Poštnina plačana v gotovini. Leto LXVIL, št. 20$ Ljubljana, torek tU septembra I934 Cena Dta L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemat nedelje m praznike. — inseraU do 30 pettt ^rs^ a 2^, do 100 vrat a Din 2^0, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji toserati pettt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja, mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo, UREDNIŠTVO Uf UPBAVNIMTVO LJUBLJANA, Knavfljeva uOca it. 6 Teleton: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cee ta. telefon št_ 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon ŠL 65. podiužulca uprave: K ocen ova unča 2, telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani §t_ 10.351. KATOLIŠKI ŠKOF AKŠAMOVIĆ IZRAŽA PRIZNANJE SOKOLSTVU Novem Sadu je s pomembnim nacionalnim novi dom in novi prapor tamošnjega Sokola V Petrovaradinu pri nagovorom .Novi Sad, 10. septembra, r. V soboto, včeraj in danes so bile v Petrovaradi-mi pri Novem Sadu veliike narodne svečanosti, posvečene v prvi vrsti spominu mučenikov, ki so pred 20 leti, v začetku svetovne vojne padli kot žrtev madžarske jnstice. V nizu svečanosti sra bila tudi otvoritev sok. doma m razvitje prapora, ki ga je pe t rova radin skem u Sokom poklonil Nj. VeL kralj. Kot vladarjev zastopnik je bil prisoten general Jankovič. med častnimi gosti pa ban Matković, podstaiešina SKJ Patmkovič ter več senatorjev in narodnih poslancev, med njimi tudi dr. Pivko in Anton Gerer. Poseben, daleč preko ozemlja novosadske sokolske župe segajoči pomen pa je dobila svečanost zaradi tega. ker je novi sokolski dam in novi prapor osebno blagoslovil đsakovsfej katotiški škof dr. Anton AkšamOvkS ob asistenci desetorice drugih duhovnikov. Ko je škof opravil verske obrede blagoslovitve, je nagovoril zbrano Sokolstvo in ostalo občinstvo z naslednjimi besedami: >V naši zedinjeni domovini, dragi Jugoslaviji, delujejo mnoga društva, ki negujejo viteški značaj ter dvigajo ponos našega naroda. V tem kolu zavzema odlično mesto Sokol kraljevine Jugoslavije. Na četo te viteške organizacije je kot vrhovni starešina naš prestolonaslednik, dragi kraljevič Peter. 'Viteški sokolskih edmic. Tucfi naš dragi Petrova radin otvana danes sokolski dom in razvija divno zastavo, dragoceni dar Ni. Vel. kralja. Sokoli in Sofeofice! Ko stopate danes v svoj dom, naj bo vaša sveta hi trajna obDaba, da boste čuvali, negovan k t do heroizzna rzpopomjevaG duh državnega m narodnega edinstva pod visoko egJdo Ni VeL k rutin Aleksandra ter pod vodstvom Ni. Vts. prestokmaslednika Petra. Kakor sobice v ranem jutra najprej razsvetli vrbance naših gora ter se šele kasneje spasti v dofioe, gaje in poljane, tako naj ge*ri 3 našega roda v prostrani Jugoslaviji razsvetljuje in duševno osvaja vrhove naše dražbe, našo aitežigenco, v veBki idejo zeđmjenega naroda. Naši prosvetarji, predstavnflti naših krogov, Id so pozvani, da negujejo narodno prosveto, naj zanašalo tega duha v široke kroge našega dragega nam naroda. Genij našega rodu ni spremenljiv, se ne klanja in ne hodi po stranskm potih, ker ga vodi božja previdnost po varni poti. V usodni dobi svetovne vojne te bratska Bnbezen v^e-zaia. ob koncu vojne pa /ednina Srbe, Hrvate m Slovence v skupno državo, vsem nam drago Jugoslavija. V zgodovini našega naroda je mnogo junakov m velikanov, ki 90 ustvarjali, kar imamo danes. Vsi ti veSci »novi našega rodu so nas s svojhrri deti zadolžili, da jm visoko spoštujemo ter jim sledimo. IVed vsemi se mi danes kot nebeški pojav pr&aznje dim velikega osvoboditelja Petra, kralja m junaka, v spremstvu velikega ideologa jugosJo-venske misli djafeovskega škofa dr. Strosjnaierja, Njuna zgodovinska Bka naj nam bosta svetla vzora, njnno delo naša šola, njuna eoergga naša moč in naša krepost. Vsi vemo, kako je za naše narodno življenje važna viteška sofcoiska organizacija. Naš narod je bil pred svojim ze din j en jem, pred osnovanjem sedanje naše države razdeljen m razkosan pod štirimi djžavnimi režimi. Nj. Vei kratj je z državniškim m herojskim junaštvom ustvaril ustavno monarhijo ter hoče z novim sodobnim zakonodavstvom omogočiti boljšo bod^oČnost ter napredek vsem državljanom, vsemu svojemu zedinienemu narodu. Misel narodnega edinstva, ki preveva vse zakone naše države, se mora ukorentnirj v duši prebivalstva v vseh pokrajinah prostrane Jugoslavije. Sokol kraljevine Jugoslavije ima v tej misiji izvesti veliko delo. Naloga te viteške organizacije Je vzgojiti generacije našega naroda 2 ornim vrhoami, ki fepopomjujejo narod no zedkBesne ter bratsko enakoprav- nost v iskrenem narodnem zanosu. Mi, zastopniki katoliške cerkve, se radujemo, ko vidimo, da se mladina navdušuje za verske ideale svojega rodu m svoje drage domovine. Zato toplo priporočamo vsem vzgojiteljem, da drago nam mladino vzgajajo v vrlinah, ki delajo narod velik in slaven.« Govor škofa dr. Akšamoviča so spre-jeK vsi prisotni z dolgotrajnim in burnim odobravanjem. škof .ie prisostvoval nato rudi skupnemu kosilu, ki je bilo po otvoritvi so-kolskega doma. Med obedom je med drugimi spregovoril minister za telesno vzgojo dr. A nd je lino vi ć, ki je izvajal: »V mislih moramo imeti vedno tri velika načela, ki so v skladu z govorom škofa dr. Akšamoviča. Prvo je, kakor so v Srbiji govorili. »Bog čuva Srbijo, med Hrvati pa »Bog i Hrvati«; to ni bila samo rečenica, temveč izraz in globoko čuvstvo narodne duše. zaradi česar moramo kot boroena nacionalistična organizacija posvetiti svoje delo z vero v Boga Drugo je geslo »Brat je mio. koje vere bio«, ki ga moramo izvajati v svoji organizaciji do skrajnih posledic. Zagotoviti moramo vsakemu našemu Sokolu kakršnekoli vere je, da se bo njegova vera spoštovala in da mu bo zagotovljeno izvrševanje vseh njegovih verskih obredov. Tretje je, da nismo poklicani reševati niti visokih filozofskih niti verskih vprašani, ker smo nacionalna organizacija in smo dolžni biti samo skupna organizacija ljudi raznih naziranj v tem pogledu. Kakor stojijo vojaki v vojski drug poleg drugega ne vprašujoč za filozofsko ali versko prepričanje, tako tudi mi korakamo Jugosloven poleg Ju-goslovena v nacionalistični jugosloven-ski borbi.« Ob koncu svojega govora je dr. Andje lino vič pozval Sokole, naj zapišejo govor škofa dr. Akšamoviča v zlato knjigo svojih spominov, kar naj bo početek novega razvoja jugoslovenske-ga Sokolstva. Naj se z današnjim dnem pozabi vse, kar je oviralo razvoj Sokola. Kdor le Jugosfoven, je Sokol. Tako je! Je pritrdil škof dr. Akšamo-vić. Popoldne je bila mosročna sokolska javna telovadba. Senzacionalen beg iz sodnih zaporov Snoči sta pobegnila Iz ljubljanskih sodnih zaporov varna vlomilca Jože Centa in Anton Anžur Ljubljana, 11. septembra. V analih naše sodne kriminalist De e gotovo de nI zabeležen tako drzen beg iz sodnih zaporov, kakor se je posrečil danes ponoči dvema skrajno nevarnima vlomilcema, ki sta srečno odnesla pete. Celica 116 v prvem nadstropja. V prvem nadstropju sodnih preiskovalnih zaporov je jetniska celica, ki je v njej prostora za 8 jetnikov in katere močno zamrežena okna drže na dvorišče sodne palače v smeri Miklošičeve ceste. V tej celici je bilo nastanjenih 6 jetnikov, in sicer znani Mehmed Begrtašević ter Hasan Puštar, Anton Cerar ter Hren Jože, poleg njiju pa Jože Centa, rojen 24. II. 1907 v Ženi ml j ah in po poklicu delavec brez posla ter Anton Anžur, rojen 29. IX. 1895. v Gabrijah, srez Litija, po poklicu delavec. Oba sta nevarna vlomilca in tatova in Jože Centa je bil nedavno pred tukajšnjim velikim senatom obsojen zaradi vloma v trafiko na Krekovem trgu na 3 in pol leta robije. Ker se je pa zaradi visoke kazni pritožil, je ostal še nadalje v preiskovalnem zaporu, dokler ne postane sodba pravomočna. Tone Anžur bi se pa moral zaradi kopice vlomov in tatvin, ki jih je izvršil v okolici Kranja, jutri zagovarjati pred velikim senatom. V zaporu sta se nevarna zločinca kaj kmalu dobro razumela in sklenila sta pobegniti. Za beg sta si izbrala nocojšnjo, pre- I cej deževno in temno noč. Skrivaj sta pri-I šla lopova v posest žage za žaganje železa ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV Optimistične izjave češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša ob otvoritvi zasedanja skupščine Društva narodov — Za predsednika skupščine je bil izvoljen švedski zunanji minister Sandler Ženeva, 11. septembra. Za včerajšnjo otvorkev 15. zasedanja skupščine Društva narodov je obstojalo v vsej javnosti veliko zanimanje, zlasti, ker so se Ob tej priJiki zbrali v Ženevi vodfllnj evropski državniki Ko >c Ob pol M. dopokine predsednik sveta Društva narodov dr. Beneš kot začasni r-redsednik skupščine otvoril zasedanje, je bila dvorana ženevskega kantonalnega sveta polno zasedena. Prisotnih ie bilo vseh skupaj 52 delegatov, razen onih. ikaterifa države ne sodelujejo več v Društvu narodov. Tudi gaierjje so bile 'polne občinstva. Po otvoritvi je dr. Beneš predlani izvolitev 8 čJanov verifikacijskega odibora, kar je skupščina sprejela, nakar se je verifikacijski odbor umaknil v posebno dvorano, da bi izvršil ver&ikacijo pooblastil delegatov. Govor dr. Beneša Začasni predsednik e sprejete DN z žavahnim odobravanjem. Po kratkem odmoru je predsednik veri-fikacijskega odbora urugvajski delegat Rado sporoči1!, da so vsa pooblastila pravdna, čeprav nekatere delegacije mso predložile svojih dokumentov, kakor j* predpisuje pakt. Izvolitev predsednika Nato je dr. Beneš odredil voAitve predsednika skupščine Društva narodov. Pri voiitvalh ie bilo oddanih 52 glasovnJc med njimi ena prazna. Izvoljen je bil za predsednika skupščine Društva narodov švedski zunanri minister Sandler, ki je dobil 49 glasov. Švedski delegat Sancfler, ki je iskreno pozdravljen zavzel predsedniško mesto, je po kratki zahvati prešel takoj na dnevni red. Po kratki debati je bil odobren z nekaterimi izpremenibami dnevni red 15. rednega zasedanja Društva narodov, v katerem je rudi spor med Bobvujo in Para^ua-yem_ Volitev odborov Nadalje je bila izvršena iz voh'te v 5Va-nov petih komisij, namesto šestih kakor doslej, ker je deio tretje komisije že dve leti preneseno na konferenco za razorožitev. Izvoljene komisije so se sestale popoldne ter ob tej prSiki konstittrrrale. Za predsednika prve komisije je izvoljen Poljak RaczinakT, droge Kanadčan Bennett, četrte Belgijec Ca rtom Dewiart, pe*e Are^n-tkiee LevfTtier. V peti odbor, k* kna proučiti humanitarna m socialna vprašanja, je bfl izbran poleg drugih kot deleča* podpredsednik ii^roetovenekega senata dr. Miroslav PToj, v šesti odbor za politična vprašanja, ki bo obravnaval tudi o vprašanju sprejema eije v Društvo narodov, pa kot delegat iueosk>venuki zunanji minister Bogoljub Jevtič Za namestnika efca bila izvoljena dr. Marko Kr*»tr**r*čič odnosno g. Konstantin Fotić Na popoldanski seji etepuačine Dru-dtva narodov je sporočil predsedsOc 6ajxfier, da bo v poneljek 17- septembra volitev v avet Društva narodov, ker so potekli trfJetn mandati Španije, KitajsK.be m Kanade. Španija in Kitajska sta na podlagi resolucije Društva narodov od 15. septembra 1996 predlagati sope tmo tevoli te v svojih zastopnikov. Nadalje je skupščina sklenila na predlog vodje madžarske delegacije generala Tancaosa, da isrofti komisijam del poročila gneralnega tajnika o zaščiti manjšin, na predlog švedskega ministrskega predsednika Mowinekla pa del poročila o kolonijalnih mandatih. Danes popoldne ss bo pričela debata o poročOn generalnega tajnika, ako bo odslej prijav, ljeofc dovolj govornikov, sicer ee bo pri-mi ouDsin ^910 ju vri. in snoči nekako med 9. ter 11.30 sta pre-žagala debelo železno palico, nato sta pa močnemu inzkemu stoičku odlomila nogo in skrivila prežagano železno palico toliko, da je nastala zadostna odprtina, da sta lahko zlezla skozi njo. Nato sta zvezala dve rjuhi, raztrgala tudi dve blazini m odvezala z rjuhami ter se spustila z okna prvega nadstropja jetnisnice v globino. Imela sta srečo, kajti približno meter od okna je na dvorišču zgrajen približno 3 do 4 m visok zid, na katerega sta se lahko oprka in se spustila na dvorišče. Ko je službujoči paznik ob 9. uri zvečer pregledal celice, je opazil, da so jetniki ie legli spat in tudi ni mogel opaziti prav nič sumljivega. Ko se je pa okrog pol 12. vrnil po pregledu iz kleti v prvo nadstropje, je začul iz celice št. 116 močno trkanje in nekdo — baje je bil Jože Hren — je za vpil: E>va jetnika sta ušla! Paznik je nemudoma stekel v pritličje in obvestil druge paznike, naglo pa tudi nočno stražo pri vhodu v jetniSnico na Miklošičevi cesti. Prav tedaj sta se begunca, ki sta se popreje na dvorišču uspela na majhen prizidek in od tod bas na zid na vbodna vrata, z drznim skokom pognala na Miklošičevo cesto. En paznik jima je bfl na nagio za petami, vendar st abegunca ubrala čez drn in s trn. Paznik je zasledoval Anžurja do hotela štrukelj. Begunca je med potjo hotel ustaviti neki pasant z dežnikom v roki, toda Anžur ga je pahnil, da je kar odleti in dirjal naprej. Zaradi silnega naliva in hude teme se je obema beguncema posrečilo odnesti pete. V celici št. 116 so našli pazniki na železni palici privezano vrv, spleteno iz rjoh in blazin, a na oknu škatlo sardin, ki je v njej bilo še nekoliko olja, s katerim sta drzna begunca popreje mazala žago, da ni preveč hreščala in da jima. je Slo delo težja od rok. Ker so pa ostali štirje jetniki vedeli za početje njunih pobeglih tovarttev ta ki bi bili gotovo priča pobega ter Jima morda celo pomagali piliti debelo Železo na oknu, so morali še snoči vsi zapustiti cenco, ki so jo zamenjali s temnico v kleti. Zaradi sodelovanja m >ložiranjac pa bodo tudi prejeli primerno kazen. Jože Centa je velike postsve, knpLe rasti, podolgastega zdravega obraza, rjavih las in obrvi, sivih oči, ima zelo Slabe sobe in je gladko obrit. Visok je 173 cm, oblečen je bil pa civilno. Tone Anžur je srednje postave, precej krepke lajti. okroglega bledega obraza, koštan j i vin las in obrvi in sivih očL Nosi torti majhne brčiće. Tudi on je bil oblečen etvO-no ter nosi p um parice. Poveljnik jetniških paznikov g. Tone čsa-mernik je še snoči obvestil o drznem begu policijo, kakor tudi orožnike, davi so pa bile obveščene že vse orožniške postaje, obenem pa tudi tukajšnja radio postaja. Upati je, da bodo drzna vlomilca kmalu zopet izsledili. Drz< vlom na Vrhniki Vrhnika, 11. septembre. V pretekh noči so neznanci vlomili v občinski urad na Vrhniki, ki je v pritličtn občinske hiše. Vlomilci ao z močnim lesenim drogom dvignili železno mrežo v oknu županove sobe, zlezH vanjo in vstopili v sosedno sobo, kjer so na vrtali tam se nahajajoče blagajno. V tresoru blagajne zaradi ponovnih vlomov v občinske blagajne v zadnjem času ni bik> nobenih vrednosti, pač pa so bile shranjene v prostoru pod njim, ki je razdeljen s pločevino v dva dela. V zgornjem dela je bilo okoli 500 Din gotovine, ki so jo vlomilci odnesli, v spodnjem pa je bilo shranjenih okoli 22.000 Din, do katerih pa niso prišli. Nato so v isti sobi odprh predal mize občinskega tajnika in odnesli rz njega okoli 200 Din, last tajnika. Odprli so tudi predal tajnice, v katerem je hneia shranjenih SOO Din in hranilno knjižico, last zasebnikov. Ker pa je b3o oboje v ozadju predala, denarja m knjižice vlomnci bržkone niso opazili. V pisarni so bržkone isti vlomilci prišli v prostore gostilne pri »Lovcu« na Vrhniki, v katere ao vlomili s ponarejenimi ključi. Tu so odnesli ofeoli 200 Din gotovine, nro, par čevijev m dva bicikla. Orožniki, ki so bth zjutraj obveščeni o obeh vlomih, »o takoj trvodli ob-šrrno preiskavo in bodo drzne vlomilce gotovo kmalu izsledi:. Borzna poročita« LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2300.40 — 231X76 Berlin 1344,56—1356.38, Bruselj 79641 dO 800.85, Curm 1106.35—1113*85, London 167.64—169-24, New York 3330.50—3358.76, Pariz 223.93—225.05, Praga 140^9—14X16, Trst 290.90—298.30 (premija 28-5%), Avstrijski šiling- v privatnem kltrin^u 8.40 do 8-50. INOZEMSKE BORZE Curih: Pariz 20.205. London 16vl6, Nsw Tork 306, Bruselj 71-90, MDan 26*39, ttd. rid 43.90, AiuetetOsan 207j55, P—i 12140, Stran 2. OVENSKI NAROD«, dne 11. septembra 1034 ^trv 'A 5 Dnevi velikih svečanosti Festival slovanskih plesov in slovanske glasbe — Proslava lo letnice Zveze kmetskih fantov in deklet ter M letnice Slovana Ljubljana. 11. septembra. Kakor bi se Slovenija čes noč irpremenila v obljubljeno deželo, kjer ob potokih teko cviček, mleko in med, tako je Ljubljana rajala in prepevala ter praznovala slavnosti dve dni m pol, da je bila vsa v veselju in radosti. Glavni delež na tem veselju in navalu tujcev z vse dežele in tudi z onstran meja imata velesejem in festival slovanskih plesov, ki se je pričel pred praznikom v petek popoldne na bogato okrašenem letnem telovadišČu Ljubljanskega Sokola pred 10.000 glavo množico gledalcev s pozdravom predsednika pripravljalnega odbora, podžupana prof. Jarca, s silo zadržanim Ziljanom. Čehom, Poljakom in Bolgarom, ki so jih množice pozdravile z največjim navdušenjem. Govornik je pozdravil tudi vse plesalke in plesalce od vseh strani Jugoslavije, orisal pomen festivala ter zaključil svoj govor z vzklikom pokroviteljici festivala kraljici Mariji, kralju Aleksandru in vsemu kraljevskemu domu, da so vzklila »2 i vio« kakor vihar zabučali po velikem prostoru. Nato smo pa občudovali pestre noše in graciozne gibe Bolgark in Bolgarov, ki so pod vodstvom prof. Coneva izvajali celo vrsto najrazličnejših slikovitih narodnih plesov. Buren aplavz Bolgarom, zlasti pa stasitim bolgarskim devojkam se je prelil v šumen pozdrav belim Crnomal-kam, ki so nam v skupini 50 devojk in žena graciozno zaplesale svoje kolo, ter se pošalile s podžupanom prof. Jarcem, ko so mu pobegnile vse lepotice. Z otožno mu-ziko in z otožno pesmijo so nastopili resnobni Istrani in Istranke, ki jih je visoko gori v zraku pozdravil od našega morja prihajajoči aeroplan Ali temperamentne devojke so se ogrele pri plesu, da so visoko zavihrali rdeči in modri robovi rjavih kril. Stasiti Sumadinci iz Jagodine so prikorakali v sedanjih nošah z navadnimi klobuki in celo jahalnimi hlačami, pisanimi modernimi srajcami in kravatami. Zares so bili širni in so se postavili, čeprav so pozabili na svojo prelepo staro nošo, ki jo imajo še v vsaki hiši. Z navdušenjem je pa pozdravil tudi najbolj kritičen občudovalec modernih plesov in najnatančnejši etnograf nadvse elegantno skupino fantov in devojk iz Dobrin j a na otoku Krfu. Z največjim spoštovanjem so oblekli fantje prastare noše, v kakršnih so kot največji junaki zavojevali beneškemu levu oblast nad morji. A dekleta so oblekla čudovito elegantna in okusna oblačila nedostopnih bodolskih devic s silno ozkim rdečim oblačilom pod belim spodnjim in rjavim zgornjim krilom, da to ozko oblačilo dekletu dovoljuje te kratke korake. Ples je bil višek prastare kulture in gra-cioznosti. Po drugem nastopu Bolgarov smo občudovali vso bujno pestrost in bo-hotnost slovaških nos iz okolice Novega Sada, nato pa Rusalije iz Djevdjelije t. j. nekake naše kolednike v belih krilcu podobnih fustanih. Namesto velikih jata-ganov in handžarjev so arhajični junaki vihteli bronsirane trske v rokah. Z njimi se je pa seveda osmešila edino režija. Ples rasalij je bil med najinteresantnejšimi, saj SO tako morda plesali še v času grških bogov pastirji na Olimpu. Vse skupine narodnih noč iz vseh krajev so se pomnožene z množico naših narodnih noš pokazale na praznik dopoldne v Ljubljani v prekrasnem aprevodn po mesto, ki je očaral vBe gledalce v pretrga nem gostem špalrrju In na nabitih oknih tn balkonih. S sokolsko godbo, skupino krnečkrn fantov bo korakale v spremstvu sokolske godbe in »Sloge« skupine plesalk in plesalcev lSveLlotoni, nato ga je pa z balkona magistrata pozdravil « kratkim nagovorom župan dr. Dinke Puc, v družbi bana dr. Marušiča, dvorne dame dr. Tavčarjeve in zastopnika vojske ter drugih odllčnikov. Ko je godba odigrala narodno hicnno, se je sprevod pomikal dalje po mestnih ulicah ve« čas živahno aklamiran in obsipan s cvetjem. Na praznik ob 15. je bil dragi plesni nastop, ki ga je obiskalo toliko ljudstva, da je zmanjkalo prostora na ogromnem telovadiščn. Poleg železnica rske god»be xSk>ge«, ki je spremljala plese pri vseh treh nastopih, je prepevalo tudi nad 300 pevcev in pevk združenih riborov Huba(love župe pod vodstvom pevovodij Premica in Venturinija. Poljske lepotice ki mladi šlabčiči v čadovttih kostumih poljskega plemstva so želi s svojo eleganco največji ospeh. Za njtari amo pa občudovali Istrane rz Buzeta, zlasti pa prelepa dekleta in fante iz okolice Belega manastirja v Baranji, za njimi pa spet Poljake, ki so pri vsakem nastopu pokazali druge še lepše kostume. Viharne aplavze je pa žela branjevska skupina rz Subotice v širokih, dolgih svilenih krilih z rožami v laseh, fantje pa v srebrnih brucah in visokih škornjih ter jahalnrh hlačah. Hrvatski Zagorci so pokazali vso raznolikost noš zagrebške okolice, a po ponovnem nastopu Poljakov eo Korčulani pokazali prastari junaški ples - k u.nip and jo*, ki je a največjim pompom zaključil drugI dan festivala. Praznik kmečke mladin* Svoj praznik je pa v Ljubljeni prazno-vaia tudi kmečka mladina, organizirana v Zvezi kmečkih fantov in deklet Ze na praznik je Zveza imela svoj redni občni zbor v restavraciji pri Levu, ko je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik Ivan Kronovšek, v nedeljo je bil pa v dvorani OUZD slavnostni občni zbor v proslavo desetlenice obstoja zveze, ki so se ga udeležili ban dr. Drago MarusJč, minister Pu-celj, župan dr. Pue ter več senatorjev in poslancev in drugih zastopnikov. Po slavnostnem občnem zbora se je rez vil po ljubljanskih ulicah ogromen manifestacij&ki sprevod kmečke mladine, kjer so gledalci občudovali zlasti polno vozov kjer so dekleta in fantje predočili najrazličnejša kmečka dela in opravke. Na Kongresnem trgu so kmečko mladino pozdravili ban dr. Maruši č, župan dr. Puc. župnik Bar le rn zastopnik češkoslovaške agrarne mladine, popoldne je pa bala siovnost satija&na z ve- liko ljudsko veselico in šaijrvinri kmečkimi tekmami na travniku pod Cekin ovim gradom. Na velesejmu je bilo oba prasnika zaradi lepega vremen* in zanimivih razstav toliko ljudstva, kakor morda dordaj še nikoli. A zvečer se je spet napolnilo sokolsko telovadišče z občudovalci narodnih noš in plesov. Spet so nastopili Poljaki v dragih plemiških kostumih, za njimi je pa velika skupina čeških plesalk in plesalcev, pokazala vse bogastvo čeških narodnih noš in ves ogenj češkega temperamenta. Izvrstno so bUi pripravljeni fantje in dekleta iz Adlešičev, ki so nam dokazali, da tudi pri nas še niso izumrli lepi narodni plesi. Za njimi je pa velika skupina iz Skopske, Črne gore z bobnečo godbo pokazala z vso elementarno silo prastarih plesov, kako zdrav je ta narod, čudovito elegantne so bile Slavonke iz Andrijcvcev, ssj se je vse lesketalo na njih, nato je pa spet nastopila bolgarska skupina, ko je prof. Boris Conev razvnel več tisoč glavo množico s p lam teč i m govorom o jugosloven-skem bratstvu. Sijajno pripravljeni in pravilno opremljeni so bili tudi Požarevljani, ki so nam pokazali slavnost ob žetvi in braničevsko šumadinjsko kolo. A višek vsega festivala so dosegli Korčulani s svojo čudovito efektno bojno igro »«Moreško«. Pred tem najefektnejšim plesom je izpregovoril podžupan g. prof. Jarc v slovo Še daljši govor, kjer se je zahvalil zlasti Cehom, Poljakom in Bolgarom ter vsem našim skupinam, nato je pa poudarjal potrebo, da obrusimo naše bisere — narodne plese — ter sporočil, kako kraljica Marija obžaluje, da se ni mogla udeležiti festivala, a govor je končal z vzklikom pokroviteljici kraljici Mariji, kralju in vsemu kraljevskemu domu, ki ga je spremljala godba z narodno himno. Proslava 20 letnice Slovana Tudi športniki so imeli svojo slavnost, saj je SK Slovan proslavil svojo 30 letnico z otvoritvijo svojega igrišča pri Kolin-ski tovarni. Predsednik 0. dr. Perko ie pozdravil inž. Bloudka kot zastopnika ministra Andjelinoviča. bana dr. Marušnča. župana dr. Puca m drugo gospodo, nato so pa govorili tudi inž. Bloudek. ban dr. Ma-rušič in župan dr. Dinko Puc in zastopniki ljubljanskih klubov in nodsavezov. Končno je pa predsednik dr. Perko razdelil darila in sicer: srebrni pokal ministra dr. Andjelinoviča »Primorju«, pokal bana dr. Marušiča »Reki«, pokal župana dr. Puca »Slogi«, a pokal predsednika dr. Perka je dobila »Grafika«. Eden v bolnico, dragi v zapor Jesenice. 10. septembra. Na Mali Šmaren zvečer se je vrfitla t prostorih gostilne g. Karola Ocepka na HruSici veselica, ki jo je priredilo pevsko društvo »Sloga«, podružnica Jesenice. Ve« večer je vladal na prireditvi najlepši mir. šele po 2. uri zjutraj, ko je gostimlčar vse svoje prostore zaprl, je nastal romaj na cesti med domačini pokolj. Ko se je gx»tilntear odpravljal spat, je potrkal n; okno gostilne 221etni Lojze Ambrož, sir železničarja s Hrušice, m prosil gostimi carja, naj mu odpre, ker je hudo zeJboden z nožem. Ocepek je Ambroža odprl in ga o d vedel vsega okrvavljenega v kuhinj*-mu pomagal, kolikor mu je vedel ki tnal, in poslal po zdravnika g. dr. Kržana n< Jesenice. Zdravnik se je naglo pripeljal na Hrušfico, pregledal ranjenca in ugotovil da iima smrtno nevaren ubod z nožem tfk pod srcem.en urez na glavi in na obeh no gah. Nudil mu je prvo pomoč te odredil da so ranjenca takoj prepeljali z vosom v bolnico bratovske sklad rilce na Javor nrk; zvečer pa eo ga z rešilnim avtom prepeljan v splošno bolnico v Ljubljano. Ambroža je z nožem napadel 401etn? železničar, najbrž v pijanosti in se je menda zmotil tudi v osebi, ker z Ambrožem nista imela nobenih prepirov. Aimtbrož je obče znan kot miren fant. Bdi je zaposlen kot pečarski pomočnik pri keramiku g Pero Apatu na Jesenicah, v prostem času pa je včasih pomagal pri prireditvah g. Ocepfcu streči gostom. Javna dela v šmihel-stopiški obelili Novo mesto, 2. septembra. Izmed okoliških občini se morda v nobeni ni toliko delalo kot v smihel-eto-piski. Pri tem ima največ zaslug sedanji žuipan g. Matko Jože is Gotne vasi. Uvide] je, da v njegovi občini ni dovolj dobrih cest, ki bi vezale posamezne vasi Zlasti se je trudil, da bi kraji pod Gorjanci dobili cisterne oziroma kapaioe, da bi v suši in v primeru požara imeli ljudje dovolj vode. Tako se gradi velika kapnica v Velikem Cerovca, v Podgradu, nadalje betonska ograje, studencu v 6 t. Jostu, da bi ga ob dežju ne zalivala voda. V načrtu je več kapnic, ki bi se zgradile v stop tiski ki podgrajski fari, kjer so kraji brez pitne vode. Preložen je bil klanec na cesti fiermodnjioe — Do4ž, preložena občinska cesta drugega reda škrjanče — Boričevo. V dela je bila preložitev ceste iz Vrha pod Ljubnem do S rebrn ič. Ker je zmanjkalo denarja, so a delom prenehali. Cesta je bila ob aaduji poplavi pretekli teden selo poškodovana in je voda ponekod nanesla na njo aad 2 metra kamenja, peska in prsti. Zgradila se je 4 in pol km dolga občinska cesta Pogan-oe—Rnperč vrh m dogradila cesta Vavta vas— Drganje mšfto. Oesfce je gradila občina s pomočjo banske uprave m a kulukom. Občina je daht iz proračuna 46.000 Din, banska uprava 140.000 Din. Vodic temu se je občinski proračun na direktne davke znižal od 900 odstotkov na 110 odst. V načrtih, ki naj bi se čim prej uresničili, je »graditev ceste, kl bi vezala Dotž z banovinsko cesto. Ta cesta je nujno potrebna in važna za vso gornjo etopisko faro, odkoder morajo voziti v mesto preko Težke vode. Cesta bi bila tudi v tujsko-prometnem pogledu važna. Najprej se nameravajo po- praviti vse ceste in poti, ki jth je sadnja poplava podkodovala. Odnesla je tudi dva občinska mostova In sicer na Hribu In onega, ki vate Veliki Orehek s Hraltoo. Mnogo deia je še, dosti so ga te opravili in ga As bodo, kajti topan in njegovi sodelavci se dobro zavedajo svojih dolžnosti, ki jih v zadovoljstvo vseh občanov izpolnjujejo. Uspeh jesenskega velesajma Ljubljana. 11. septembra, Letošnja »Ljubljana t jeseni* j« b*u po števil* in raanolikosU ras*Lav kulturnega in cospodarsksca saačaja izredne bogata. Kulturni del »Ljubljane v jeseni« so tvorile razstave: Obširna m Izrlraa glasbena* umetniška »Slovenska pokrajina«, vzorna higijenska »Mati m dete« in poučna izseljenska razstava. Gospodarsko stran prireditve Km. so opdčrtale: Strokkar leze ino gTedec, fe Slo veselo na proščenje k Mariji na goro. Čim bolj smo se bližali gori, tem razločneie smo Čuli prešerno vriskanje, veselo pesem in harmoniko. Povsod nas vabijo v zidanice na Štruklje in novi mošt. toda md romamo preje k cerkvici, potem žele v prijazne m vabljive zidanic-?. Na vrhu se je trk) ljudi, okrog cerkvice lectarji, s odpjstki, berači z lajnami i. t, d. Poleg v bližnji zidanici so si hribolazci in romarji privezovali duše s pristnim tep-kovcem- Na trati nižje ae je vrtela mladina, ki je prihitela od blizu m daleč, da poraja in se nemoteno navžaje lepega dne. Vsakdo, ki pride k cerkvici, gre tudi vanjo, da se priporoči usmiljenj piiprosnjici, ki nag bi ga varovala po strmi in z debelim kamenjem posuti poti navzdol. Proti večeru se vse odpravlja domov, le najbolj vneti ljubitelji kapljice, nikakor nočejo zapustiti svojih sedežev. Zopet odmeve pesem, ta ps tam malo hripavo m majavo, kar pa pevcem ne smejo zameriti. Soli tri vesk dan proščenje na gori. Zvečer pa zažive kavarne v mestu, kjer si vsakdo rad oddahne od dolge poti, marsikateri možiček pa se bogi, da ne bi prišel preveč okajen domov. Ob sloves j se pa že menijo, dogovarjajo in »kJamfajoc družbo za drugo leto osorej. Ljubljanski Bežigrad Ljubljana, 11. septembra Mnogi kraji se ponašajo s svojimi lepotami in prilikami, le mi Bedigrajčani iz same skromnosti molčimo. Tujskega prometa res nimamo tako razvitega, da bi imeli o njem kaj več povedati, imamo pa silno razvito prosjačenje — beračenje, ki prehaja že v nekakšno posebno kategorijo. Z gotovostjo se lahko ponašamo, da smo v tem pogledu v Ljubljani na prvem mestu. — To je tudi lahko razrmljivo, ker smo od sile mirni in potrpežljivi ljudje, da niti možje postave ne polagajo posebne važnosti za naš severni del Ljubljane. Bilo bi pa končno vendar priporočljivo, da bn policijska uprava odredila tudi za ta del mesta permanentno službo in dodelila, če že ne more postaviti posebne stanice, vsaj dosedanji stanici neka- več mož v to svrho. Ce bi se slučajno kaj zgodilo, je treba iskati stražnika v mest j na stražnici; mnogokrat ae tudi tam težko dobi razpoložljivega moža, ker jih manjka. Mestna občina ima okrog lepih bi«, v katerih so tudi nedvomno zdrava stanovanja, urejene vrtove, namenjene za sušenje perila in prostor za otroke, katerih osobito v teh hišah ne manjka. ZaL da mnogi te srede otrokom ne privošči jo. Ce se igrajo na dvoriščih, jih preganjajo oni, kri imajo stanovanja na to stran. Če se igrajo pred hišami iih pode zopet oni, ki imajo sprednji strani stanovanja. Končno otroci že res ne morejo nikamor drugam, kakor na ceste, po katerih ie vedno polno biciklietov. avto-mobilietov L t. d. m so v stalni nevarnosti, da jih kdo ne poroci. Da. 5e celo v hišah, ki imajo vse stranke po en vhod. dostikrat ne sme otrok mimo vrat drugih najemnikov; že je vznemirjenost na vrhunci in temu sledi orepir med materami obrok in doti Snimi strankami. Nesreča za otroke je v tem . da so odrasli, ki tih pode, že pozabili na svoje, ki so Že odrasli, da jih niso mogb privezati na vrvico, kakor danes privezujejo peteline in kokoši, katere je mestna občina Izrecno prepovedala gojiti. Upamo pa. da bodo nafti otroci vendar smeli za rajati po vrtu, odnosno po dvorišču, k- r» deloma za to tudi orejen, in se jim bodo kokoši pač morale umakniti. Ker pa niti po mestu te lo celo po glavnih ulicah ni prepovedano glasno govoriti, včasih se še sme malo savrtekati, bo tudi našim otrokom doma na dvoriščih dovoljen tradioljonalen »ringa raja«, ker za uboiaJeo v Ja pljevo nhoo iS nisO. do nekaj poglavij manjka temj poročila in to n. pr. 0 nočnih koncertih a pričeCkona o potooel s gitara-mi, vijolinatni in neubranim poljem, hormonikovanju in prepiru pri na stsiaj odj»rtih oknih pozno ponoči, ter o nrilaščevanm iziemnih pravic nekaterih lena bišnih upraviteljev, ki jih te napačno izrabljajo, da neštetokrat povzroča prepir, srd in žalost naših ljubih gospodinj. Da pa zaenkrat ne vzamemo v listu, katerega večina prebiTa, preveč prostora, prihranimo ta poglavja za prihodnjič. Bežkrrajčan. Kulturno delo na Pobrežju Maribor, 0. septembra. Pobrežje pri Mariboru ae kulturno kaj naglo dviga in hoče v tem pogledu doseči čim popolnejše duševno izživljanje. Nemalo vlogo igra pri tem poleg' drugih nacijo. nalnih in kulturnih društev tudi agilno in daleč naokrog- znano pev-ko društvo >Zar-Ja«. Pod njenim okriljem se zbira vse, delavec se druži z uradnikom in stari delajo ramo ob rami z mladimi za procvit Po-brežja. >Zarja«, ki se je proslavila že z mnogimi pevskimi koncerti, prireja tudi razne igre v Renčljevj dvorani, s čimer hoče svoje kulturno udejstvovanje še bolj izpopolniti. Tako je >Zarja« priredila v soboto zvečer v omenjeni dvorani dobro uspelo burko v treh dejanjih >Turske kumare« ali >Harem gospoda Vrbka«. Do zadnjega kotička zasedena dvorana je pač najboljši dokaz kako je društvo >ZarJa< priljubljena na Pobrežju, a ne le samo tam, marveč tudi mestu, aaj smo opazili msd gledalci tudi mnogo meščanov. >Zar-ja« je s tem nastopom pokazala, da ima prav tako dobre igralce, kakor pevce. Burko je reži ral simpatični in na deskah, ki pomenjaJo svet, mnogo obetajoči učiteljiSčnik g. Ivan Duh. ki je igral tudi glavno vlogo Vrbka, vele trgovca s kumarami. Vloge so bile zelo posrečeno razdeljene. Zlasti je ugajal nastop Vrbkove žene Boni tance, katero je prepričevalno podala gdč. Dragica Božičeva. Nekateri njeni prizori so gledalce kar očarali in bi jih ne bilo prisoditi diletantski igralki. Nad vse dobra maska je bila nadučitelja Martina Picka v osebi g. Alojza Zege, ki je povzročil s svojim nastopom salve smeha. Dovršeno in prepričevalno je odigral tudi g. Rojko vlogo Abdula, evnuha Vrbkovega harema. Liki g. Duha v vlogi Vrbke, gdč. Božičeve. Vrbkove žene in pa g. Rojka v vlogi Abdula so bUl najboljši in se Jim prav nikjer ne pozna dilentantizem.. Dobro podane so bile tudi ostale vloge kakor Vrbkovega prijatelja Vlntarja, katerega je odigral g. Josko Drong, Sen te bi Trude, hčerk g. Vrbka, podane po gdč. Mileni černičevi in Greti Saničevi in pa Trudinega učitelja Vljoline Zajca, katerega Je predstavljal g. Franc Roskar. Igra je bUa polna zapletenih prizorov, ki so povzročali ameba do solz. Dobra volja gledalcev, ki so se v Izvajanje zares odločnih igralcev vživeli, se je ob zvokih godalnega kvinteta le se bolj stopnjevala. Igralcem, ki so pripravili Pobrežju lep večer, gre vse priznanje, >Zarji« pa želimo Se mnogo uspehov in ji kličemo: Po začrtani poti naprej za kiilturni podvig našega narodnega Pobrežja. Napredovanje častnikov Za rojstni dan Nj. Vel. prestolonaslednika Petra so napredovali mnogi aktivni in rezervni častniki. Med aktivnimi čast. niki so napredovali v čin polkovnika pen, podpolkovnik za generalstabne posle Vladimir Grba, pehotni podpolkovnik Ve-derik Kren in orožniškj podpolkovnik Ve-koslav Pravdič; v Čin strokovnega podpolkovnika major Jurij Pregelj, v čin kapetana L klase kapetani n. klase artilerijski Peter Kučej, v čin kapetana H. klase poročniki pehotni Ivan Šimenc, Zvonimir Han in Zvonimir Boroš, artiljerijska Andrej Slapar m Viljem Ogorelec, inženjerski Rajmund Stalekar, Vendelin Šimenc in Rudolf Romftak, zrakoplovni Drago Brezovsek in veterina raki Franjo Zoreč; v čin poročnika bojnega broda n. klase poročniki fregate Franjo Podboj, Joža Vrtač-nik, Avgust Grošelj, Lojze skoufca, Stanislav štigllc, Anton Javoršek, Vinko Du-deček, Milan Zupančič in Dragotin Ribar; v čin poročnika fregate poročnika korvete Bruno šegvič in Boris Gregorič; v čin poročnika pehotna podporočnika Ivan Krasdvec in MUivoj Veleslin; m nižjega vojnega uradnika IX klase nižji vojni uradnik m. klase ekonomske stroke Robert Rebolj in artiljerijsko tehnične stroke Josip Puncer; za nižje vojno tehnične uradnike n. klase zrakoplovne tehnične stroke nižja vojno tehnična uradnika TTT. klase Prane Mihevc in Anton Rudelj. Izmed rezervnih častnikov so napredovali v čin rez. podpolkovnika apotekarski major Ivo Vranic, v čin rezerv, kapetana I. klase kapetani n. klase pehotni Milan Raček, dr. Josip Kramer, Josko Ažman, Vinko Štrukelj, Anton Prelog, Peter Pod_ borftek, Emil Herceg, Franc Jelene, Mile Trost, Vladimir Berce, Bela Berger, Josip Neuhaus, Vladimir Premru, Karel Gajsek in Maks Dominkuš; artiljerijski Jakob šrenger, dr. Fran Kloar, Beno Fischer in Oton Sterk. V čin rezervnega kapitana IL klase poročniki: pehotni Edvard Kaiser, Viktor Fabjan, Peter Korn, Aleksander Korenini, artiljerijski Ivan Kušer, inženjerski Josip Kirsner, v čin rez. poročnika podporočniki pehotni Stojan Bajič, Josip Glaser, Josip Novak, Anton Fedi, Ivan Avbelj, Anton Rožet. Mirko Sore, Alojz šmigoc, Andrej Malenič, Zlatko Prelov-šek, Vincenc Pance, Vladislav Zupančič, Franc Frelih, Milan Pečenko, Vinko Stali, Bogdan fiuligoj Slanislav Volk, Stanko Mihelič, Franjo Timer, Slanislav Zalar. Evgen Bergant Josip Tome, Pavle Neor-čič, Jože Kovač. Boris Orel in Anton Stru-ček; artiljerijski: Zoran Hribar, Franjo Kocjančič, Miroslav Hlebec. Adolf švarc. Vladislav Fux. Vladimir Rehnlcer In Rudolf Slker, inženjerski Franjo Persič, Av- gust Bregeš. Oskar Jug, Ivan Poženel, Ri-hard Klemen. Rudolf Kolar. Jožef fienk. Anton firamel, Ervm Tepli, Milan Zupančič, Savo Sancin Bojan GerzinclC. željko Mlakar in Josip Pavlo v. č; konjeniška Franjo Huber in Ivan Fajdiga, veterinarski Robert Majnaric, intendantski Franc Mehle, zrakoplovni Josip Skopal, Ivan L#a-baS, Josip Volarič in Anton Kuhelj. KOLEDAR Dane*: Torek 11. septembra, katoličani; Frot in Hijacint. Erna. današnje PRnti:i>rrvti Kino Matici*: Pesem z neba. Kino Ideal: Krvava m tria. Kino Dv°r: Dobri vojak Bus ter. Kino Šiška; V carjevi službi. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. KuraJt, Gosposvetska cesta 10 in Susnik, Marijin trg 5. ★ — Velika skupščina naše iolsKe obrambene družbe bo 16. t. m. na Vrhniki. Voa-nina polovična. Na vstopni postaji se pi cel vozni Irstek in pa fceleaniska iskae-nlca aa 5 Din. To dvoje In pa potrdilo c udelefebi akupAfclne, ki pra dobi veaX pr: OMJ3 na Vrhniki, velja "?a hreanla»čen povratak. —Krajevna organizacija JNS za Be. žigra-Jslti okraj priredi jutri 13. t. m. ob 20. uri v prostorih gostilne »Rebec-c, Tyr-seva cesta (nasproti artiljerijski vojašnici) širši članski sestanek, na katerega so vsi člani vljudno vabljeni. Dnevni red: Razgovor o občinskih volitvah v Ljubljani. Odbor. — > V obnovljeni cerkvi se bo dne 14. septembra ob 30. vrćila duhovna večerna glasba. Na sporedu so duhovne pesmi, korali in psalmi s spremljevanjean or#?el će rfx stori človek tlttugff, zahteva že navadna olika, da mu storiš protiuslugo ali da se mu vsaj zahvališ, kakorkoli ie. Samo neolikanec in neoiesanec te dolžnosti ne pozna. Nai kmet je v tem pogledu taktne jsi od marsikaterega inteligenta. Sosedu, ki mu pride pomagat pri debu postreže dobro z jedačo in pijačo, ob prvi priliki mu pa stori protiusluQo. Fantom in deklet am, ki mu omame jo proso, da jesti in piti toliko, da ima skoraj več stroiko\' kakor če bi jih najel in plačal v gotovini. Čemu omenjamo to? Ker smo imeli v soboto v kulturni Ljubljani primer, ki netaktnost kar sama gleda iz njega. Huba-d ova pevska župa je bila povabljena k sodelovanja na festivalu slo\*anskih plesov m slovanske glasbe. Seveda se je vabilu rade volje odzvala, saj so naši požrtvovalni pevci in pevke pri delu za skupno stvar vedno med prvimi. V lepem številu so se zbrali na sokolskem telovadišču v Tivoliju in zapeli nekaj naših lepih pesmi tako dovršeno, da so nam pripravili velik užitek, ki zanj v polni meri zaslužijo vse priznanje. A kako so se jim zahvaliti prireditelji festivala? Kakor zamorcu, ki je storit svojo dolžnost. Pognali so jih * 1e-lovadišča, da niso mogli gledati slovanskih plesov. In še stražnike so poklicali mu pomoč, da so jih hitreje potisnili nazaj tn spravili s teiovadisča. Kdo bi se čudil pevcem in pevkam, če so godrnjali tn ogorčeno obsojali tako postopanje. Malo več takta bi ne škodilo. SOKOL Srebrni jtibilej jezdnega odseka LS Ljubljana, IX). aoptonjc*r:i V mfcra rasnih sokolskih Jubilejev v letošnjem letu ne smemo prezreti voAne^a jubileja, a&letnice ustanovitve prvega jead-nega odseka na slovanskem ju£. Včeraj ie deževalo v Ljubljani, Mariboru ha Zagrebu. Največ padavin smo imeli v Ljjbljani, ^ai so znašale do davi 29.1 mm. Najvišja temperatura ie znaša, ki v Skopi ju 30, v Splitu 26, v Beogradu 26, v Sarajevu 28, v Zagrebu 22. v Maribor j 19J2, v Ljubljani 18.8. Davi je kazal barometer v Lffubjjani 763.8, temperatura je znašala 15-4 — 100 letnica osnovne sole. ki jo je obiskoval kralj Aleksander. Te dni je proslavila osnovna šola na Cetinju 100 letnico obstoja. Ustanovil jo je leta 1884 vladika Vlada Petrovič Njegoš. V to šolo so hodili tudi krati Aleksander, knez Danilo in kralj Nikola Crnogorski. — Proslava Davorina Trstenjaka w Kostajnici. Poročali smo ie, da odkrije jči-teljeko društvo v Kostajnici v nedeljo 16. t. m- na hribu Djed na planinski koči spominsko ploščo Davorinu Trstenjaku, ki je deloval na meščanski šoli v Kostaifnici 10 let in storil mestu mnogo dobrega. Prijavilo se je že nad 40 učiteljev iz veeh krajev države. — Nov grob. Včeraj dopoldne je umrla v LjMbljani soproga posestnika in prevoznika ga Terezija Vrhovec. Pogreb plage žene bo iutri ob 14.30 s Poljanske ceste st. 50. Bodi ii lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nas> iskreno eožaljel — Demonska žena. V Crkveni pri Prnjavoru ji bil storjen v nedeljo etrašenn zločin. 15 letni hlapec bocratega kmeta Ostoje Panteliča- Ljubo Kuzmanič je a pomočjo Panteličeve žene umoril svojega gospodarja. Pantelič je vzel morilca v hišo se, ko je bil otrok. Fant je lep in Panteličeva žena se je zagledala vanj. Med njima se ie razvilo lfjbavno razmerje, ki pa vasčanom ni ostalo prikrito. Končno je zvedel za ženino nezvestobo tudi mož. ki je ženo večkrat pretepel. Da bi se ga odkrižala, je žena pregovorila svojega ljubčka. da ga ie umoril. Trunio sta zakonaln v konici Pride ljubka Annabella v baladi iz Bačke MARIJA Iz Ljubljane —lj Zveza naprednih akademikih starešin bo imela jutri ob 20- v restavraciji >Zvezda€ družaben večer v počastitev 80 letnice dvornega svetnika v p. s. Mihaela GabrijelČiČa. Vsi starešine vljudno vabljeni. ■—1J Opozorilo. Danes se predvaja v zvočnem kinu Idealu film. ki si je pridobil sloves svojevrstne umetnine, polne groze in strahu pred neusmiljeno Igro narave V filmu, ki ima naslov »Krvava maneža« nastopajo namreč pohabljenci tn druge žrtve krute usode Film nam kaže njihovo življenja in delo, polmo ljubezni, strasti tn tudi sovraštva Ta film je btl v Beogradu već tednov na programu ter vsakokrat deležen nenavadnega obtska. Kdor hoče videti to pretresljivo filmsko umetnino, naj ne zamudi današnje predstave v Idealu —lj Okrajna organizacija JNS. za dvorski okraj (IX. in X volišče) v Ljubljani vabi svoje članstvo na člalski sestanek, ki se vrši v petek dme 14. t. m. ob 20. uri v salonu gostilne »Pri Mraku« na Rimski cesti. Na dnevnem redu bo med drugim razgovor o občinskih volitvah v Ljubljani Poročali bodo tudi delegatje sreskega odbora. I&DA DELAtiDVA ŠOLA ZA RITMIČNO CIMMASTIKC 1.H UMETNIŠKI PLES. ! DUKIČEV GlOK-GAJEVA 6. .VPIS DNEVNO OD K>-l4 Tečaji so se že pričeli. Iz Celja —c Drugi letni pregled motornih vozil ki služijo javnemu prometu, In onih, ki 'rz kakršnegakoli vzroka letos še niso bila komisijsko pregledana, bo za območje mestme policije v Celju Ln sreskih nacel-stev v Celju, Gornjem gradu, Konjicah in Šmarju pri Jelšah v sredo 12. t. in. od pol 10. dopoldne dalje pri mestni garaži na Sp. Lanovžu v Celju. —c V celjski bolnici je umrla v nedeljo v starosti 29 let ga. Marija Podgornl-kova s Sp. Hudinje 82 pri Celju, žena šoferja pri Avtoprometnd zadrugi v Ljub'1 ni. V soboto je umrla v Celju (Za krestjo 14) v starosti 42 let k on torte tka ga. Marija Cinekova roj. Rojnikova. —c Iz zasede ga je obstrelil. Na praznik dne 8. t. m. zvečer se je 291etzii posestnik Josip Kumer iz Let&sa sporekel z nekim moškim na veselici v Braslovca-h. Ko je Kamer pomeje odhajal, ga je omenjena moSki pričakal v zaeedi tn ustrelil nanj s saonokresom. Krogla Je zadela Kamra v glavo. Težko ranjenega posestnika So prerpeljali v celjsko bolnico. Z Jesenic — Pokalne nogometne tekme na Jesenicah. Na praznik popoldne se Je vrSala na igrršcn »Enakosti« Podmožakljo revaniua nogometna tekma ia pokal LNP med domačima kkiboma »Enakoetc is »Gorenjec«, ki Je končala z zma*ro »Enakosti« v razmerju 3:1. Tekma je bila odigrana silno surovo hi ni niti od daleč nudila tega, kar je publika upravičeno pričakovala. V nedeljo popoldne pe se je na istem igrišču odigrala pokalna nogometna tekma med »Emakostjo« tn »Bratstvom«, ki je končala z zmago »Bratstva« z rezultatom 2:5. Ta tekma pa je bila obojestransko sek> lepo odigrana m Je bila ena najlepših, kar jih je bilo ▼ tem poletju na Jesenicah. Obe tekmi je vo<*n g. Dol ina r te Ljribrjane, ki je postopal vseskozi korektno in pravimo ter krepko držal vso situacijo zlasti drugega dne v oblasti. iski izlet na kolesu po Dolenjskem Višnja gora - Novo mesto - Gorjanci - Metlika - Črnomelj fctrženberk - Videm - Muljava - Rašica - Turjak Ljjblfcmv, 11. septembra Babilonskih stolno v se človek v Ljubljani končno vendarle naveliča. Jas, ki sem doma hv kraja, kjer vlada po dvajsetih letih ie podedovana redoljubnost m sistematičnost, hitrost v odločbah in odločitvah. Vam Že smem povedati, da me Vas ljubljanski »Počasi vozite, saj se nikamor ne mudi!« dela nervoznega. Ljubljančani, nikdar niste gotovi; zmeraj kaj razkopavate, podirate in popravljate, da navlake, zaprek in zadreg po cestah, rrgih in ulicah ni nikoli konca. Menda vam je v krvi to večno popravkarstvo? Pa sva z ženo sklenila, da se otreseva ljubljanskega prahu in si ogledava druge kraje, druga mesta, in na kolesu naj naju dalje in dalje popelje cesta. Ali kam? — Najnovejši čas priporoča idilično Dolenjsko, društvo »Krka« se poti in trudi, da opozarja na neznane dolenjske lepote in zanimivosti... e, oglejva si torej brez naročenih sprejemov, brez govoranc, belo oblečenih dekličev in mlajev čim večji kot Dolenjske! Pa povejva potem se drugim, kako je bilo — prijazno včasih, kritično semter-tja, saj kritika je zmerom koristna! Tako sva sklenila v torek zvečer, v sredo zjutraj sva že frčala do Škofljice, ondi naložila kolesi na vlak in hajd do Novega mesta. Vozeča se mimo Višnje gore sva zvedela prvo senzacijo: višnjan-ski polž je bil znak visnjanske hrabrosti in junaštva, simbol, nad vse častno pridobljen v borbi s hunskim Atilo, a izgub* l j en šele koncem XV. veka: odnesel ga je s svojo turško roparsko tolpo paša Ahmed! Ta slavni polž je že komponiran, instrumentiran in ne bo več predolgo trajalo — če ne bodo delali tuai ž njim po ljubljanskem geslu: »Počasi vozite!« — pa bo insceniran... Več ne smem povedati. Samo še toliko, da se Visnjani lahko vesele, ker prejmo končno za svojega polža sijajno zadoščenje. V Radohovi vasi je stopil na vlak velik trop kmetov. Se čisto Jurčičevi tipi a !a Krjavelj, Martinek Spak in Mozol. Kakor čreda ovac so se prerivali in toliko da nam niso sedli na kolena, pa kadili ia smrdečih pip. cikali, da so bili kakor otekli, in pljuvali po tleh, da je brizgalo na vse strani. Mili dolenjski kmetiški narod iz Radohove vasi in okolice je torej še popolnoma originalen in po današnji civilizaciji še docela nepokvarjen. Peljali so se v Veliko loko na živinski sejem. Kajpak so izstopili na napačni strani ter drli kar čez travnike z visoko travo. Tiho staro Novo mesto s svojimi deloma lesenimi strehami je na videz dolgočasno Badjura v svojem vodniku »Sto izletov« ni našel niti besedice za novomeške zanimivosti. Historija je imenitna, a midva sva iskala življenja. Po slabo založenem trgu s par prodajalci pa je tavalo tisto sredo le par ljudi, ki se jim ni nikamor mudilo. Puščobna praznota. Pa vendar vem, da ima mesto divno okolico, izvrstno kopališče in igrišče in da so No* vomeščani včasih zelo veseli, zabavni in bistro zabavi j ivi. zlasti ponoči. Tega dne pa so se nad Gorjanci kupičlH oblaki in bržčas zato so se poskrili kakor kure pred dežjem. Midva sva jo pogumno udarila preko visokega mostu nad potuhnjeno in ledeno zeleno Krko, vso mračno in nevabljivo v globini, mimo Grma s čudovito vrtnarsko kulturo. Trška gora je grmada trsja. Krasno! Bliskoma sva bila skozi Gotno vas pod Gorjanci, kjer so po cesti skoro ves čas vzponi. Zaradi strmin sva torej Gorjance zmagovala deloma tudi peš. Trda. imenitna cesta vodi skozi bukove in smrekove gozdove, iz katerih vozijo drva in les na novomeško in metliško stran. V Težkih vodah sva vedrila prvič in ob plošči v spomin Janeza Trdine drugič, vzela serpentine peš in dospela do ciganskega tabora. Cigani drobe ondi kamenje za gramoz državne ceste Šotore imajo tn žive tam z ženami in deco. »Gaspud. en dinar! Se enkrat prosim, gaspud, en dinar!« so tiščali otroci za nama. Ker se je zvedrilo, sva imela lep razgled preko Bele krajine do Karlovca. Nato sva se spustila navzdol — 14 km od Metlike. Ali v Suhorju sv« še videla lepo dvo-stolpo pravoslavno cerkev, gledala deloma vinorodno pobočje ob cesti, morala nekajkrat stopiti s koles, ker so postale osi vroče, in kar hitro sva pridrčala mimo vinogradov v Metliko. Prav gotovo vesela Metlika pa je napravila na naju tega dne slab, dolgočasen vtisk. Razočarana sva bila. ker nisva videla niti ene belokranjske narodne noše; v lepem hotelu pri Makarju sva zvedeia, da se lahko vidijo narodne noše le se ob nedeljah. Ker med sto Badjurovimi izleti po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem tudi Metlike ni najti, sklepam, da postavi Rudolf Badjura Metliko poleg Novega mesta. Da se je rodil v Metliki naš živah ni, neumorno delavni temperamenta in retorike polni pesnik Sokol, je znano. Vinorodna okolica Metlike je zlata vredna in njen najbolj odlični hotelje Makar uživa sloves, da je najstarejši slovenski sokolski starosta. V njegovi gostilni dobiš k ar lovsko pivo in domače vino, ki se zdi Kranjcem, zlasti pa Metličanom. odlično, a preprijazni hotelje ti celo lastnoročno postreže s krasnimi hruškami z domačega vrta. Velika fotografija vseh naših domaČih poslancev in senatorjev nad mizo, za katero se zbira vsak večer metliško razigrana družba, dokazuje, da Metlika domače pridelke po okusa in duhu najviše oorajta. A kadar ji je preveč vroče, se gre dva km daleč kopat v Kolpo. In samo okoli 15 km naprej leži Črnomelj. Nekaj časa naj« je spremljal prijazen bel lovski pes. Bržčas se metliški lovci vozijo a kolesi na love, zakaj ves čas je pes lovil po koruzovja zajce in drugo divjad. Ker pa nisva streljala, se je užaljen vrnil v Metliko. Pokrajina je zelo lepo m skrbno obdelana, a malo obljudena. Redkokje sva videla vasico. V Črnomlju pa je prva opozorila nase nova velika masivna vila z velikhn vrtom: prav kar dograiena, a še prazna hiša Sokola Egid. iM?inJs' ^rorl J° revež, predno ae je vseli" Črnomelj ima ob svojih cestah tudi hodnike za pešce. Pravcata mestna izjema na Dolenjskem. Tudi trg jo neprimerno lepši kot v Metliki, hranilnica, posojilnica. Sokolski dom, bivši grad t uradi, hotel Lakner, razne lepe trgovine m še marši-fcaj naju je prijetno presenetilo. Saj v Črnomlju nisva pričakovala ničesar. Nikoli se menda ne govori aH celo piše o njem. Lakner j ev hotel ima lepe prostore, toda — originalno! — spalnice le za samce. Tako sem moral prvič v svojem zakona spati ločeno od sroje Žene. In reči moram: spal sem čudovito. Vendar me Je ponoči zbudil silea vihar z ostrim pršem m močno ploho. Ob četrtkih imajo v Črnomlju svoj tržni dan. Ker se je bilo zvedrilo, sva si trg ogledala: trg je bil zelo dobro založen. Pod kostanji je bilo na prodaj mnogo raznovrstne zelenjave, sadja, perutnine i. dr. Cene pa so ondi bajne. Par lepih piščancev, letoviščarjev, ki so se zatekli semkaj debelih in okusnih hrušk za 1 (en) Din. In imajo rudi svojega fotografa, mehaničar-ja za kolesa i. dr., brivnice in še tega in onega obrtnika sodobne civilizacije. Ker je življenje, stanovanje in prehrana, izredno poceni in je sploh Črnomelj nepričakovano simpatičen kraj, sva ob najlepšem vremenu dopoldne odfrčala v zavesti, da je tam slovenski kot. ki bi zaslužil dosti več zanimanja in reklame, kakor jo ima doslej. Južno pobočje hribovja k Semiču je polno vinogradov in hramov. Solnčen, topel, prijazen kraj. Velika cerkev pa ima zanikamo in čudno zanemarjeno Ggraja Za Semičem vodi lepa, položna pot k črmošnjicam. A kmalu se pojavijo hud*, vzponi in slaba cesta, kamenje... Treba je dolgo hoditi tudi peš, sicer si polomiš kolo in vrat Pri Crmošnjicah pa se že začenjajo Kočevarji. Ko sem vprašal tesarskega delavca, kako daleč je do prihodnje vasi, je dejal: »Bittc?«, a tudi ženica na polju mi je odgovorila: »Versteh* nichtU V Poljanah vidiš na gostilnah še nemške napise. Nesramnost teh Kočevarjev je danes še ista, kakor pred 30 leti. In kažipoti so škandalozni. Roka kaže le smer ne pove pa km, kakor je to predpisano povsod OrijentaČne table so vse zane-marjane in je ta kraj turistovski čisto ne-kultiviran. Da trpe" na Dolenjskem Še dandanes zaradi kočevarske upornosti take razmere, se — le čudim ... Nad Krko. ki globoko spodaj komaj vidno teče v samotno, precej razteglo Sotesko, sva zagledala veliki, dobro vzdrževani grad Soteska, last Auerspergov. s tremi krili res impozantna zgradba; pod gradom vodi most čez Krko, a onstran vode dela velika žaga. Desek in brun ie ogromno, a zaslužek delavcev baje zelo pičel. Po krasni cesti nad Krko sva dospela do Žužemberka. Tik pred trgom je hud vzpon, a očarja te pogled na mogočni, žal. že zelo razpadli grad. Skoda, da se nihče ne zavzame zanj! Ali v Žužemberku zanemarjenost očividno nikogar ne moti. Ne osnaženi trg dokazuje, da za lepoto ln čednost ljudje še nimajo oči. V vsem trgu nisva našla dveh postelj; vse je bilo polno, ker imajo pač premalo skrbi za tujce-goste. Tako sva se morala voziti čez Dvor in Zagradec dalje v Videm na Krki. Ni nama bilo žal Tam sva našla precej znancev, letoviščarjev, ki so se zatekli semkaj iz Ljubljane in Maribora. Prijeten kraj, kjer je življenje silno poceni, in zabavaš se lahko z ribarjenjem ali s kopanjem v topli Višnjlci. Krka ▼ bližini je neznosno mrzla. Ali kraj je turistovski še docela nerazvit: nima ne mesarja, ne peka, ne brivca, niti dobre vode nel Šolsko poslopje imajo jako slabo m majhno, farovi pa velik in cerkev krasno... Prvo noč okoli 23. je prignalo več kmetov okoli 8 parov volov za sejem na Blokah. Dva kmeta tta zamenjala par volov, a eden naj bi doplačal tri »kovače«. Zaradi tega doplačila se je kmetiška družba pri Magovcu, kjer sva našla zopet ločeno ležišče — menda dolenjska hotelska specijaliteta, da nimajo sob z dvema posteljama! — vnela divja besedna borba, ki je trajala brez konca Ti sejmarji so se v hotelski restavraciji prepirali tako besno, kričali, preklinjali tako togotno, da so bili vsi potni. Mislil sem. da se zdaj zdaj naskočijo z noži in stoli. Pa so mi povedali, da je taka dolenjska kmetiška navada pri mešetarjenju in da ne bo nič hudega. Ko so si zadosti krepko na tolkli dlan ob dlan, je kmet plačal doplačilo 30 Din in poklical vino na mizo. In pili so tako dolgo, da so zapili ne le vse tri kovače. 2ivat pa je lačna in žejna ležala na cesti, se deloma odtrgala in se pasla po vrtovih ob cesti. Tu sem doživel torej drugič spoznanje, da ae dolenjski kmetic ponekod od Jurčičevih časov ni še čisto nič izpremenil. Pač pa sem srečal tudi nov, popolnoma sodoben kmetiški tip. Tudi pri Magovcu. Ko sem namreč zjutraj prišel v gostilno, jc bilo po hiši še vse prazno, a v gostilni je stal kmetiški razcapanec m stikal po tleh in po kredenci. Kaj počne, sem ga vprašal. Pobiral je po tleh Čike in iskal časopisni papir, da si zvije cigaro in cigarete. Dejal mi je, da je brez dela. »Če delo dobim, je dobro, če ga ne dobim, pa je ie bolje. Za jesti se lahko povsod na-fehta. Zdaj mislim nafehtati toliko, da si kupim kolo; potlej bom lahko fehtal po vsi deželi s kolesom.« Taka je miselnost današnjega dolenjskega kmetiškega brezposeln ik a ... Z Vidma na Krki sva oddrčala na Muljavo. Poiskala sva Jurčičev rojstni dom, se vpisala v spominsko knjigo m govorila s Tonetom, pisateljevim Bratom. Tedaj so pritekP kmetje z vseh strani soseščine, silno radovedni, koliko napitnine dobi pač Tone... Z Muljave sva krenila Čez Hočevje na hribu v Zdensko vas z ogromno zeleno mlako sredi vasi, pa dalje v Rašico. Tru-berjev dom št. 8 je še zmerom brez plošče in znaka, da se je tu rodil začetnik slovenske književnosti. Rašičani so pač na ukaz »gospodov« še zmerom tako zabiti, da se še dandanes sramujejo, da se je v njihovi vasici rodil »krivoverec«! Skozi krasne gozdove in po imenitni cesti, po kateri ao ae včasih vozili v čve-tero aTi šestero turjaški grofje, sva dospela v Turjak. Ker grad že poznava, sva kmalu zletela dalje, udobno navzdol čez Škofljico v Ljubljano, kamor sva dospela v soboto zgodaj popodne. Štiri dni na Dolenjskem — lepo je bilol Preletela sva kos naše idifeke, tihe, zelene, romantike bogate domovine in tu sem povedal, kaj mi je bilo všeč in ka." bi bilo treba premeniti. Pa brez zamere! Ljubljana vozi, sicer počasi, a neprestano; zato je lepša, modernejša od dne do dne. Naj bi vozili tudi po dolenjskih mestih in trgih, čeprav počasi, a naprej, naprej v lastno korist in čast! Turist. PRIDE LJUBKA Annabella v baladi iz Bačke MARIJA Iz Kranja — število vpisanih dijakov. Letos je vpisanih skupno 616 dijakov tn dijakinj, 5 več kakor lani. Zanimivo je pregledati število dijaštva v posameznih raaredui, številke v oklepajih znaičijo lanskoletne podatke. V prvem razredu je 130 (148), v drugem 137 (140), v tretjem 11S (117), v četrtem 104 (SO), v petem 47 (4s), v šestem 38 (29), v sedmem 24 (21), v osmem 16 (2£) dijakov ki dijakinj. V primeri z lanskim letom je letos število v najnižjih razredih nekoliko padlo, zvišalo pa ec je malo v viSJih, Število osmoeoloev je precej majhno. Med 616 gimnazijci je 407 dijakov in 209 dijakinj. Na -prvi pogled >e jasno, da sta skoro dve tretjini skupnega števila niljesolcev. To pač priča, kako potrebna bi bila v Kranju rneftcanslna šola. Iz Ptuja — Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 271 krav in telic, 150 volov in bikov in 136 konj ter 232 prascev in 293 svinj. Vsega je bilo prodanih 297 glav ha 95 rilcev. Cene kravam in telicam so bile 2 do 3 Din, volom in bikom 2.50 do 3.75 kg Uve teže. Konje so prodajali po Din 650 do 2700 za komad. Prasce so prodajali po EHn 80 do 200 za komad, svinje pa, in sicer pršutarje po 5 do 6 Din za kg žive teže, polmaatne pa po Din 200 do 600 za komad. _Čebele roparioe so te dni napadle čebelnjak posestnika Hertisa v Slovenji vaeL Nastalo je hudo medsebojno klanje čebel, ki so pikale vse vprek in napadle tudi domačega psa in kokosi, ki ao bile v kritičnem Času na dvorišču. Posestnik Je prihitel s svojo sestro na pomoč psu in kuram, pa sta bila xudi samo kmalu vsa polna čebel. Her-tiš trpi tako na čebelah občutno škodo kakor tudi na kurah in psu, ki so mu poginile vslerd čebelnega strupa. Posestnik Hertis je zasledoval nenavadni pojav Čebel roparic ter dognal, da je neki bližnji sosed predčasno pobral svojim čebelam med, ki so tako ostale brez hrane in si morale iste iskati v tujih čebelnjakih. Ker pa Je prelivanje medu po zakonu pred 20. septembrom prepovedano, bo imel dotični posestnik opravka z oblastmi in bo moral tudi poravnati vao Škodo. — Nezgoda. Pri prešanju jabolk je vtaknil po nesreči v preso levo roko Valentin Leo, sin mizarja iz Brega pri Ptuju in mu je zmečkalo prst na roki. Iskati je moral zdravniške pomoči v ptujski bolnici. _Poziv vojaškim obveznikom. V Ptuju stanujoči in v mesto pristojni vojaški obvezniki se morajo radi rzpopomitve vojaškega katastra javiti pri vojaškem uradu na mestnem magistratu s svojimi vojnimi izpravami najpozneje do konca tega leta. — Računski zaključek mestne občin-ptujske za upravno leto 1933/34 Je dogotovljen in je na vpogled strankam od 4. dO 18. t. m. med uradnimi urami v mestnem knjigovodstvu. — Gasilsko službo opravlja do prihodnje nedelje 16. t. m. L vod, L red s četnikom Erlančem Rudolfom m cetarjem Mer-cem Ivanom. Reševalno službo pa opravljajo upravnik Jurij, šofer Omulec Ivan m od moštva Stross Franc m Pfajfer Andrej. Iz Trebnjega — Najdba okostja. V Dol. Nemški vasi pri Trebnjem so pri raa*trel je vanjo skalovja za gramos naleteli na kaj čudno najdbo. Ko so razstrelili veliko akaJo, so za njo našli okostje, aa katero trdijo eni. da je človeško, drugi zopet da je žrvaisko. Našel se je tudi močan k očmi zob. Okostje je moralo biti na krajo, kjer so ga nesli, morda še sto in stoletja. — Občni ztK>r kmetijske strojne zadruge bo v nedeljo 16. t. m. takoj po maši pri Pavlinu. DolAnost veeh članov je, da se obora te važne kmetijske institucije v našem okolišu udeleže. — Poravnajte naročnino. Te dni so prejeli vsi, ti ao v zaostanku na narečna-ni, položnico -po razna&alki lista odnosno Po pošti. Uprava lista naproša vse, da takoj odpadajočo vsoto nakažejo, sicer Jfcn bo list ustavljen, zaostala naročnina ipa izterjana. —lj Umetnost na velesajmu. Zaradi na g lice diktata se v članku s tem naslov oin, ki smo ga objavili v četrtkovi številki, lahko pogrešno razume, da je simpatična slika Ivana Kosa »Ztmat dek> slikarja Karla Jiraa, kar s tem drage volje popravljamo. — O gradiču Smreka pri Višnji gori smo zadnjič poročali, da je dobil novega lastnika, ki se stalno naseli pri nas, ko bo svoj gradič olepšal m nanovo opremil ter posestvo vzorno uredil, idildčna Smreka je dobila tudi mlado gospodinjo, saj se je grašcak Peter vitez pl. Kanrill včeraj na Dunaju poročil a gdč. AHco baron ioo Sarrotti pl. Eiehenkraft m Bindeoburg. Mladi par se takoj naseli v gradiču Smreka. Vzrok. — Si opazil, da je avtomobilskih nesreč razmeroma več. nego železni- — Seveda, toda aH si kdaj videl, da bi strojevodja objel kurjača čez pas? Za vsak slučaj. — Jutri zjutraj napravim turo na Triglav. Kaj mislite, gospod krčmar, kakšne priprave so potrebne? — No, izvolite poravnati svoj ra-Čan, predno odidete. Stran 4. SLOVENSKI NAROD«, dne 11. eeptanahra 1934 Panson đu Terratt: 11» Lepa Židovka Roman. — Življenje kakršno ste živeli zadnje tri tedne je vas gotovo zelo utrudilo. — Nikakor ne, — je odgovoril Ro iand. — Ne tajite tega, mladi prijatelj. Posebno vi, Roland, in vi Godefroy, sta potrebna daljšega počitka. Vrnita se torej domov in ko se dobro naspita, nas zopet posetita. Te besede so bile jasna želja, da hoče ostati stara grofica sama s svojo rodbino, da bi lahko nemoteno vprašala Filipino, kaj pomeni njeno čudno vedenje, ki se je pokazalo vedno, kadar je bilo govora o markizu de Ma-iha-kn. — Sicer pa, — je pripomnila stara dama, — smo zadnjo noč prečuli v pričakovanju vašega povratka in smo torej zelo potrebni spanja. Mladeniči so odšli. Po njihovem odhodu je sedla grofica de Blossac v naslanjač kraj svoje hčerke, privila je k sebi Filipino, ki je znova zaplakala, objela jo je in nežno vprašala: — Kaj ti je, drago moje dete? Namestu odgovora je dekle se bolj zaplakalo. — Filipina, drago moje dete, — je nadaljevala stara grofica prijazno, — svoji materi in meni nekaj prikrivaš. Kaj ne skrbiva samo za tvoj blagor? Kaj nočeva? Samo tvojo srečo. Ti pa imaš svojo skrivnost. — Oh. nikakor ne, dobra babica, — je odgovorilo dekle solznih oči. — O pač, dušica. Menda misliš, da nisva dovolj pozorni, da bi opazili, kaj se v tebi godi, — je dejala stara grofica. Položila je Filipini roko na srce in dekle je obmolknilo. — No. kaj ti je? Povej mi vse po pravici. Toda Filipina se ni mogla odločiti za odgovor. Stara grofica je napravila svečan obraz in nadaljevala: — Ne morem misliti, da bi se bilo oglasilo v tebi hrepenenje, ki bi ne bilo vredno tvojega imena, in da bi mogla samo za trenutek misliti na tega Ma-Lhalma. Filipina je znova zaplakala, potem se je pa izvila babici iz naročja, se vzravnala in odgovorila z drhtečim glasom: — Da, babica, pregrešila sem se. Da, ljubim markiza de Mathalin. Ne vem, ali delam dobro ali ne, toda raje priznam, kakor da bi lagala. — Nesrečnica! — je vzkliknila markiza de Genouilhac. Filipina, vzgojena pod skrbnim nadzorstvom obeh žen, ki sta jo oboževali, je bila nekoliko razvajena in tako ji je bilo dovoljeno več, nego bi smelo drugo dekle na njenem mestu. Zato je nadaljevala nekoliko glasneje: — Saj to ni zločin, če vam pravim, da ga ljuibrm. To čustvo gojim v svojem srcu in nihče tega ne ve. Pa tudi če bi kdo kaj zvedel, kakšno krivdo bi bilo mogoče valiti name? — Ti še vprašuješ? — Da, vprašujem, ker tega ne vem-Markiz de Mathalin pripada naši dražbi, on je plemiškega rodu, kakor jaz. — Dovolj je tega drago dete, — je dejala markiza Genouilhac — Markiz je bil prepirljivec po poklicu, mnoge je izzval na dvoboj in s tem je oskrunil svoje plemiško ime. — Torej bi vsaj znal zaščititi svojo ženo, — je odgovorila Filipina. — Bil je pa tudi pajdaš one podle ženske, ki je ugrabila tvojo mlajšo sestro. — Da, zahajal je k baronici, ki smo jo same poznale in ki smo same hodile •k nji na ples. Po mojem mnenju je bil z njo v stikih samo zato, da bi odkril njeno tajno in nas zaščitil, kar bi dokazal pred sodiščem Filipinin glas je jasno pričal, da se z besedami ne bo dalo nič opraviti pri nji, temveč da so potrebna dejanja. — No, drago dete, — je spregovorila grofica de Blossac, — moja iskrena želja je verjeti ti, toda obljubiti moraš nama vsaj, da boš počakala, dokler ne spoznaš naklepov markiza de Mathalin. kajti čeprav ti je všeč, ne smeš pozabiti, da doslej ni ravnal tako, kakor bi moral. — Da, in sicer zato ne, ker ni mogel biti obenem baroničin ali kakor pravite vi, Merottin pajdaš in prijatelj naše rodbine, — je odgovorila Filipina. — Recimo, da je to res, — je dejala grofica, — zdaj se pa pomiri in videle bomo, če te pride snubit. Po teh besedah so Filipini znova solze zalile oči. toda to so bile solze radosti in mlado dekle se je vrgo svoji babici v naročje. Le-ta je vračala poljube in si na vse načine prizadevala potolažiti jo. Dočim je smatrala mlada grofičina vnukinja svojo poroko z markizom de Mathalin takorekoč že za sigurno, je le-ta še vedno sede! v ječi, kamor so ga bili zopet vtaknili zaradi dolgov in spletk z baronico de Malvirade. Toda v ječi ni ostal dolgo. Na markizovo ovadbo so aretirali enega izmed Merottinih priganjačev in pomočnikov, Judicela po imenu. Ta je bil tako presenečen, da so ga zasačili v skrivališču, da niti malo ni dvomil o izdajstvu. Privedli so ga na sodišče, kjer ga je že čakal državni tožilec. Tam je vse po pravici priznal in vprašal po imenu tistega, ki ga je bil ovadil oblastem. — Alj poznate žensko po imenu Me-rotte? — ga je vprašal državni tožilec. — In kaj, če jo poznam? — Zdi se, da je postala žrtev tatvine, ki jo imate na vesti vi. ~" — Jaz? — je vzkliknil Judicel presenečeno. — Da, vi. Sicer bo pa ta ženska pričala proti vam. — To je rekla Merotte? — je nadaljeval Judicel ves zbegan. Kako delajo iz novih stare preproge V Bagdada leže perzi|ske preproge po ulicah, da hodijo po njih ljudje in živali Bagdad, glavno mesto in sedež nove kraljevine Iraka, je obenem glavno tržišče za najrazličnejše blago, prihajajoče iz Perzije in namenjeno dalje v Mak> Azijo in Evropo. V Bagdadu pa ne vidiš več onega sijaja, kakor za časa Haruna al Rašida in njegovih naslednikov, ko je štelo mesto 2,000.000 prebivalcev in imelo 100.000 mošej. Navzlic vsem težkim udarcem usode, ki so padali skozi stoletja na Bagdad, pa živi v mestu še 145.000 prebivalcev in večina je še vedno premožna. Njihovo blagostanje izvira po pretežni večini iz trgovine, od izvoza volne, žita in preprog. Preproge prihajajo večinoma iz Perzije, pa tudi iz Turkestana, Afganistana in Kitajske. Najdražje so perzijske preproge. V Perziji živi mnogo Arabcev, ki se pečajo večinoma z izdelovanjem preprog. Ti umetniki v izdelovanju preprog ne poznajo enoličnosti, mehanične točnosti, in zato ne bomo nikoli dobili perzijske preproge, ki bi bila na obeh straneh povsem enaka. Gre samo za lepo harmonijo in učinkovitost barv. Arabski izdelovalci preprog nikoli ne delajo do vzorcu, ki leži pred njimi narisan, temveč imajo vzorec v glavi in če šine temu ali onemu naenkrat v glavo kaj novega, kakršnakoli izprememba v vzorcu, ki bi bila odločilna za lepoto preproge, se takoj odloči za njo. Rože, listi ali vejice na preprogi naj po-nazorujejo najrazličnejše varijacije in odgovarjajo lepoti, poljubni lepoti brez vsakih predpisov. Kvadratni čevelj preproge izdeluje Arabec celih 35 dni. Vsaka preproga in vsak vzorec preproge je drugačen in ravna se po namenu, ki naj mu preproga služi. V naj-krasnejšib barvah izdelujejo Arabci poročne preproge, ki so tudi najdragocenejše. Povsem drugačen vzorec ima preproga, namenjena sprejemanju gostov, zopet drugačen vzorec vidimo na preprogah, določenih za pokrivanje mrličev. Tudi grobove namreč pokrivajo z dragocenimi preprogami. Na perzijskih preprogah vidimo večkrat ponazorjene ptice, živali in človeške podobe. Turške preproge nimajo nikoli Človeških podob, kajti to bi pomenilo kršitev korana, ki prepoveduje upodabljanje človeka kot božje podobe, kajti to velja za mahkovalstvo. Krasne barve vidimo na orientalskih preprogah vedno kot najvažnejše in najme roda jnejše. Barve imajo tudi simboličen pomen. Za muslimana pomeni rdeča barva radost in zato so poročne preproge večinoma rdeče. Za Perzijca je modra barva najkrasnejše nebo. muslimanu je pa zopet zelena barva sveta, ker pomeni nesmrtnost. V Bagdadu leže preproge na ulicah da hodijo po njih ne samo ljudje, tem- več tudi živali. Ce zagleda tujec dragocene preproge na ulicah in če ni poučen o razmerah v Bagdadu, bo seveda mislil, da je mesto tako bogato, da leže dragocene preproge kar po ulicah. Toda preproge ne leže po mestu zato, da bi hodili ljudje in živali po mehkem, temveč zato, da bi se umazale in ogulile, ker jih potem spravijo na trg kot stare, ki so mnogo dražje od novih. In tako kupujejo tujci nove perzijske preproge v trdnem prepričanju, da so stare. Možički na počitnicah Francoska policija je na prošnjo londonske policije izsledila in aretirala dobro orgaiiizirano tolpo, ki je imela svoje agente v večini elegantnih hotelov v Parizu in v vseh večjih francoskih letoviščih. Gre za posebno vrsto sleparij, za ločitve zakonov »na angleški način t. Agenti sleparske tolpe so poslovali zelo enostavno. Stanovali so po elegantnih hotelih, kjer so kaj lahko izsledili bogate Angleže, ki so kot slamnati vdovci v Franciji preganjali dolgčas. Agenti so takoj obvestili svojo centralo, ta je pa z anonimnim pismom opozorila varane žene, kaj počenjajo njihovi možje na počitnicah. V osmih od desetih primerov se je opozorjena žena v Angliji takoj vkrcala na parnik ali pa odletela celo z letalom v Francijo in vedno je sledila tožba za ločitev zakona. Agentura je preskrbovala tudi priče in njeni dohodki so seveda daleč presegali neznatne režijske stroške. Sleparije so prišle na dan med zadnjo obravnavo, ko je šlo za novo ločitev zakona. Priča je bila premalo preparirana, pa je zamenjala imena z junaki iz nekega drugega takega primera. Prijeli so jo zaradi krivega pričanja in tako je prišla afera na dan. Švedski Metuzalem Ko se je razširila po svetu vest o smrti Zore Aga, so se na Švedskem spomnili moža, ki je doživel 146 let. Ko mu je bilo 111 let, se je prvič in tudi zadnjič oženil in šele s 141. letom se je umaknil v mirno življenje. Kristijan Drakenberk, kakor se je pisal švedski Matuzalem, je bil rojen 1. 1626 v nekem mestecu na zapadni obali Švedske. Kot 8-letni deček se je napotil po svetu in prepotoval je mnoge dežele. Služil je tudi v danski vojni mornarici, dokler ga niso leta 1694 ujeli morski roparji in ga prodali kot sužnja na tripolskem trgu. Prvi gospodar je ravnal z njim lepo, čez pet let je pa prišel v roke nekemu angleškemu plantažniku na Cipru in ta je zelo grdo ravnal z njim. Čez pet let je Anglež umrl in Drakenberka so zopet prodali. Kupil ga je neki žid v Aleppu. Se pet let je bil suženj, potem je pa z nekim Norvežanom, tudi sužnjem, pobegnil. Ukradla sta čoln in krenila z njim brez hrane in pitne vode na morje. Po silnih naporih sta srečno prispela v Livorno. Drakenberku je bilo takrat že 84 let, vendar se je pa napotil peš v Bor. deaux, odkoder se je vrnil na Švedsko. Mirno življenje mu pa ni dolgo ugajalo. Kmalu je krenil drugič na morje in pet let je služil pri danski mornarici. Šele leta 1717, ko mu je bilo že 91 let, je dal morju slovo. Kljub visoki starosti se Drakenberk ni mogel ločiti od nemirnega življenja; potoval je po Švedskem in Danskem iz kraja v kraj. Leta 1732 je prispel do K odan j a in ko so se tam oglasili ljudje, ki so dvomili o njegovi visoki starosti, je sklenil prinesti iz svojega rojstnega kraja domovinski list. Leta 1737 se je oženil, pa mu je žena čez pet let umrla. Pozneje je preživel še več ljubavnih pustolovščin, oženiti se pa ni hotel več. Do svojega 141. leta je živel neniinio, burno življenje, šele v tako visoki starosti je zahrepenel po miru. Umrl je 1772, star 146 let. Kodanjsko plemstvo, ki ga. je bilo vzelo pod svojo zaščito, mu je priredilo časten pogreb. Odtisi prstov in rasa Nemški in ameriški anatomi so napravili zelo zanimivo odkritje, ki bo v bodoče omogočalo policiji spoznati po odtisih prstov raso, narodnost m ceio bolezen zasledovanih zločincev. To pa pomeni, da jih bo mnogo lažje izslediti kakor doslej. Z metodo nemškega učenjaka dr. Pella, profesorja anatomije iz Newyorka in dr. Cumminsa se da določiti po odtisih prstov, ali gre za človeka črne ali bele rase, za kristjana ali za Žida, Nemca, Angleža ali Italijana. O tej metodi je bil podan referat na mednarodnem kongresu za antropologijo in etnologijo v Londonu in vzbu drl je veliko zanimanje. Metoda sloni na številčnem razmerju med črticami prstnih odtisov človeka in njegove rasne pripadnosti, fiziološke oblic nos ti in tudi nagnjenja k gotovim boleznim. To razmerje je zelo jasno začrtano tako. da se da izraziti z izvestnimi vzorci, ki točno izražajo kože na koncu prstov. Na povprečnega Angleža se nanaša vzorec 1—07, na prebivalci Skandinavije 1—17, na Italijana 1—72, na Španca 1—74. Za odtise prstov Berberov je vzorec 1—83, žklje pa imajo vzorec 2—17. Za severo-ameriške Indijance velja vzorec 2—26, za Kitajce 2—49; za Eskime 2—74. Te znatne številčne razlike kažejo določeno raso človeka. Poleg tega so pa še manjše razlike v vzorcih za različna plemena in skupine poedmih ras, ki omogočajo povsem jasno ugotovitev. Omenjena učenjaka sta dognala, da se da iz odtisov prstov spoznati tudi nagnjenost h gotovim boleznim. Pesnik. — Vašega rokopisa ni mogoče čitati. Zakaj pa ne pišete svojih stihov na stroj, če imate tako nečitljivo pisavo? — Kad mislite, da bi pisal stihe, 5e bi znal pisat! na stroj? Pozor..-Mlade matere! ^ Zdravje Vašega otroka je odvisno v največji meri od zgodnje nege zob. Zato je zelo važno, da se otrok kolikor mogoče zgodaj navadi redno in temeljito čistiti zobe zjutraj in zvečer. V ta namen pa služi samo zobna pasta kakor je Chlorodont, ki kljub izredni čistilni moči ne more škodovati občutljivi zobni skleni-ni. Osvežujoči okus po med bo ugajal tudi Vašemu otroku. Uporabljajte Chlorodont na suhi ščetki in izplaknite nato usta z vodo, ki ste ji pridali nekaj kapljic ustne vode Chlorodont. To krepi mlečne zobe in lajša razvoj nastajajočega stalnega zobovja. Zobna pasta, tube po Din 8.—■ in Din. 13 — Ustna voda, steklenice po Din. 16.— m Din. 30.— Zobne ščetke Din. 15.— za otroke Din. 11.— Dobiva se povsod. — Jugoslovanski proizvod. Tvornice Zlatorog, Maribor Chlorodont UĆENKO z dobrim spričevalom, pridno in pošteno, takoj sprejmem. — Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod 3> špecerijska trgovina 2751«. PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene in znamke na upravo »Slov. Naroda« pod >Pisalni stroj«. JABOLKA ZA MOŠT odda Achtig, Maribor. NOVOZTOANTO HIŠO pri Brežicah prodam. — Šetinc, Sv. Lenart 56, Brežice. ZAVESE vam najlepše napravi po tzbln blaga Specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, LJubljana, Marijin trg 2. — Kdor hrupi blage pr meni. mu Jlfc iz-gotovirjD nrezplacnoi 86/1 VILO NA BLEDU štiri sobe. kuhinja, veranda, elektrika, vodovod, lep senčnat vrt oddam v najem, event. prodam. — Pripravno tudi za vpokojenca (-ko). — Ponudbe pod >Vila na Bledu« na upravo »Slov. Naroda«. Difašlce sobe oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Poseda 0.50 OGLAŠUJTE V malih oglasih v »siovensken Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali ogla* Din 5.-, davek Din 2.-. Mar oglasi se plačujejo takoj; p< poŠti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treb* Dril oži ti znamko Klavirji! Pianini! od Din 8.500.- prve svetovne fabrikate: Bo sendorfer, Steinway, Forster, Petrof. Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro daja jih izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta štev. 7. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov in atrun Narodna tiskarna LJUBLJANA Makulaturu! papi? proda uprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica štev. § PUMPARCE modne hlače, najboljši nakup. A. PBESKEK, LJUBLJANA, Sv. 14. Ia ČAJNO MASLO toevno sveže, razpošilja — r, Norsmei, Ljutomer. če oddajate ali Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša predobra in iskreno ljubljena soproga, mama, stara mama, teta, svakinja in tašča, go«?pa . Terezija Vrhovec soproga posestnika in prevoznika dne 10. t. m. ob 11. uri dopoldne, previđena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 12. septembra 1934 ob U S mi popoldne Iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 50, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. septembra 1934. Globoke»žalujoči: Andrej Vrhovec soprog - Franc, Andrej, Ivan, Anton, Jože, sinovi — Mitka, Malči poroč Rus, Ančka, hčere in vse ostalo sorodstvo Urejuje: Josip Zupančič, — Zrn >Narodno del Usta: Oton Ctetsuu. — Vsi « LguMjazu.