovim vžigicam, ki sd menda prodrle do slednje slovenske koče. — Kakor so vžigice drnžbi v velik prospeh, tako jej bo z Vašo pomočjo tudi kava donašala stalnih dobičkov. — Choda naše druž1)e je torej bolj ali manj v Vaših rokah. Detomor. — Pri nekem potoka, ki teče med Štorkljo in Rojanom pri Trstu našii so mrtvo truplo novorjjenčka moškegu spola, ki je bilo povito v omot cunj. Na Opčinah so orožniki aretirali v petek ncko Ivaako Malalan, ki je na sama, da je izvršila amor nad lastnim novorejenim detetom, a so jo že izpustili. Lov na morskega volka v Ja- dranskem morju. — Iz Pulja poročajo, da vznemirja obrežna prebivalstva velik morski volk, ki posebno straši ribiČe, da ne izvršajejo svoje obrti. Več torpedovk in fmančni parnik „Adriau love morskega volka. — Nesreča pri vajah naše vo.jne mornarice. — Pri vajah na5e vojne mornaric^, ki so se vräile v petek blizu Visa, so streljali iz topov tadi s krogljami. Jedna kroglja, ki je bila izstreljena iz nekega topa vojne ladije „Habsburg", je zadela vojno ladijo „Nadvojvoda Karol" in je tri vojake nevarno ranila, več dragih pa lahko. Sainonmor radi prijatelja. — Pri Sf. Štefdna na Gratkarna pri Gradcu se je gostilniški aslužbenec Janez Fachs obesil vsled žalosti, ker mu je umrl prijatelj Ferdinand Deutsch. Orglarska sola v Celju. — Dne 16. t. m. je bila na orglarski šoli v Celju končna preiskašnja ačencev. Predsedoval je mil. gospod opat celjski kot knezo- školijski komisar, vodil pa g. vodja K. Bervar. Izkašnjo je napravilodevetačen- cev in delovalo v äoli pet ačiteljev. Na- uöno ministerstvo je zvišalo svojo letno subvencijo od 200 na 400 kron za ta zavod. AvtomoMlni prostovoljui zbor. — Na Danaja se je osnovalo draätvo, katero bode imelo namen, v vojni kot c. kr. avtomobilni prostovoljni zbor ar- mado podpirati, odnosno bode ta zbor opravljal posebno službo raznaäalcev ukazov in naznanil o sovražnem gibanjo. Cesar je osnovanje tega krdela že do- volil. Sestavo tega zbora je prevzel klub avstrijskih avtomobilistov, katerega udje bodo jeseni že uniformirani. Udje avto- mobilnega zbora se zavežejo, da bodo opravljali slažbo z lastnimi avtomobili in motornimi kolesi pri armadi, bodisi v vojskinem ali pa mirovnem Času. Vojna aniforma sestoji iz male avtomobilske če- pice s cesarsko krono in kolescem, sak- njiča modre barve po kroju bluze z ra- menimi gumbi, s sivimi naramnimi naäivi, na katerih bode ravnotako cesarska kro- na, sivih hlač, rumenih kamašenj in ra- menih čovljev ter sive suknje po čast- niškem kroju. Prepasani bodo z ru- menim pasom, kateri bode imel kartuš. Cez desno ramo na jermenu bodo pa nosili revolver. Slovenskih slnšateljev je bilö kon- cem poletnega semestra 190(i. na visokih äolah na Danaja, Gradca, Pragi in drngih mestih 670, od toh je bilo 328 jaristov, 37 medicincev, 188 filozofov, (58 tehnikov, 8 veterinarjev, 14 agronomov, 4 montanci, 17 eksportnih akademikov, 3 trgovinski akademiki, 3 konservatoristi. Rodom jih je bilo 383 iz Kranjske, 161 iz Stajerske, 19 iz Koroške, 94; iz Primorske, in 3 iz dragih dežel. Na Dunaju se jih je učilo 383, v Gradcu 204, v Pragi 74 in na drugih' visokih šolhh 9. Strašne nevihte. — Iz Rima po- ročajo, da se je nad okolico Cistel Sant' Angelo vsula velikanska ploha, valed ka- Gostilna BLED Mlino pri ]BZBru. ^^^^^^^^^H ^l^^^^^^^l ^^^^^^1 ^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^L'' l^^^l^H tere je tako močno nara^la reka Mira, da je voda odnesla več na bre^a ležečili his. De9et oseb je bilo abitih in mnogo ranjenih. V nekem kraju blizu vasi Serravall' so kosci iskali zavetišča pod topilana ker jih je zasaßila na delu nev in 8 omenjene post.ave. Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vlože z vsemi spri- čevali, imenovalnimi dekreli in z de- kreti o podeljenih petletninah oprem- ljene prošnje najpozneje do 16. av- gusta t. 1. iiradnim potom pri pod- pisanem okrajneni šol. svetu. — Prepozno dosle ali v gornjem roku nepopolno opremljene prošnje se ne bodo vpostcvale. V G radišču, 17. julija 1906. C. kr. okrajni šolski svet. Tpgouinfl z mesonim blagom sc du \ najem ulise proda. Več ])ove riaSe upra vnistvo. Sohe za prenoeišče, vedno ^orka in mrzia jodila, sveže pivo in izvrstna vina. — Na razpola^o so ladje. Cenc solidne. tsčem spretnega pisarja (solicit atorja) z lepo pisavo, zvedenega v notar- skem poslovanju. — Plača po do- ^ovoru. — Abstinentje imajo pred- nost. — Ponudbe s spričevali pošiljajo naj se c. kr. notarju dr. Mg, Kotniku v Komnu. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v (lorici ulica Vetturini št. 3. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Šolskega doma". Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. ' občinstvu. POZOR! Podpisano naznanja, da je začelo »Vinarsko in go- spodarsko društvo« v Komnu svoje redno delovanje. — Otvorilo je v znanih „Švarovih" prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo. Skrbelo se bode vedno za kraški teran in beia vi- pavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo. Društvo bode imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljalo (3ode naročiteljem v množinah nad 56 litrov, kraški teran in (aela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce. NAČELSTVO „Vinarskega in gospodarskega društva" V Komnu, dne 17. julija 1906. „Narodna Tiskarna" priporoča vizitnice. * ,CeatFaIna posojilniea, registrovana zadruga v Qoriei, ulica Yetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačila v petih lctih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po 5V\:i, na vhnjižbo po S°|o z Vjo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. In Srhinrilpn Dunai|n i> pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mlinc za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seiio, rnlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rozanje repe, mline za golanjo, kotle za kuhanjo klaje, sesalko za vodnjake in gnojnice, vodovode, želczne cevi, svinčeno cevi. ooooooooooooo Od sedaj po zopet zdatno znižanih cenah. Ravno tako vse priprave za klotarstvo: medene pipe, scsalke za vino, gumijcve in konopljone cevi, gumijeve ploče, stroj za točonje piva, škri- nje za led, stroje za sladosled, priprave za izde- lovanje sodovke in penočih vin. mline zadišavo, kavo itd. ; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za žlvino, tehtnice na drog, sleberske tehtnice, nainizne tohtnice, decimalne tehtnice; železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključav- ničarje, kovače kleparje, scdlarje, pleskarje itd. Vse z veclfltnim jamstviini, po naju^odnejih plačilnih pogojih, kakor tudi na obroke. (eiiiki a vefc kot 500 slikami brezplaöno. Prekupei in agentje se vsak čas sprejmejo. Uopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Ivan Schindler Dunaj III.11 Erdberggasse 12. ¦ „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunaj ska cesta 19 — v Medjatov mš v pritiičju — Dunaj ska cesta 19 Tsprejenia: 1. Zayarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poškod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- varovalnico na Dunaju za življenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina sloven ska savarovalnica sprejema ssavarovanje pod tako ugodnimipogoji, dase lahkomeris vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost. W~ Svoji k svojim! "Wä Glavno zastopstvo za Trst Goriško in Istro pri a. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! Jako izdatno sredstvo proti uvWduluUlu HI ulidli U Ju ulllll UUUm/ je liker GODINA, katerega napravljata v Train lekarnarja Rafael Godina, Iekarna „Alia Madona della Salulle" pri Sv. Jakopu, in losip Godina, lekarna „All' Igea" f alici Fornelo St. 4. — Slekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte ee ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako so- dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so t tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se ˇ vseh lekarnah.