leto xxxix., št. 33 Ptuj, 28. avgust 1986 cena 80 dinarjev YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Geodetska služba v ptujski občini (stran 2) Starosta ptujskih fotografov (stran 4) Predstavljamo ansamble XVII. festivala (stran 5) O Aluminiju in našem nogometu (stran 71 Za razvedrilo (stran 8) NOVA PRODAJALNA NA VIDMU Včeraj, 27. avgusta, so bili kra- jani Vidma pri Ptuju priče vesele- ga in dolgo pričakovanega dogod- ka. Trgovska delovna organizacija MIP temeljna organizacija Malo- prodaja je odprla novo samopo- strežno prodajalno, ki je v stano- vanjsko poslovni stavbi. Za uredi- tev prodajalne in opremo so name- nili okrog 70 milijonov dinarjev. Skupne površine je 330 prodajne pa 180 kv. metrov. V prodajalni in v bifeju je zaposlenih 11 delavcev, od tega trije na novo. Na včerajšnji otvoritvi so kraja- ni zvedeli vse o novi prodajalni \m o osmih stanovanjih, v katere se bodo stanovalci vselili čez kakšen mesec dni. Krajevna skupnost je ob otvoritvi pripravila krajšo slo- vesnost. N. D. V tej stavbi so Videmčani poleg osmih stanovanj dobili še novo, sodobno urejeno samopostrežno prodajalno. (foto J. B.) Deveti turnir bratskih občin v sklopu prireditev v počasti- tev praznika občine Ptuj je Ro- kometni klub Drava v soboto že devetič organiziral Ženski roko- metni turnir bratskih občin, ki se ga je udeležilo sedem ekip. V dopoldanskem delu sta prvi mesti v svojih skupinah osvojili Podravka in Drava. Popoldne sta se najprej v tek- mi za peto in šesto mesto pome- rili ekipi Rač in Deloze Polane, za tretje in četrto mesto Straža in MTČ Cakovec, za prvo in drugo mesto pa se je domača ekipa po- merila s Podravko. Končni vrstni red turnirja je bil: prva Podravka, druga Drava, tretje mesto je zasedel MTČ iz Čaicovca, četrto mesto si je prii- grala ekipa Straže iz Huma na Sotli, peta je bila Deloza Polana, šesta ekipa iz Rač, sedmo mesto pa je osvojil Zagorac iz Krapine. Prehodni pokal in pokale v trajno last so ekipam podelili Al- bin Pišek, predsednik Rokomet- nega kluba Drava, Dragica Vo- da, članica izvršnega sveta skup- ščine občine Ptuj in Feliks Ba- jar, sekretar občinskega sindi- kalnega sveta. Turnir bi si gotovo zaslužil več pozornosti gledalcev, za nekoli- ko slabši obisk pa je verjetno kri- vo tudi popoldansko muhasto vreme, ki je zdržalo točno do po- delitve zadnjega pokala. ....... SM Trenutek s tekme Podravka—MTČ (foto 1. kotar) ZMDA SLOVENSKE GORICE jI Danes zaključek Zaradi dežja je zadnji vikend za brigadirje tretje izmene zve- zne mladinske delovne akcije Slovenske gorice 86 minil precej klavrno. Minulo soboto, 23. av- gusta, zvečer so namreč želeli pripraviti veliko kulturno zaba- vno prireditev, žal pa je na Jet- nem prireditvenem prostoru v Ptuju niso mogli izvesti zaradi močnega naliva. Humoristi in glasbeniki iz Beograda, ki so jih v Ptuj pripeljali brigadirji MDB Partizan iz Beograda, so zato na- stopili v nedeljo, 24. avgusta, do- poldne v Dornavi. V ponedeljek je 87 brigadirjev tretje izmene nadaljevalo z de- lom pri izkopu jarka za vodovod na Majskem vrhu, kjer je trasa ena najtežjih nekaj let nazaj, saj kopljejo skoraj v sam lapor. Del- no zaradi tega, delno pa zaradi nepopolne zasedbe brigad — na delu sta le brigadi iz Beograda in Radoviša (Makedonija), manjka- jo pa kar dve brigadi, zato briga- dirji verjetno ne bodo dosegli- predvidenega piana del. Sicer pa so do danes izkopali na Maj- skem vrhu okoli 1.500 m vodo- vodnega jarka, česar so domačini še kako veseli. V torek so naredi- li veliko na udarniškem dnevu, kjer sta se obe brigadi zelo izka- zali, danes zjutraj pa so se še zadnjič odpravili na delovišče. Popoldne bodo urejali naselje in opravili zaključne ocene ter seje posameznih organov brigad in akcije, sklepna slovesnost ob za- ključku ZMDA Slovenske gorice 86 pa bo ob 18. uri v naselju ak- cije v Dornavi. Več o uspešnosti posameznih izmen in celotnem delu letošnje akcije pa v prihod- nji številki Tednika. M. Ozmec SPET NA POHOD Krajevna skupnost Olga Me- glic je že petič organiztator po- noda po poteh Kozjanske čete in kurirjev NOV. S tem si prizade- vajo, da bi med krajani, pa tudi širšem krogu ostal živ spomin na revolucionarno preteklost. Letos bodo pohod združili tudi s pro- slavo 50-letnice klica slovenski mladini, naj se udeleži mirovne akademije, izdali pa bodo tudi leksikon z naslovom Olga Me- glic. Dvodnevni pohod, ki bo 29. in 30. avgusta, se bo začel ob sedmi uri. Pohodnike bodo s čolni pre- peljali prek Drave, pri strelišču pa Dodo prečkali kanal in se pr- vič ustavili pri osnovni šoli Haj- dina. Pot bodo nadaljevali proti lovskemu domu k partizanskemu obeležju na Hajdini. V smeri Nii- verce—Apače bodo prišli do obeležja v Zjg. Pristavi, kjer jim bodo vaščani KS Dolena pripra- vili malico. Iz Dolene, kjer se bo- do pohodnikom priključili pla- ninci iz Majšperka in mladinci Ptujske gore, do pot tekla prek Janskega vrha do Jelovic, kjer bodo taborniki poskrbeli za nji- hov nočni počitek, postavili pa bodo tudi taborni ogenj, okrog katerega bo potekal partizanski miting, kulturni program zanj pa bodo pripravili krajani Majšper- ka. Naslednji dan bodo pohodni- ki krenili v Majšperk, kjer bo za- ključna proslava, ob 13. uri pa bo v dvorani Tovarne volninih izdelkov razgovor o mirovnih gi- banjih, ki ga bo vodila profesori- ca Ljubica Suligojeva. Krajani krajevne skupnosti U.vas vabijo, da se jim na pohodu pHdružite. Z e«ega prejšnjih pohodov (foto M. Ozmec) Vabilo na kmetijski sejem že od petka je v Gornji Rad- goni 24. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Sejemska vrata bodo za tisoče obiskovalcev odprta še vključno do nedelje, 31. avgusta. Veliko razstavišče je polno Kmetijske mehanizacije in vsega drugega, kar sodi v kmetij- stvo. Veliko zanimivega zase naj- de na sejmišču prav vsak obisko- valec, tudi za otroke je poskrblje^ no. Sejmišče v Gornji Radgoni vas pričakuje! JB Z otvoritvene slovesnosti UVODNIK Počitnic je lionec! »šola skoraj ho zaprta, čez poletje vsak od nas, bo po svoje ko- lovrati! skoz veseli, prosti čas . . .« tako nekako poje pesmica, s ka- tero smo se pred slabima dvema mesecema poslavljali od šole, si zaželeli lepih in prijetnih počitnic. Ta čas pa nam šolski zvonec že narahlo pozvanja in opozarja, da bo kmalu začetek novega šolske- ga leta, da se bo spet začelo učenje in tiste skrbi, kijih za šolarje in starše vsako novo šolsko leto prinaša v izobilju. Letos še posebej, saj je naša »brezplačna« šola postala že tako draga, da vse pogo- steje segamo po starih učbenikih, tistih seveda, ki jih nismo uspeli spremeniti, kot da bi leto za letom hoteli skrbeti za tiskarne in za- ložnike, pozabljamo pa na dejstvo, da je denarja vse manj in da se bo marsikatera družina morala odpovedati temu ali onemu, da bo za šolarja vendarle najnujnejše. Pred začetkom novega šolskega leta pa je otroka potrebno še obleči in obuti, ker je staro prerasel, da o tistem — kaj vse bo po- trebno še plačati — niti ne govorimo. Tako se bo torej naša skrb z novim šolskim letom le nadaljevala, pa tudi stopnjevala iz meseca v mesec, ker pač vsi nimamo odličnjakov, pač pa tudi take s katerimi se je potrebno učiti, jih opozarjati na naloge — skratka z njimi biti skozi vse šolsko leto, hoditi na govorilne ure in še kako drugače po- skrbeti, da snov le ne bo šla čisto mimo. Res pa je tudi, da starši vedno ne moremo biti zadovoljni z de- lom razrednika, tega ali onega učitelja. Stari pregovor pravi, da učenec ni nikoli slab, da je slab lahko le učitelj in velikokrat to tudi drži. Kako radi pozabljamo, da imamo v razredu še koga, ne samo odličnjake ali otroke vplivnih in znanih staršev. Kako zelo radi ko- mu po krivici prisodimo prekršek, ki ga v resnici ni naredil in kako zelo radi, včasih morda tudi nevede, delamo razlike, ko takšne pre- krške obravnavamo in zanje delimo kazni. Janezka kaznujemo za vsako malenkost, se nanj zderemo ali ga potegnemo za ušesa, Franček pa nič kriv, ker je pač Franček. Mi že vemo kateri in za kaj. O tem nam otroci tu in tam tudi kaj povedo ali pa morda vaš ne, ker je pač tak, da o šoli veliko ne govori. Ko pa se tudi tak raz- govori, slišimo marsikaj in otroška tožba je v glavnem iskrena, brez laži in hinavščine. »Ja, o tem pa se bomo na govorilni uri resnično pogovorili,« si rečemo in pridamo še kakšno sočno. In kaj storimo — lepo smo tiho, da ne bi bilo še slabše, da se ta ali oni učitelj le ne bi maščeval nad otrokom in mu še bolj zagrenil šole. Kaj pa druga plat? Učitelj bi moral biti najboljši med najbolj- šimi, tisti, ki bo v mladega človeka vcepil ljubezen do vsega kar ga obdaja, ki mu bo poleg staršev dal osnovnih napotkov za življenje, da bo znal ločiti slabo od dobrega, da bo imel rad to svojo zemljo — kakršna koli je. Od njega torej veliko pričakujemo in tudi zahte- vamo. Kaj pa mi? Smo mu namenili tisto mesto, ki bi ga moral imeti, znamo spoštovati in ceniti njegovo poslanstvo in delo, ga znamo primerno nagrajevati. Danes morda že bolje kot pred ča- som, ko učitelju, ki je trideset in več let opravljal svoje odgovorno delo, nismo prisodili niti toliko pokojnine, da bi na stara leta lahko poravnal stroške v domu upokojencev. Kratkomalo je postal breme svojih otrok ali socialne službe. Da. tudi tako smo jim bili hvaležni. Novo šolsko leto je torej tu, pred vrati. Že v ponedeljek bo okrog deset tisoč otrok napolnilo osnovne šole in srednješolski cen-: ter. Ne pozabimo, da so tudi otroci ljudje, tisti, ki bodo že jutri mo- rali popravljati to. kar smo odrasli zagrešili in da jim nismo pripra-^ vili nič kaj lepega in srečnega življenja, da smo vse preveč skrbeli zase in premalo za tolikokrat deklarirane mlade generacije. m. šneberger i Že prvo srečanje z domačini je bilo veselo in prijetno. Dobrodošli na vsakem koraku člani pevskega zbora in orkestra Les Volontaires iz Vierzona v Franciji te dni zaključujejo obisk v Ptuju in Sloveniji. Prišli so v sobo- to, 23. avgusta, pozno ponoči.-V nedeljo so imeli prvi nastop v cerkvi na Ptujski gori. Krajši sprejem so jim pripravili člani folklorne skupi- ne Vinko Korže iz Cirkovc in Turistično društvo Ptujska gora. Že s prvim nastopom so navdušili, saj se odlikujejo s pestrim programom in živahnim izvajanjem. V času svojega gostovanja so nastopili še v zdravilišču v Rogaški Slatini, v Postojnski jami in na Čopovi ulici v Ljubljani ter na otvoritvi ptujskih kulturnih srečanj. Poleg tega so si dodobra ogledali zgodovinske znamenitosti Ptuja in še okrepili v ma- ju sklenjena prijateljstva. D. L. 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 28. avgust 1986 - TEDNIK Obeta se temeljita sprememba obračunskega sistema Zvezni izvršni svet očitno ni imel poletnih počitnic, kajti za sep- tembrsko sejo ZIS je pripravljen zajeten paket-sprememb predpisov. V vročih avgustovskih dneh je bil poslan nekaterim strokovnim orga- nizacijam in sodelavcem v razpravo del gradiva za septembrsko sejo s področja obračunskega sistema, ki ga tvorijo trije novi zakoni in to: - ZAKON O UGOTAVUANJU REZULTATOV POSLOVA- NJA, - ZAKON O AMORTIZACIJI DRUŽBENIH SREDSTEV in - ZAKON O REVALORIZACIJI DRUŽBENIH SREDSTEV. Predno si ogledamo predložene bistvene spremembe navedenih predpisov, moramo poudariti nekaj skupnih zifiačilnosti zasnove no- vega obračunskega sistema. Sprememba vseh treh predpisov prihaja istočasno, kar omogoča medsebojno vsebinsko usklajenost sistema, kar doslej vedno ni bilo tako. Novi obračunski sistem je zasnovan za gospodarjenje v pogojih visoke inflacije, kar pomeni, da bo deloval protiinflacijsko. Sestavine obračunskega sistema so prilagojene tržnemu gospodarjenju in v do- bri meri onemogoča prelivanje družbene substance v dohodek in po- rabo. Navedene spremembe so za razliko od dosedanjih volonterskih rešitev zasnovane na zbranih pripombah in mnenjih strokovnih insti- tucij in strokovnjakov iz prakse. Sistem je poenostavljen, skrčeno bo število bilančnih postavk in najrazličnejših poročil — zožena bo ad- ministracija, ki je brezkoristno obdelovala določene podatke. Analiza delovanja dosedanjega zakona o ugotavljanju in razporejanju celot- nega prihodka in dohodka (ZCP) je pokazala, da je treba spremeniti tri bistvena področja: — način ugotavljanja celotnega prihodka, — način razmejevanja stroškov v zalogah, — sistem zaščite družbenih sredstev pred erozijo inflacije, oziro- ma zagotoviti krepitev družbenega premoženja v pogojih visoke infla- cije. Prva skupina sprememb ZCP izhaja iz dolgo znane pomanjklji- vosti, da so v obračunski sistem, kot sestavni del širšega informacij- skega sistema, premalo vgrajeni elementi tekoče gospodarske politi- ke, čeprav smo ZCP nenehno spreminjali in dopolnjevali. Sistem ni bil zasnovan na temeljnem računovodskem načelu — časovne uskla- ditve obračunanih prihodkov (plačani!) in odhodkov (dejanski!), kar je ocenjeno za dodatni generator inflacije. Zaradi tega bo sistem pla- čane zamenjan s fakturirano realizacijo in izvedene številne druge spremembe. Tako n. pr. dohodki od obresti ne bodo več vključeni v CP, nezavarovane terjatve nad 60 dni bodo odpisane itd. Druga skupina sprememb uvaja koncept permanentne revalori- zacije vseh poslovnih sredstev, tudi terjatev in obveznosti, plasmajev in drugih oblik sredstev. Prav na ta del zakona, ki prinaša nekatere dobre rešitve, ki bodo onemogočale tekočo porabo dohodka, ki ni re- zultat dela, pa je tudi veliko pripomb. Celo takšne, da je revalorizaci- ja družbenih sredstev generator inflacije! Osnutek ZCP pa ostaja ve- ren programu dolgoročne gospodarske stabilizacije in teži k realnim ekonomskim kategorijam in rezultatom. Tudi sedanji sistem pozna delno revalorizacijo poslovnih sredstev. Vendar je metodološko zelo zapleten in neustrezen, ker omogoča porabo dela njenih učinkov na primer za pokrivanje obresti itd. Revalorizacija osnovnih sredstev n. pr. se je opravljala z enoletnim zamikom, kar je povzročilo, da je v SFRJ v zadnjih 5 letih bilo prelite substance v dohodek za vrednost eno in polletne amortizacije! Gospodarstvo že vrsto let ni opravljalo enostavne reprodukcije, zaradi česar je postajalo vse bolj odvisno od dragih kreditnih virov, itd. Tu je največ bistvenih sprememb obračunskega sistema, pa tudi največ dilem. Na eni strani se želi preprečiti nedopustna erozija druž- benih sredstev in sočasna krepitev le-teh, kot materialne podlage sa- moupravljanja. Na drugi strani pa sistema ne smemo tako zakompli- cirati, da ga več ne bomo obvladovali, in da ne bo razumljiv proizva- jalcem. Tretja skupina sprememb se nanaša na dosedanje številne ume- stne pripombe, da obračunski sistem ni čvrst s širšim družbenoeko- nomskim sistemom, da je preveč administrativno uravnavan. Osnutek ZPC poskuša to odpraviti tako, da bodo ekonomske kategorije posta- vljene tja, kam po svoji ekonomski vsebini spadajo. Tu je več novih rešitev glede upoštevanja obresti, tečajnih razlik, učinkov revaloriza- cije sredstev. Novost pa je tudi, da se stroški za prevoz na delo, pre- hrano itd. ponovno izločajo iz poslovnih stroškov in bi naj bremenili sklad skupne porabe z možnostjo koriščenja tekočega dohodka. Po- dobne rešitve smo že imeli v preteklosti, pa se vse niso obnesle. Četrto skupino sprememb pa predstavljajo spremembe, ki pome- nijo usklajevanje z ostalimi zakonskimi predpisi, kot npr. z Zakonom o temeljih bančnega in kreditnega sistema, o zavarovalništvu, SIS ma- terialne proizvodnje in ostalih SIS, prilagajanje spremembam Zakona o amortizaciji. Zakona o revalorizaciji itd. Podrobnejših sprememb zaradi preobsežnosti ne moremo obrav- navati. Omenili pa bomo le nekaj sprememb Zakona o amortizaciji in revalorizaciji družbenih sredstev. Skrčila in poenotila naj bi se klasifikacija nomenklature osnov- nih sredstev in amortizacijskih skupin, kar bi poenostavilo evidence osnovnih sredstev, zlasti pa obračun amortizacije in revalorizacije os- novnih in obratnih sredstev. Že iz naslova zakona se vidi, da ne bomo po novem revalorizirali le materialna družbena sredstva, ampak tudi terjatve, obveznosti in plasmaje ter kredite. Revalorizacija bi bila pa- remanentna (trimesečna) in globalna (ne več po posameznih artiklih materiala). Količnik za revalorizacijo bi se ugotavljal skupno za posa- mezne skupine sredstev in na podlagi knjigovodskih podatkov o giba- nju vhodnih materialov v konkretni OZD. Bistveno bi se poenostavil dosedanji način ugotavljanja revalori- zacijskih količnikov. Predvidena je tudi sprememba amortizacijskih stopenj, med materialne stroške bi se vključevala tudi pospešena amortizacija, ugotovljena po kriterijih, ki jih bodo določale organiza- cije združenega dela na podlagi družbenega dogovora. Navedli smo le najbistvenejše spremembe, ki jih predvidevajo osnutki in delovna gradiva. Zaradi preobsežnosti in ožje strokovne specialnosti tega področja niso bili povsod dani komentarji k spre- membam obračunskega sistema. Podrobnejša strokovna obravnava teh gradiv bo tekla v Društvu RFD na rednem posvetu 2. septembra. Za razliko od dosedanje, več- krat kritizirane prakse se tokrat predlagatelj gradiv (Zvezni sekretari- at za finance) obrača na stroko za mnenja in predloge, saj ona nosi tu- di največje breme nedorečenega obračunskega sistema. V stroki po- zdravljamo takšen pristop, zato se bomo aktivno vključili v razpravo, seveda z upanjem, da bodo mnenja in predlogi računovodske in fi- nančne stroke tudi upoštevani. Le tako lahko stroka prevzame tudi soodgovornost za delovanje obračunskega sistema. GEODETSKA SUlŽBA V PTUJSKI OBČINI Prehod na bazo podatkov o prostoru Delo geodetske službe je precej obširno. V zadnjih letih rešujejo storitve za potrebe ob- čanov sproti, kar jim je uspelo s tem, da so, pred dvemi leti pooblastili Cieodetski zavod iz Maribora za upravljanje parcelacij in izde- lavo posnetkov za tehnični pregled objektov, hkrati pa so pooblastili tudi Projekto inženi- ring Ptuj za izvajanje zakoličb in posnetkov za izdelavo lokacijskih dokumentacij. Te za- deve tečejo sproti, vendar s tem njihove pro- blematike še ni konec. Geodetska služba je tehnična služba in za- to rabi več kot ostale službe v državni upravi. Razvija se v informacijsko službo o podatkih o prostoru, tako je namreč obravnava zakon o družbenem sistemu informiranja in drugi zakoni s področja urejanja prostora. Geodetska služba bi se naj v času svoje preobrazbe spremenila iz tiste službe, ki je včasih skrbela za to, da so na osnovi njihovih podatkov o katastrskem dohodku davkarji pobirali davke, v široko družbeno informacij- sko bazo s podatki o prostoru. Za to pa so potrebna večja vlaganja. S srednjeročnim programom geodetskih evidenc v Sloveniji je predvideno, da bi se do leta 1990 osnovna dejavnost, ki jc predstavlja zemljiški kataster, začela spreminjati. Ustva- rile bi se naj osnove za korenito obnovo zem- ljiškega katastra, ki je star že 160 let. Kataster temelji na grafičnih osnovah, tako da njego- va lokacijska vrednost ne ustreza potrebam, ki jih postavlja sodobna družba. Od 1968 do 1985 smo v Sloveniji izvedli štiri srednjeročne programe geodetskih del, ki jih skupaj financirajo republika, občine in samoupravne interesne skupnosti. V tem ča- su so bili za območje Slovenije izdelani topo-. grafski načrti v merilih 1:5000, razvila se je kartografska dejavnost, nastavljene so bile nekatere nove evidence. Zelo malo je bilo na- rejenega na najbolj podrobni evidenci, ki jo predstavlja zemljiški kataster. Ta je osnova tudi novim evidencam, ki jih predpisujejo za- koni s področja urejanja prostora. Na zemlji- škem katastru temeljijo tudi druge evidence, kot so kataster komunalnih naprav, grafični pregled komunalnih naprav, vse te evidence pa tvorijo banko podatkov o prostoru, ki bo- do služili celotnemu urejanju prostora in na- črtovanja. S tako zastavljenim razvojem geo- detskih evidenc sledijo družbenim ciljem na področju urejanja in varstva prostora. FHujska občina sodi po površini med naj- večje v Sloveniji. Po številu parcel, 208 000, pa tudi med tiste, kjer je stanje te zemljiške posesti najbolj razdrobljeno. Smo pa tudi med kmetijskimi občinami, ki nosijo največje breme pri planirani samooskrbi Slovenije s kmetijskimi pridelki. Samo ta dejstva so do- volj zgovoren podatek, da je v Ptuju potreba po kakovostnih in sprotnih podatkih o pro- storu velika že samo s kmetijskega stališča. Stanje zemljiškega katastra pri nas temelji na starih osnovah in je približno 75-odstotno usklajeno s stanjem v naravi. Razpolagajo z velikimi količinami podatkov, tako grafični- mi kot številnimi, vendar je njihova vrednost močno zmanjšana, ker niso medsebojno po- vezani z drugimi registri družbenega sistema informiranja, še najbolj pa zato, ker niso te- koče vzdrževani. Da bi sledili družbenim usmeritvam o raz- voju geodetskih evidenc do leta 2000, je v ptujski občini potrebno dosledno izvajanje srednjeročnih programov geodetskih del. uvajanje sodobne informacijske tehnologije in moderne geodetske opreme ter ustrezna rešitev kadrovske problematike. Oprema, katero ima danes geodetska slu- žba, je precej zastarela in potrebna posodobi- tve. V zadnjih letih poteka obdelava njihovih podatkov v centru za avtomatsko obdelavo podatkov. V tej smeri je potrebno preiti na tako imenovano interaktivno obdelavo poda- tkov, ki bo omogočala vsem porabnikom po- datke katastra. Kadrovska problematika se je z leti precej spremenila, kajti z ustanovitvijo srednje geo- detske šole v Mariboru se je zanimanje pove- čalo tudi za kasnejši študij geodezije, kar je pripeljalo že do brezposelnosti geodetskega kadra. Predviden razvoj geodetskih evidenc zah- teva ustrezno usposabljanje kadrov, sprotno izobraževanje. Na osnovi razprav v samoupravnih orga- nih in pa po predlogu delovnih organizacij na geodetski upravi razmišljajo, da bi z na- slednjim letom prekinili pooblastili z Geo- detskim zavodom Maribor in da bi ob dveh novih zaposlitvah sami opravljali storitve za potrebe občanov. Od kakovosti njihovih evidenc je odvisno tudi kakovostno delo drugih upravnih orga- nov, zato so prepričani, da je potrebno v na- slednjih letih izvesti zastavljen razvoj službe za avtomatsko obdelavo podatkov, nabaviti sodobno geodetsko in informacijsko tehnolo- gijo in zagotoviti strokovni kader, ki se bo skozi delovno prakso usposabljal za izvedbo zastavljenih ciljev. .......________.............SM. Uspehi ptujske MDB »Dušan Kveder-Tomaž« Okrog 600 km od svojih domov brigadirji in brigadirke ptujske mladinske delovne bri- gade Dušana Kvedra-Tomaža vodijo v teh vročih avgustovskih dneh vsakodnevno delo- vno bitko v gozdovih Deliblatske peščare v SAP Vojvodini. Skupaj z mladimi iz Ade, Ba- nja Luke, Beograda, Smedereva, Sombora, Skopja, Sibenika in Zagreba živijo v lepo urejenem brigadirskem naselju »Paja Marga- novič« v Čardaku. Njihovo delo je zelo zah- tevno. Delajo na rekonstrukciji in vzdrževa- nju protipožarnih poti, krčenju, okopavanju in obrezovanju dreves, predvsem borovcev. Njihova glavna delovna orodja so sekire, ža- ge, motike, lopate in druga orodja, ki jih do- slej mlade roke niso bile vajene, a jih sedaj spretno in delovno učinkovito uporabljajo. To potrjujejo delovni uspehi v prvi dekadi, v kateri so osvojili udamištvo dekade in udar- niškega dne. Delovno normo dosegajo v pov- prečju 130%, najvišjo dnevno možno oceno 10 vrednostnih točk pa od 9 do 10 točk, kar je zares pohvalno. Komandant ZMDA »De- liblatski pesek '86« Ljubiša VLAHOVIČ nam je ob obisku delegacije družbenopoliti- čnih organizacij ptujske občine dejal, da so ptujski brigadirji in brigadirke izvrstni. Če- prav so po letih zelo mladi, so delovno zelo prodorni. Z ostalimi MDB imajo pristne to- variške vezi in so se odlično vživeli v skoraj 300-članski brigadirski kolektiv. Ta izžareva trdno povezanost mladih Jugoslovanov, ki jih združuje mladinsko prostovoljno delo, to- varištvo ter bratstvo in enotnost med jugoslo- vanskimi narodi in narodnostmi. Življenje v brigadirskem naselju je pro- gramsko skrbno zasnovano. Mladi se lahko vključujejo v 9 raznovrstnih interesnih aktiv- nosti, od tečajev prve medicinske pomoči, za voznike motornih vozil, fotografiranja, ple- sov do vsakodnevnih športnih in kulturnih aktivnosti, zlasti ob brigadirskih večerih ob tabornem ognju ipd. Na voljo imajo barvni televizor, skratka vsakdo lahko v svojem pro- stem času najde nekaj za sebe. Obiskali so tu- di Dom cvetja v Beogradu. Najbolj svečani trenutki so ob spuščanju zastave, ko zvedo za dnevne delovne uspehe vseh sodelujočih bri- gad ter za delovne naloge za naslednji delo- vni dan. Rano zjutraj jih prebudijo prijetne brigadirske pesmi in takoj po dvigu zastave in zajtrku jih traktorji odpeljejo tudi po uro in več daleč na delovišča v gozdove Deliblat- ske peščare. Brigadirski dnevi dela in življenja že gredo h koncu. Koncem avgusta se vračajo na svoje domove, zatem pa v šole in tovarne. Vračajo se bl^atejši, kajti za seboj bodo imeli mesec dni prostovoljnega dela, žuljev, odrgnin in znoja, pa tudi mnogo nepozabnih spominov, tovarištva in novih prijateljev sirom Jugosla- vije. Na opravljeno delo so lahko upravičeno ponosni, kajti mladinsko prostovoljno delo je nekaj velikega, nekaj kar vse življenje živi s človekom, to je bogastvo, ki ti ga nihče ne more vzeti, je vrednost, ki jo v naši samou- pravni socialistični skupnosti moramo vztraj- no razvijati in uveljavljati. Feliks Bagar Ptujska brigada »Dušan Kveder-Tomaž« pred odhodom na ZMDA »Deliblatski pesek '86« KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE PRIPOROČA:! Suša ogroža poljščine Prave poletne vročine trajajo s kraj- šimi prekinitvami že od sredine juni- ja. Večji del Slovenije ni imel izdat- nejših padavin od 25. julija do 20. av- gusta. Visoke temperature in pomanj- kanje padavin ponekod ogrožajo pri- delek poljščin in travinja. Precej posevkov silažne koruze je poškodovanih od suše, na plitvih peš- čenih tleh so se začeli sušiti spodnji listi. Od suše poškodovano koruzo bomo silirali nekaj prej, vendar preti- rano zgodnje siliranje ne priporoča- mo. Steblo in storž vsebujeta še veli- ko vode, taka silaža ima kljub suhim listom še preveč vlage, zato je kako- vost takšne silaže slaba, v njej je pre- več ocetne kisline in živali jo premalo pojedo. Pri siliranju koruze z velikim deležem suhih listov je treba silažo dobro potlačiti in skrbno pokriti. V gornji plasti silosa naj bo silaža z manjšim deležem suhih listov. To ve- lja v enaki meri za koritaste in stolp- ne silose. Priporočamo, da jesensko rast tra- ve silirate zmerno uvelo skupaj s ko- ruzno silažo. Po silažni koruzi priporočamo se- tev mnogocvetne ljuljke za spomla- dansko rabo, čeprav je lahko ta setev zaradi vremena tvegana. Zaradi suše bodo pridelki na trav- nikih v avgustu precej manjši. Za gnojene travnike, pašnike in se- jane travno deteljne mešanice, pripo- ročamo takojšnje dognojevanje z du- šikom in sicer 150-250 kg KAN-a/ ha ali z NPK z poudarjeno vsebnost- jo dušika. Iz dognojenih travnikov pa morate obvezno pospraviti pridelek pred zimo, sicer bi previsoka ruša utr- pela pozimi škodo zaradi snežne ple- sni. Priporočamo, da vso jesensko rast na vseh naravnih in sejanih travnikih porabite z jesensko pašo. Kjer paša ni mogoča porabite pozno jesensko rast za zeleno krmo. Lj., 20. 8. 1986 OBVESTILO VSEM ČLANOM OS- NOVNIH SINDIKALNIH ORGANIZA- CIJ Člane osnovnih organizacij ZSS obveščamo, da smo se preselili v nove delovne prostore v Delavski dom Franca Krambergerja v Ptuju, Čučkova ulica 1 (ob železnici). V Delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju je od 1. septembra 1986 stalni sedež: — občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ptuj — občinskih odborov sindikatov dejavnosti občine Ptuj — kluba samoupravljalcev občine Ptuj in — službe pravne pomoči članom Zveze sindikatov Slovenije. Redni delovni čas je od 7. do 15. ure, v sredo do 17. ure. Služba pravne pomoči članom ZSS dela vsaki četrtek od 15. do 17. ure. \ Člani ZSS pridite, vsakega vašega obiska in ra- zgovora z vami bomo vedno zelo veseli. Občinski svet » \ Zveze sindikatov Slovenije j Ptuj Rdeča vrtnica za najboljše Na nedavni seji Občinskega odbora sindikata delavcev trgovine Ptuj so člani sprejeli pravila za podelitev priznanj »Rdeča vrtnica« in obravnavali razpis ankete, s katero bodo potrošniki izbrali naj- boljši trgovski lokal v občini. Marjan Ber, pred- sednik Občinskega odbora sindikata delavcev trgo- vine, nam je povedal_, da gre pravzaprav za nekoli- ko spremenjeno obliko akcije, ki je potrošnikom znana že iz prejšnjih let. Sprememba je predvsem v tem, da bo imel potrošnik možnost glasovanja za najboljše lokale v treh različnih branzah: prehram- beni, tekstilni in tehnično-pohištveni. Akcija bo potekala v septembru in oktobru, glasovalnice pa bodo objavljene v Tedniku. S tem bodo p(^trošniki lahko ocenili kakovost ponudbe in postrežbe v tr- tovskih lokalih. Upamo pa lahko, da se le-ta ne o izboljšala samo v teh mesecih, ko bo potekalo ocenjevanje, temveč bo to postalo stalna praksa. TEDNIK - 28. avgust 1986 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 Radgonski sejem še do nedelje v nedeljo zvečer bodo zaprli letošnji — 24. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Če si prireditve še niste ogledali, pa vas zanima razsta- vljeno blago 1.100 domačih in 60 tujih razstavljalcev, imate torej še čas. Na otvoritvi Radgonskega sej- ma so se v petek zbrali poleg do- mačinov in prvih obiskovalcev tudi številni gostje, predstavniki kmetijstva iz Slovenije pa tudi iz sosednje Avstrije. Na slovesni otvoritvi sejma je govoril predsednik skupščine SRS Miran Potrč, ki je poudaril, da velika obiskanost te in drugih sejemskih prireditev dokazuje, da organizatorji uspešno uvelja- vljajo različne oblike seznanja- nja strokovne in širše javnosti z novostmi, dosežki in razvojnimi možnostmi našega gospodarstva. Predvsem pomembna so stroko- vna posvetovanja, ki spremljajo sejemske prireditve in prav na tem področju je sejem v Gornji Radgoni naredil največ. Tudi za- radi ugodne lege vpliva ta sejem na razvoj kmetijstva ter živilske industrije, pa tudi na razvoj do- brososedskih odnosov s sosedni- mi državami. Miran Potrč je govoril tudi o našem kmetijstvu, o velikih uspe- hih na tem področju na eni in o velikih pa neizkoriščenih možno- stih na drugi strani. Pri tem nika- kor ni mogel mimo izredno sla- bega odkupa pšenice ob letošnji žetvi. Do 18. avgusta smo na- mreč v Sloveniji odkupili le 54 ti- soč ton pšenice, to je le 66 odsto- tkov načrtovanih in dogovorje- nih količin. Pri tem je zatajilo predvsem zasebno kmetijstvo. Nekaj neuspeha je sicer potreb- no pripisati neugodnim vremen- skim pogojem, ne moremo pa mimo slabo izvedenih agrotehni- čnih ukrepov in slabe organizaci- je odkupa. Še naprej se moramo zato truditi, da se čim bolj pribli- žamo pogodbenim količinam, že sedaj pa moramo pričeti z aktiv- nostmi za jesensko setev in od- pravo letošnjih slabosti. Tudi na področju agroživilstva (tu še predvsem) imamo veliko rezerv, da na osnovi lastnega znanja in prizadevanja doseže- mo ugodnejše ekonomske rezul- tate. Predvsem v zasebni kmetij- ski proizvodnji moramo povečati obseg pridelave hrane, zmanjšati stroške in s tem zagotoviti cenej- šo hrano. Tudi sejem v Gornji Radgoni ima na tem področju pomembno vlogo. Letošnji spremljajoči stro- kovni program je pripravljen ta- ko, da bo prek strokovnjakov v pospeševalni službi dosegel kar največji pozitivni odziv v zaseb- nem kmetijstvu. Prav ta del kme- tijstva je namreč v znanju še da- leč za družbenim, to pa se v ne- gativnem smislu odraža tudi na pridelkih. JB Miran Potrč — predsednik skupščine SRS — je govoril na otvoritvi sej- ma v Gornji Radgoni Harmonikar Peter Krajnc in njegovi fantje, nepogrešljivi del cirkovške- ga folklornega ansambla. foto: ms V nedeljo zaključna prireditev ob 55-letnici folklore Minuli petek in soboto je bila dvorana v Cirkovcah prizorišče dveh prireditev, ki sta sodili v okvir 55-letnice folklorne skupi- ne Vinko Korže, visokega jubile- ja, s katerim se lahko pohvali le malokatera skupina, zlasti pa z delom, ki je bilo vsa ta leta vlože- no v številne generacije plesal- cev, godcev in pevcev. V petek se je skupaj z domačo folklorno skupino predstavil še ansambel, ki jih spremlja na na- stopih, prijetno pa je "zadonela tudi izvirna domača pesem iz grl pevk in pevcev, ki tudi v tem kra- lu na Dravskem polju ohranjajo ljudsko petje. Cirkovški folkloristi so se zad- njih pet let kar 150-krat predsta- vili oDČinstvu doma in v tujini, v lanskem letu pa so na tekmova- nju v Trentu osvojili prvo mesto v dokaj močni konkurenci med italijanskimi, avstrijskimi in fran- coskimi folklornimi skupinami. Sobotno srečanje so organiza- torji namenili izključno ljudskim godcem in pevcem. Kar deset skupin je prišlo, tudi taki s 85 krizi in več, ki so nekoč godli za cirkovške plesalce in ki se še da- nes radi spominjajo tistih lepih časov, ustanovitelja folklorne skupine Vinka Koržeta in tudi danes neumornega in prizadev- nega Toneta Brgleza. Skozi dve- urni program in pogovor z nasto- pajočimi smo lahko dodobra spoznali kaj je tisto, kar jih druži z lepo slovensko pesmijo in ple- som. Zaključna slovesnost ob 55-le- tnici foklore v Cirkovcah bo v nedeljo, 31. avgusta, ob 15. uri. mš Manj požarov — več škode Kljub nenehnemu dvigovanju požarno-varnostne kulture so po- žari v naši družbi še vedno tisto nujno zlo, ki s svojo vse večjo požar- no škodo že tako slabo stanje v naši družbi samo še poslabšuje. V ptujski občini imamo gasilsko organizacijo z mrežo gasilskih društev zelo dobro organizirano, zelo aktivni pa so tudi v požarnem inšpekto- ratu. Kljub temu pa smo tudi pri nas priče številnim požarom — tako v družbenem kot v privatnem sektorju. O tem, koliko smo jih zabele- žili v prvem polletju letošnjega leta, kakšni so bili njihovi vzroki in posledice, je stekla beseda z Edvardom Kozelom, vodjem požarnega inšpektorata pri upravi za inšpekcije skupščin občin Ormož in Ptuj: »Iz naše evidence je razvidno, da smo imeli v letošnjem prvem polletju na našem območju 17 požarov. Od tega je 6-krat gorelo na družbenem in 11-krat na zasebnem premoženju. Ce primerjamo to število z enakim obdobjem lani, potem ugotovimo, da je za okoli 19 odstotkov manj požarov. Žal pa je požarna škoda v sedmih mesecih letošnjega leta ocenjena na 13,8 milijonov, kar je za 43 odstotkov več' kot v istem obdobju lani.« Kateri so bili najpogostejši vzroki požarov? »Po analizi ugotavljamo, da so bin vzroki letošnjih 17 požarov sledeči: v treh primerih je zagorelo zaradi neustreznih dimnikov, vi treh primerih zaradi igre otrok z vžigalicami in ognjem, v treh prime- rih zaradi neustreznin električnih napeljav, v tren primerih je bil vzrok požara še neznan, ostali vzroki pa so bili: nekontrolirano kurje- nje, nepravilen zagon kompresorja in udar strele.« So bili gasilci v vseh teh požarih dovolj učinkoviti? »Žal so od 17 požarov poklicali na pomoč gasilce le v 12 prime- rih. Od tega ocenjujemo, da so bili v 6 primerih gasilci zelo uspešni, v 4 primerih delno uspešni, v 2 primerih pa so bili neuspešni. Ta neu- speh je pripisati predvsem prepozni obveščenosti, težkemu dostopu in pomanjkanju požarne vode. V vseh požarnih akcijah je sodelovalo 131 gasilcev, ki so opravili 179 ur dela na požarišču. Polega tega je pohvalno, da je na požariščih priskočilo na pomoč gasilcem se 38 občanov ter 5 pripadnikov civilne zaščite. Na srečo je bil v vseh omenjenih požarih poškodovan le en občan.« Zadnje čase sicer ne beležimo večjih industrijskih požarov, kateri objekti pa so letos goreli najpogosteje? »Zgorele so tri stanovanjske zgradbe, trije gospodarski objekti, dva osebna avtomobila, tovorni avto, počitniška hišica, enkrat je bil gozdni požar, enkrat je prišlo do eksplozije in manjšega požara v li- varski peči, zgorela je lesena lopa, viličar za notranji transport, kom- presorska postaja, kopica sena, enkrat pa je zgorela nepomembna navlaka in krma.« Kakšna je torej vaša končna ocena požarne varnosti v letošnjem prvem polletju? »Vsekakor je spodbudno, da imamo letos manj požarov, žal pa je škoda iz leta v leto večja. Vzroki so tudi v vse večji vrednosti objek- tov in premičnin, saj recimo vrednosti en^a poslopja pred petimi leti in danes nikakor ne moremo primerjati. Zal pa ugotavljamo, da je iz leta v leto več požarov na zasebnem sektorju. Iz tega sledi, da bomo po naših vaseh morali storiti še veliko več za osvesčanje. Predvsem mjslim na urejanje nepravilnih in provizoričnih dimnovodnih in elek- tričnih napeljav ter grelnih teles. Le tako bodo lahko uspešni očuvali svoje in navsezadnje tudi družbeno premoženje.« M. Ozmec Danes otvoritev razstave Pokrajinski muzej Ptuj nadaljuje z uspešno razstavno sezono. Danes, 28. avusta, bodo ob 19. uri v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra odprli raz- stavo del akademske slikarke Milene Usenik. Razstava bo na ogled do 14. septembra vsak dan od 9. do 12. ure, ob delavnikih pa tudi od 16. do 19. ure. N. D. Okrogla miza o dogodkih pred petdesetimi leti »Ob tem, ko se bodo pohodni- ki pred odhodom proti Halozam poklonili spominu revolucionar- ke Olge Megličeve in vseh njenih soborcev ko bodo simbolično s čolni prekoračili Dravo v spomin na Olgino neustrašno delo, bodo tudi v Majšperku ob okrogli mizi prisluhnili dogajanjem pred pet- desetimi leti. To je bil čas mla- dinskega mirovnega gibanja, ko se je Bilo potrebno upreti vse večji fašistični nevarnosti. Tudi ptujska zavedna mladina takrat ni stala ob strani.« Tako je med drugirn zapisala profesorica Lju- bica Suligojeva, ki bo vodila majšperško okroglo mizo. Z njo želi predvsem opozoriti na čas, ko je tudi ptujsko nemštvo zače- lo kazati svojo politično barvo, zaradi česar je postajalo tudi protifašistično gibanje demokra- tičnih sil vse bolj razgibano in se je izrazito pokazalo prav v mla- dinskem mirovnem gibanju, ki je obeleževalo svetovni mladinski kongres v Ženevi od 31. avgusta do 7. septembra 1936. leta. Okrogla miza bo v Majšperku v soboto ob 13. uri, nanjo pa so povabili še živeče neposredne udeležence in organizatorje mi- rovnih gibanj pred 50 leti. mš Razstava — Neuvrščeni in Tito Mnoge države, ki so po in v drugi svetovni vojni izbojevale svo- bodo in neodvisnost (Indija, Egipt, Gana, Burma, Indonezija ...) so se opredelile za miroljubno zunanjo politiko, proti zbliževanju v tej ali oni vojaški grupaciji in za nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Tako se je spontano začelo razvijati gibanje za demokratizacijo mednarodnih odnosov. Zamisel o gibanju neuvrščenih (v začetku nevezanih držav), ki naj bi bile pobudnice miru, sodelovanja in medsebojne pomoči v raz- voju ter za pravičnejšo ekonomsko ureditev sveta, se je vse bolj obli- kovala in hkrati prehajala v organizirano obliko, ki je dobila svoj te- melj na Brionih leta 1956. Tu, na srečanju Tita, Naserja in Nehruja, je bila sprejeta skupna izjava, ki vsebuje dvanajst točk o razorožitvi, na- petosti v Evropi, blokovski razdelitvi sveta, vstopu Kitajske v OZN, položaju na Bližnjem vzhodu in osvobodilni vojni v Alžiriji. Prva konferenca vodji držav ali vlad neuvrščenih dežel je bila v Beogradu, od 1. do 6. septembra 1961. Udeleženci, bilo jih je 28, vključno s tremi opazovalkami, so naslovili poziv voditeljem velikih sil naj prenehajo s hladno vojno in preidejo na pogajanje in mirno re- ševanje medsebojnih sporov oziroma nesoglasij. Prav ta poziv je imel pomembno vlogo pri popuščanju napetosti—detantu med obema ve- lesilama. Na vseh konferencah, ki se je udeležil, je tovariš Tito s svojo odločnostjo in nepopustljivostjo pri vztrajanju na izvirnih načelih ne- uvrščenih dajal izjemno težo in preudarnost ter z velikimi izkušnjami revolucionarja in državnika pomagal usmerjati gibanje k boljšemu ju- tri, še naprednejšemu razvoju sredi nenehnih kriz, vojn in lakote. Opredeliti datum rojstva politike neuvrščenosti je težko, ker je le—ta izraz daljšega procesa boja narodov za popolno osvoboditev, pravico in narodno bit. Zato so, februarja 1981, v New Delhiju dolo- čili kot datum neuvrščenih 1. september, dan, ko se je začela prva konferenca neuvrščenih dežel v Beogradu. Letos tako praznujemo z dnem neuvrščenih tudi 25-letnico Beograjske konference, hkrati pa bo potekala tudi 8. konferenca v Harareju. Ljudska in študijska knjižnica je pripravila razstavo Neuvrščeni in Tito v razstavnem prostoru kniižnice na Trgu svobode 1. Razsta- vljeno gradivo bo na ogled od 28. avgusta do 16. septembra. Odprta je v času, ko je knjižnica dostopna za bralce ih sicer v avgustu od 8. do 15. ure ter v septembru od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Vabimo vas na ogled, vstop je prost! Jože Piano Pred srečanjem na Štatenbergu Društvo slovenskih pisateljev bo tudi letos izvedla tradicionalno pisateljsko srečanje na Štatenbergu pri Makolah. Srečanje organiza- cijsko pripravlja mariborska podružnica društva slovenskih pisate- ljev. Letos bo srečanje od 11. do 13. septembra, obravnavali pa bodo temo KNJIŽEVNOST IN IZOBRAŽEVANJE. Iz naslova je moč sklepati, da to ne bo kakšna »politično vroča« tema, ki bi odmevala po jugoslovanskem prostoru. Poudariti pa je treba, da je to izredno pomembno in občutljivo področje naše nacionalne kulture in politike v izobraževanju in vzgoji od vrtca do univerze. Prav zaradi tega so organizatorji povabili k sodelovanju z uvod- nimi referati in v razpravi poznavalce in strokovnjake s tega področja, med drugimi so to: Bojan Stih, Jaro Dolar, Bruno Hartman, Jože Ja- voršek, Janko Kos, Janez Rotar, Dimitrij Rupl, Franc Zadravec itd. Sodelovali bodo tudi predstavniki zavoda za šolstvo, izkušeni peda- gogi in drugi strokovnjaki, med katerimi je tudi več pisateljev in s tem članov društva. Tema, ki jo bodo obravnavali na Štatenbergu, je še posebno ak- tualna prav sedaj, ko v Sloveniji dopolnjujemo in prenavljamo pro- grame srednjega usmerjenega izobraževanja, ko teče akcija za izpo- polnjevanje visokošolskih programov, ko uvajamo nove oblike v pro- grame in delo osnovne šole. Na tem področju je prav gotovo treba na- praviti korenite spremembe. Raziskave kažejo zelo slabo znanje tako ustnega kot pisnega izražanja tistih, ki so končali usmeritve srednjega usmerjenega izobraževanja in absolventov višjih in visokih šol. Mimo strokovnih raziskav to ugotavljamo tudi pri naših dopisnikih iz teh struktur. Vzrok za to je brez dvoma v tem, ker je v naših vrtcih in v os- novni šoli obsežna literarna vzgoja, v srednjem usmerjenem izobraže- vanju pa je občutno premalo število ur slovenščine, zaradi česar upa- da splošna raven jezikovnega znanja in bralne kulture. To razvijajo le posameznj mladi navdušenci in talenti, od njih so tudi odvisna števil- na šolska glasila. O vsem tem bodo pisatelji in pedagogi na Štatenbergu resno spre- govorili, upoštevajoč ne le slovenske izkušnje, temveč tudi izkušnje iz drugih republik in obeh pokrajin SFRJ. FF Planirali smo preveč optimistično Čeprav je dnevni red ponedeljkove (25. avgusta) seje Komiteja za družbeno ekonomski razvoj in planiranje skupščine občine Ptuj obsegel le pet točk, je bila vsebina precej tehtna in po prilože- nem gradivu sodeč tudi obsežna. Najpomembnej- ša je bila pravgotovo zaključna analiza uresničeva- nja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981—85, saj je gradivo zajemalo kar 100 strani in tabel. Splošna ocena je bila, da smo skoraj pri vseh postavkah v minulem obdobju dosegli nižjo rast od načrtovane, predvsem zaradi splošno zna- nih vzrokov in stanja v naši družbi. Podpredsedni- ca komiteja za DERP Lizika Vidovič je ob tem poudarila: »Zaključna analiza daje jasno sliko, da je bil plan postavljen preveč optimistično. Predvideli smo, da naj bi družbeni plan rastel po povprečni stopnji 4,3, sedaj pa ugotavljamo, da je v bistvu padel in sicer po stopnji 0,8. Za industrijsko proiz- vodnjo smo predvideli, da naj bi rasla po stopnji 6 odstotkov, žal pa je v minulem petletnem obdobju rasla samo po stopnji 2,7 odstotka. Tudi za kmetij- sko proizvodnjo smo si zadali dokaj optimistični plan, da bi naj rasla proizvodnja po stopnji 5 od- stotkov, je pa rasla po stopnji 2,8. Na področju za- poslovanja v združenem delu smo predvideli da bi se naj povečalo po stopnji 2,5, fal pa se je le po stopnji 1.4 odstotka. Izvoz blaga naj bi rasel po povprečni stopnji 16,9, dejansko pa je rastel le po stopnji 3,5. UvOi blaga bi naj rastel po stopnji 14,7 dejansko pa je padel po stopnji 0,2. Tudi za oseb- ne dohodke smo predvideli realno naraščanje po stopnji 3,9, ugotavljamo pa, da so padali po stop- nji 4,7. Sredstva za skupno porabo — mišljeno je za občinske sise, bi ni j rasla po stopnji 3,9, ugota- vljamo pa da so padala po stopnji 0,3. Sredstva za splošno porabo bi piav tako naj rasla po stopnji 3,9, dejansko pa so padala po stopnji 9,6 odstotka. Člani komiteja menimo, da je analiza pripra- vljena zelo dobro, prav gotovo pa je preobsežna za delegate, zato smo sklenili, da jo delegatom skup- ščine posredujemo v skrajšani obliki.« Kako pa ste zadovoljni z uresničevanjem druž- beno ekonomskega razvoja občine Ptuj v prvem polletju letošnjega leta? »Lahko rečem da so fizični kazalci za prvo pol- letje leta 86 dokaj ugodni. Za industrijsko proiz- vodnjo je letos predvideno, da naj bi rasla po stop- nji 3 odstotke, za prvo polletje pa ugotavljamo, da je dejansko naraščala po stopnji 7,3. Izvoz bi naj naraščal po stopnji 12 odstotkov, na žalost pa do- segamo do sedaj le stopnjo 6,6 odstotka. Uvoz naj bi naraščal po stopnji 7 odstotkov, ugotavljamo pa da je v prvem polletju padel po stopnji 7.9. Finan- č.ni kazalci pa so dokaj ugodni, saj se je dohodek v občini v prvem polletju povečal močneje kot v re- publiki, saj je narasel z indeksom 219,9, medtem ko je v republiki naraščal z indeksom 216,2. Oseb- ni dohodki so rasli nekoliko počasneje kot v repu- bliki, saj beležimo v občini indeks 221,1, v republi- ki pa 230,3. Cisti osebni dohodki pa so rasli v ob- čini z indeksom 215,1, v republiki pa z 224,1 in- deksnih točk. Na splošno smo s temi rezultati lah- ko v občini kar zadovoljni. -OM 4 — IZ NAŠIH KRAJEV 28. avgust 1986 - TEDNIK Dober den! Zdaj pa že malo lajže dihan. saj je tota vročina minola, pa tudi dež mi je malo škrge namoča. Tak bla že suša na njivah, ke je za- čela zemlja pokati, pa je le. če glih že z zamudo, dežek priša. Premalo ga je še bilo, za prvo silo pa moramo zadovoljni biti. Tudi jaz bi rad včosik namesto enega špricara celi liter spija, pa je treba šparati pijačo za bero- če grozdja. Saj vete kak pravijo, da je slab tisti ta provi vinogradnik, ki ne prišpara vina do trgotve. Letos blo seveda frdamano žmetno šparati, saj je lenska letina boj skopa bila no nas neje s prevejko vinsko poplovo razveselila. Drgačik pa je na našen Suhen bregi zdaj že skoro prova jesen: slive smo že začeli obirati, ke bomo lehko pozimi šnopseka kuhali. Saj vete, da je naš šlivovic zlo cenjena izvozna no tudi domoča pivska tekočina. Moja hčer Jula, ki še fort naprej v Dojčlandi za markami rinta, posebno pa še njeni Hanzi, sta najbolj vesela, če si lehko iz Jugovine nazaj v tuji-- no enih por litrov tote kočje sline neseta. Na carini mata pač malo stra- ha. Če cariniki odkrijejo, da je šlivovice več kak bije smela nesti,jo pač zaplenijo no najbrž pošljejo članom Zveznega izvršnega sveta v Beograd, da si potli tisti dušo žegnovlejo. Nemci majo radi toto našo pijačo, ki se za droge marke odovle. Tudi na našem Jadranije to za njih najboljša pi- jača. Rajši jo pijejo kak morsko vodo. Tudi jaz man toto napako, da raj- ši pijen vino ali pa pivo, kak pa vodo. Tudi v naši vesi momo eno deklino ki ma govorno napako: če ji rečeš naj si doj vsedne, si kar doj vleže. Te pa človik ne vem, kaj bi si začeja z njo, da bi potli pri hiši red no mir vla- dala. Dosti za gnes. Dobro se mejte no mi kaj pište. Ob kunci pa pošilan še en pozdrav v nemški Monheim. Tan tudi Tednik štejejo. Bodo že vedli za koga gre. Srečno — vaš Lujzek. Kozmetika niso samo ličila čas dopustov se končuje^ vračamo se z morja, kjer smo ob brez- skrbnem poležavanju na plaži in kopanju v morski vodi morda poza- bili na posebno nego občutljive koze na obrazu in po vsem telesu. Alergija na sončne žarke in morda tudi ne preveč čista voda sta na na- ši kozi zapustili svoje sledove. V zadregi smo, kako jih odstraniti in se niti ne spomnimo na kozmetični salon. Vero Nahberger, ki ima frizersko-kozmetični salon v Miklošičevi ulici v Ptuju, sem najprej povprašala o njenih začetkih in dejavnostih s katerimi se ukvarja. Začetki segajo v čas pred petnajstimi leti, ko sem se pričela s koz- metiko ukvarjati čisto naključno. Moje delo je polepševati ženski in moški spol in jim lajšati tegobe pri kožnih težavah. Zraven frizerskih uslug nudimo tudi kozmetične, ki zajemajo nego obraza in telesa, mo- je delo pa ie tudi pedikura in manikura.« — Zadnja pojma sta morda nepogosta v našem besednjaku, kako bi ju razložili? »Pedikura — nega nog, sem sodi odstranjevanju kurjih očes, raz- nih otrdlin, zatrdlin, raščenih nohtov — v glavnem vse, kar je boleče- ga na nogah. Manikura pa je nega rok.« — Kakšna je starostna struktura žensk, ki obiskujejo vaš salon? »Sem prihajajo dekleta iz osnovnih šol ter ženske v zrelih in poz- nih letih.« — Bi nam morda zaupali nasvet za sodobno žensko, kako ohra- niti svež in mladostni videz? »Vprašanje je zelo široko in je nanj težko odgovoriti. To je goto- vo veliko gibanja, pravilna prehrana in pravočasna nega obraza, torej stvari, na Katere mora sodobna ženska najprej pomisliti.« Morda ste v tem kratkem sestavku nasH kraj, kjer bodo rešili vaše težave. V kozmetičnem salonu se lahko oglasite, če želite nasvet pri li- čenju, če potrebujete masažo hrbtenice, itd. Napak je misliti, da se pod imenom »kozmetični« salon skriva »nesmiselno« nanašanje krem in ličil... Pa tudi če bi kozmetični sa- loni nudili samo to — se vam zdi odveč, če ženska poudari svoje ča- re? S. Š. GUSTEKU NOVAKU V SPOMIN že več stoletij je slovel Nova- kov rod iz Trstenika (to je manjši zaselek v neposredni bližini že- lezniške postaje Ivanjkovci) kot klen, zdrav, pošten in delaven kmečki rod. Ne le pri vseh kmečkih opravi- lih na njivi, travniku, gozdu, vi- nogradu, tudi pozimi niso imeli čas držati križem rok. Saj je bilo vedno dosti dela v konjskem hle- vu, kjer sta vedno •'tala vsaj dva krepka, lepo negovana in dobro hranjena konja — včasih tudi mlada žrebeta — ciizeki, več glav goveje živine, prašičev, perutni- ne. Vse to je terjalo ogromno de- la, saj so iconje morali hraniti v najzgodnejših jutranjih urah. Po smrti staršev je vse to delo in še mnogokatero drugo padlo na mlada Gustekova ramena. Srečno roko pa je imel pri izbiri neveste, sedanje žene — vdove Micike. Vse življenje mu je stala ob strani, da sta skupno in slo- žno lažje prenašala vso težo dela. Ko so bile doma še sestre Ani- ka, Micika in Lizika ter brata Janko in Lujzek so vsi prijeli za delo, da je bilo čim prej vse opravljeno. Poleg' vsega obilnega dela doma pa so Novakovi še na- šli čas za kulturno udejstvovanje. Gustekovi sestri Micika in Li- zika sta s pridom in uspešno so- delovali pri igrah v domačem kulturnem domu v Ivanjkovcih. Ob Novem letu pa so pri No- vakovih napekli obilo peciva za šolarje bližnje svetinjske šole. Gustekovo delo na domačiji bosta s pridom nadaljevala vdo- va Micika in sin Ivan, saj imajo traktor in vse sodobne gospodar- ske stroje. Gusteku pa na bo lah- ka prleška žemljica, ki jo je tako negoval in ljubil. ^ ^ KRATEK KLEPET S FRANCEM LANGERHOLCEM Starosta ptujskih fotografov Vsakdo se v svojem življenju vsaj enkrat sreča s poklicnim fotografom. Eden teh je tu- di Franc Langerholc, ki kljub temu, da je upokojen, še zmeraj pomaga v svojem atelje- ju, kjer sem se z njim tudi pogovarjala. — Kako je šla vaša fotografska pot? »Leta 1928 sem se začel učiti fotografske obrti na Jesenicah, kjer sem bil vso učno do- bo, torej tri leta, vajenec. sest mesecev sem bil tam zaposlen še kot pomočnik. Nato me je pot vodila v Ljubljano, Novi Sad, Brestani- co, Brežice, Rogaško Slatino in znova v Lju- bljano. Leta 1939 sem po zaslugi Mirka Sen- čarja prišel v Ptuj, kjer sem začel z obrtjo kot slovenski fotograf med dvema Nemcema. Ta- ko sem delal do kapitulacije, ob okupaciji pa so mi obrt zaprli z razlogom, da sem prišel odjedat kruh nemškima fotografoma. Obve- ščen sem bil, da me bodo izselili in sem jo ponoči pobrisal v Ljubljano, kjer pa so me Italijani aretirali in me poslali v internacijo. Po osvoboditvi sem se vrnil v Ptuj, kjer sem delal vse do upokojitve.« — Kako se je spreminjala fotografska teh- nika od vaših začetkov pa do danes? Kako je bilo s tehniko, materialom, skratka s pogoji za delo? »Prej smo hodili okrog z velikimi kamera- mi, aparatom na plošče, danes pa imaš mali aparat, film. Ko sem začel kot vajenec in kas- neje kot pomočnik, smo se z veliko kamero peljali na poroko v Novi Sad. Material pa je danes veliko slabši kot je bil prejšnja leta. Prejšnje čase si se lahko na ma- terial zanesel, danes pa je popolnoma druga- če. Danes z materialom ne moreš biti zadovo- ljen, temu primerni pa so tudi rezultati, ni več takšne fotografije kot je bila včasih.« — Pri vas so se izučili tudi nekateri znani fotografi. »Izučil sem deset vajencev, med njimi oba ptujska fotografa, dva sta v Ameriki, eden v Argentini, zadnja, ki se je učila pri meni, je bila hčerka.« — Kako so ljudje včasih sprejemali foto- grafe in kako jih danes? »Včasih je bil fotograf gospod, danes pa je to popolnoma drugače. Je kot vsak drug.« »Pri svojem delu spremljate ljudi takore- koč od rojstva do smrti. Nam lahko opišete nekaj dogodkov, ki so se vam pripetili ob va- šem delu? »Včasih smo veliko hodili po terenu, sedaj pa je tega konec, ker ima večina ljudi foto- grafski aparat in sami slikajo. Zgodilo se je tudi, da sem v metrskem sne- gu jahal na Videm na poroko. Veliko smešnih stvari se zgodi tudi z ama- terji. Prinese ti film in pravi, da ima nov apa- rat, da pa se na filmu nič ne vidi, film ti lepo' pokaže ter še zmeraj trdi, da je aparat po- kvarjen. Pri tem delu je nujno potrebno tudi prevo- zno sredstvo, kajti brez njega ne moreš nič.«^ — Iščete poklicni fotografi v svoj objektiv tudi zanimivosti ali je to zgolj kronika neke- ga časa? »Poklicni fotograf se ne more ukvarjati z umetnostjo, kajti ko vzame v roke aparat, ima v mislih zaslužek. To si lahko privoščijo amaterji in mojstri, ki jim je fotografiranje konjiček, od poklicnega fotografa pa ne mo- reš nikoli zahtevati neke umetnosti.« — Se da od te obrti živeti? »Sedaj se da. V stari Jugoslaviji je bilo sla- bo, ker ni bilo potnih listov, legitimacij. .. Tudi po osvoboditvi smo težko živeli, ker je bil pritisk na privatnike.« — Je v vaši družini fotografska obrt tradi- cija? »Ne, ni. Bil sem prvi, ki se je začel ukvar- jati s fotografijo, sedaj pa obrt nadaljuje hčerka«. — Vas je kdaj kaj motilo pri delu? »Problem je bil vedno material, nimaš možnosti uvoza, saj ne dobiš niti aparatov.« — Ste s svojo potjo poklicnega fotografa zadovoljni? »Fotograf mora biti že malo bohema, kar pa jaz nisem bil. Dobil sem mesto za učenje in nisem mislil da bom fotograf. Pri mojstru sem imel vso preskrbo, kajti starši me ne bi mogli vzdrževati. Kdor hoče biti fotograf, bi moral imeti vsaj malo umetniške žilice. Saj se da vse naučiti, samo tistega, za kar nimaš da- ru, pa se ne moreš naučiti.« Simona Meglic Franc Langerholc med opravljanjem dela na eni od prireditev... .. in v ateljeju v Ptuju. JESENSKO SPRAVILO LETINE Poletje počasi prehaja v jesen in vremenoslovci napovedujejo, da bo jesen ena od najtoplejših, seveda če se pri svojih napovedovanjih ne bodo zmotili. Ce pa bo napoved pravilna, bo vreme prav prišlo pridelovalcem raznih kultur, ki so pomembne za našo prehrano. Na delovnih enotah ptujskega kmetijskega kombinata so že pričeli z obi- ranjem, hmelja, nato bo na vrsti koruza, h kateri se bodo priključili tu- di zasebni pridelovalci. Ti pa bodo morali sedaj pripraviti tudi stroje za spravilo krompirja. Kakšna bo letina v tem letu se še ne ve, lahko pa sklepamo, da bo dobra kljub muhastemu vremenu. Pri tem pa ne smemo pozabiti še na kulturo, ki je zelo pogosto zasajena na poljih v zasebni lasti, to so buče. Te so povečini zasejane na krompirjevih in koruznih njivah, veliko zasebnikov pa se v zad- njem času odloča, da to kulturo zaseje samostojno. Kot vemo iz nje- nih semen pridobivamo bučno olje, ki je pri nas zelo cenjeno, saj ni solate, ki je ne bi naredili s tem oljem. Sedaj bo napočil čas spravila, nato pa pridelovalce čakajo s to kulturo še zahtevnejša dela, izluščiti semena, posušiti, jim odstraniti zunanjo skorjo ter jih pripraviti za mlin, nato zmleto maso v pražarno in stiskalnico, da bodo končno lahko iz tega dobili olje. Na koncu pa lahko vsi upamo, da letošnje cene ne bodo pretira- ne in bodo tako za pridelovalce kot za kupce ugodne. ZB Buče na kmečkem dvorišču Ali V Vitomarškem sklepu o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka res manjkajo samo vejice? Bralec, ki bo pazljivo prečital Zakon o samoprispevku, sklep KS Vitomarci o razpisu referen- duma za uvedbo posebnega sa- moprispevka, moj članek v Ted- niku z dne 7. avgusta 1986 v ka- terem sem poleg drugih nepravil- nosti ugotovil, da v omenjenem vitomarškem sklepu: 1. ni vseh določb, ki bi z ozi- rom na 7. člen Zakona o samo- prispevku morale biti, da določi- tev enakega zneska samoprispev- ka (70.000 din) vsem delavcem ne glede na njihovo različno viši- no osebnega dohodka ni v skla- du s prvim odstavkom 4. člena Zakona o samoprispevku, 3. da je potrebno glede na prvi odstavek 4. člena in sam namen Zakona o samoprispevku med zavezance samoprispevka zajeti tudi upokojence z višjimi pokoj- ninami in pa občane, ki s samo- stojnim osebnim delom opravlja- jo gospodarsko ali poklicno de- javnost, 4. da glede na Zakon o refe- rendumu in drugih oblikah oseb- nega izjavljanja na referendumu o uvedbi samoprispevka ne odlo- čajo le tisti občani, ki bi ga od v sklepu določene osnove morali plačati, temveč odločajo v glav- nem občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje, na katerem se izvaja re- ferendum, torej tudi občani, ki sami niso zavezani plačevati sa- moprispevek, bo lahko sam pre- sodil v koliko ima prav tov. Mi- lan Kuri, ki v zadnjem stavku svojega članka Prednost vsebini ali formalizmu? (Ted- nik,21/8-1986) pravi, da so se Vitomarčani 95 % odločili za uvedbo posebnega samoprispev- ka, ne glede na to da v sklepu o razpisu referenduma manjkajo ve- jice. Različen odnos do zakonov in za- konitosti Ne smatram za potrebno in koristno, da bi se podrobno spuščal v razpravo o navedbah in stališčih tov. Kurija, napisanih v navedenem članku. Želim pa napisati nekaj stavkov o odnosu do zakonov. Praksa nam namreč kaže, da mnogi subjekti, ki bi morali natančno izvrševati sicer jasno napisane zakone in druge predpise, tega ne delajo, temveč si zakone tolmačijo po svoje, iš- čejo v njih luknje, izgovarjajo se na svoje specifičnosti, sami pre- sojajo kaj je v zakonih nepotreb- ni formalizem itd. Kam vodi na- šo družbo tak odnos, ki ga s pra- vim imenom imenujemo kršitev zakonitosti, je jasno in o tem tu- kaj ni potrebno podrobno raz- pravljati. Iz članka tov. Kurija, v katerem med drugim piše: »prav specifičnost posameznih skupno- sti je tista, ki onemogoča, da bi vsi sklepi o razpisu referenduma lahko bili napisani po enem ko- pitu in s tem zadovoljno vsem formalnostim, ki jih črka zakona zahteva,« se vidi isti prej kritizi- rani odnos, doa zakonov, ki pa svoje stališče brani za vsako ce- no. Ne glede na vse povedano se mi zdi pohvalno in koristno, da se je tov. Kuri malo »razkuril« in napisal kaj misli ter s tem — tako vsaj upam — pripomogel, da bo v bodoče občinska pomoč sestavljalcem raznih pravnih ak- tov v KS večja in učinkovitejša kot je bila dosedaj. Mirko Kostanjevec KS HEROJA LACKA ROGOZNICA Krajevni praznik bo 20. septembra Odbor za razvijanje vrednot narodnoosvo- bodilnega boja pri skupščini krajevne skup- nosti heroja lacica Rogoznica je obravnaval in sprejel program aktivnosti ob letošnjem krajevnem prazniku v tej krajevni skupnosti. Osrednja krajevna proslava bo 20. septembra ob 16. uri v domu Slovensko-gorišVe čete. Kulturni program bodo izvajali: Ženski pev- ski zbor prosvetnega društva »Alojz Arnuš« Rogoznica, učenci osnovne šole Franca Osoj- nika Ptuj, cicibani VVZ »Miran Sagadin« Ptuj — enota Jožefe Lackove ter člani osno- ne organizacije ZSMS. Tega dne bo tudi praktično reševalna vaja enot in štabov za ci- vilno zaščito krajevne skupnosti in Opekarne ter tekmovanje gasilskih društev za pokal krajevne skujpnosti. Člani likovne sekcije prosvetnega društva »Alojz Arnuš« Rogozni- ca bodo v Opekarni Ptuj odprli likovno raz- stavo. Organizacija družabne prireditve je zaupana TVD »Partizan« Rogoznica. Na predvečer krajevnega praznika bo v do- mu Slovenskogoriške čete okrogla miza na temo: »Uresničevanje samoupravnega kon- cepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevni skupnosti«. TVD »Partizan« Rogoznica pa bo 13. septembra organizator tekmovanj med vasmi v pikadu in v streljanju z zračno puško. Pred praznikom bodo izdali svoje glasilo »Sporočilo našim krajanom«, ki ga bo preje- la vsaka družina. Odbori vaške samouprave bodo organizi- rali akcije za ureditev okolja. Posebno skrb bodo posvetili ureditvi spominskih obeležij. Skratka, s celo vrsto aktivnosti bodo kraja- ni krajevne skupnosti heroja Lacka Rogozni- ca počastili spomin vseh padlih za svobodo in uspehe, ki so jih s skupnim delom in zdru- ževanjem sredstev dosegli v krajevni skupno- sti. FB TEDNIK - 28. avgust 1986 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 Predstavljamo ansamble XVII. festivala Predstavljamo letošnje nastopajoče na Slovenskem festi- valu domače zabavne glasbe v Ptuju od 5. do 7. septembra me. Mavrica iz Ptuja — doslej že šestkrat srebrni. Ansaml>el Francija Zemeta iz Vojnika je stari znanec Ptuja. Bron in srebro je dosegel. Viničarji iz Maribora — bronasti in srebrni s prejšnjih festivalov. Ansambel Franca Potočarja je uspešno opravil avdicijo v Sevnici, torej prvič naš gost. Ansambel Tineta Stareta iz Domžal bo letos tretjič nastopil v Ptuju. Doslej so dobili srebro in zlato. Slavček iz Novega mesta že trikrat srebro v Ptuju. Ansambel Braneta Klavžerja iz Celja je pred dvema letoma osvojil sre- brno Orfejevo značko. Ansambel Rupar iz Škofje Loke se bo letos boril za že četrto Orfejevo značko. Hmeljarski instrumentalni kvintet iz Žalca bo prvič na festivalu. Avdici- jo je opravil v Topolšici. Metalurg iz Slovenske Bistrice je bil uspešen na avdiciji v Dornavi. Gornjesavski kvintet z Bleda je že trikrat osvojil bron. Anton Slodnjak Pohojeni obraz i 5 »Ljubim svojo domovino.« »Vem. Zmotil si se v nalogi. Kajne da? Nič se ne boj, vse bom prikril. Ti pa mi boš v zahvalo za to, kar sem že storil zate in kar še bom, poročal, kaj govore slovenski dijaki, delavci in ljudje, ki se zbi- rajo v Ljudskem hramu. Tudi članke iz slovenskih časnikov mi boš prevajal. Državo moramo rešiti.« Marin je začutil, da mu je odleglo pri profesorjevih besedah. Ne- sramnost ponudbe mu je bila ljubša kakor prejšnja moreča negoto- vost. Smehljal se je in je hotel spregovoriti. Profesor pa je vzrasel. »Narava mi ni dala, da bi s telesom ščitil nemštvo v teh usodnih dneh. Kolikokrat sem preklel svoje krnjavo telo, ki ni zmožno, da bi nosilo orožje za našo zmago.« Z dolgimi rokami si je planil v lase in začel histerično vpiti. »Ali je res ta krnjavost dar moje slovanske ma- tere?« Marinu se je zdelo, kakor da je z nogo sunil mater. Naglo je zaprl oči, da ne bi videl profesorjevega spačenega obraza. »Zato pa je v meni živ duh mojega pranemškega očeta in tega sem v teh časih po- svetil domovini, ker ne morem nositi orožja.« Pomiril se je in sedel na stol poleg Marina. Oklenil je njegov vrat in mu začel pripovedovati s šušljajočim glasom. »Zaroto odkrivam, zaroto zoper cesarja, zoper državo. Že dolgo sem sumil. Odkar ima- mo srečo, da živi v našem mestu vojskovodja, ne morem več spati. Strašno se bojim za njegovo življenje. Pomisli, kakšno je prebivalstvo našega mesta. Meščanstvo je sicer brez izjeme domoljubno, toda med delavstvom in slovensko inteligenco je toliko nezanesljivih ljudi. In železničarji, usnjarji, delavci iz opekarn so sami prevratni socialistični postopači. Slovenska inteligenca je panslavistična in želi zmago na- šim sovražnikom.« Marin se je nevoljno zganil, za hip je začutil omotično trepetanje v glavi, ki ga je zaznal vedno, kadar se je besedno razjezil, ali pa če se je nagnil preblizu tega obraza. »Oprostite, tudi jaz izhajam iz teh ljudi. Ne žalite po krivem mo- jega naroda!« Profesorje onemel. Oba sta molčala. Marin seje potuhnil, ker je bil radoveden, kaj mu bo Krapf zaupal. Po neprestanem mežikanju krmežljavih oči in po nervoznem nabiranju ustnic, ki jih je vrtel v pol- krogu, kakor bi naenkrat moral jecljati, je Marin sodil, da je zelo raz- dražen. »Poslušaj, fantič, kaj sem trpel. Potem se ne boš več zgražal. Ce sem imel edini jaz usmiljenje s teboj, potem boš tudi ti...« Ni dokončal stavka, ker je z grozo ujel zasmehljivi izraz dijako- vega obraza. »Ko bi ti vedel, kaj sem pretrpel! Vse noči sem trepetal, da ne bi napadli vojskovodje, ki je, kakor veš, član prežlahtne cesarske rodbi- ne. Doživljal sem prizore atentatov. Kolikokrat sem skočil iz postelje in hitel na ulico! Zdelo se mi je, da so ga napadli, da mu moram na pomoč.« »Saj je dobro zastražen.« »Kaj veš ti. Od nesrečnega 28. junija nimam več miru. Pomisli, če bi se res zgodil atentat na vojskovodjo v našem mestu. Kakšne po- sledice bi to imelo! In naj bi se našel zavrženi hudodelec med našimi dijaki, že veš, katere mislim, kaj bi bilo z menoj, z mojo bodočnost- jo.« Zakril si je obraz z dolgimi, suhimi rokami. Marinu se je dvignil gnus do jezika. »Ne bodite otročji, gospod profesor!« Ta ga je plaho pogledal. Nato je planil na Marina in ga začel gr- liti. »Te že imam, v tvoji nalogi je jasno izražena tvoja namera: >Pre- kleti naj bodo tisti, ki prelivajo kri nedolžnih množicPomagajte, ubila ga bo!< za njo. Pri vratih meje stražnik s puškinim kopitom pahnil na tla. Nisem mogel vstati; kakor hrošč, če ga obrneš na hrbet, sem se trudil zaman. Vojak me je dvignil. Kri- čal sem, prosil, zaklinjal, dokazoval, da je vojskovodjevo življenje v nevarnosti. Vojak se ni zganil. Neusmiljeno se mi je režal in menda celo Nemec ni bil. Peljali so me na stražnico. Tam sem jim povedal še enkrat vse. Pa mi niso verjeli. Nadaljevanje prihodnjič 6 - RAZVEDRILO 28. avgust 1986 - TEDNIK t v/ spored TV LJUBLJANA IN ZAGREB PETEK, 29. AVGUSTA: LJ I: 18.15 Življenje v kapljici vode; 18.35 Modro poletje, 2. del španske nadaljevanke; 19.10 Ri- sanke; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV Dnevnik; 19.50 Želeli ste, po- glejte, poučnozabavna oddaja; 20.10 Ne prezrite; 20.20 Kondor- jev let: Ocean, puščava in redek zrak, zadnji del angleške doku- mentarne serije?21.20 Risanka; 21.30 TV Dnevnik; 22.05 Berge- rac, zadnji del angleške nanizan- ke; 22.55 Kultura bivanja; 23.00 Rajski kotiček, švedski film. U II: 15.10 Doboj: rokomet — turnir prvakov: Metaloplasti- ka — Steaua, prenos; 16.30 Stuttgart: EP v atletiki, prenos; 21.30 Poročila; 21.35 Glasovi zgodovine, zadnji del dokumen- tarne serije; 22.20 Poletna noč TV Ljubljana. ZG I: 15.10 Zdravo, kako ste? zabavno dokumentarna oddaja; 15.40 Številke in črke, kviz; 16.00 Mesta sveta: Peking, dokumen- tarna serija 2. del; 16.45 Mali koncert; 17.00 Risanke; 17.35 TV koledar; 17.45 Dajmo, druži- mo se, serija za otroke; 18.15 Za- čimbe po svetu; 18.45 Zabavna oddaja; 19.30 Dnevnik; 20.00 Dogodivščine Sherlocka Holme- sa, serijski film; 21.00 Zabavna oddaja; 21.45 Dnevnik; 22.00 Po deseti, kulturni mozaik; 23.30 Program plus. SOBOTA, 30. AVGUSTA: U I: 15.05 Poročila; Spored za otroke, 15.10 Akvarij; 15.30 Vroče — hladno, 5. del videose- rije TV Sarajevo; 16.00 Življenje v kapljici vode; 16.20 J. Ribičič: Miškolin — Mišonovi; 16.30 Na- rodni parki: Skadarsko jezero; 17.00 Kondorjev let: Ocean, puš- čava in redek zrak, ponovitev 2. dela'dokumentarne serije; 18.00 Dogodivščine Robinzona Cru- soeja, češkoslovaški mladinski film; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV Dnevnik; 19.50 Človek in bog, zadnji del dokumentarne serije; 20.20. Zr- calo tedna; 20.40 Muppet show; 21.05 Arruba; 21.15 Cabaret; 21.20 Samba, rumba, passodo- ble; 21.30 TV Dnevnik; 22.00 Dekleta, ameriški film. LJ II: 15.00 Jugoslavija, dober dan; 15.30 Šahovski komentar; 15.50 Doboj: rokomet — turnir prvakov: prenos; 17.15 Stuttgart: EP v atletiki, prenos; glasbena oddaja; 20.55 Poročila; 21.00 Feljton; 21.45 Športna sobota; 22.10 Poletna noč TV Ljubljana. ZG I: 14.00 Sedem TV dni; 14.30 Miti in legende; 14.45 Kav- kaška ugrabitev, sovjetski film; 16.10 Ljudski humor; 16.45 TV koledar; 16.55 Filmski niz Grete Garbo: Kraljica Kristina, film; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Pretepači, francoski film; 22.10 Dnevnik; 22.25 Vikend program; 23.55 Program plus. NEDEUA, 31. AVGUSTA: U I: Otroška matineja, 9.25 Živ žav: risanke in Smrkci; 10.10 Flipper, 17. del; 10.35 Kitajec v Scotland Yardu, zadnji del an- gleške nanizanke; 11.25 Folklor- ni ansambel Trinidada, 1. odda- ja; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Poročila (do 13.05); 16.05 Poročila; 16.10 Gandhi, angleški film; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Kako najti srečo, zadnji del nanizanke TV Beograd; 20.45 Blagoje Janičijevič, doku- mentarna oddaja; 21.30 Tri srca, Radenci 86 (Big Band RTV Lju- bljana in Zagreb); 22.00 Repor- taža z nogometne tekme Velež — Željezničar; 22.30 Športni pre- gled; 23.00 Poročila. U II: 13.30 Stuttgart: EP v at- letiki, prenos; 17.55 Jastrebar- sko: Mednarodno prvenstvo v motokrosu, reportaža; 18.35 Ada: Mednarodni konjeniški mi- ting, prenos; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Drugi spol, 2. del doku- mentarne serije; 20.55 Poročila; 21.00 Malu, 6. del brazilske na- daljevanke; 21.45 Srečanje glas- benih akadeinij; 22.30 Poletna noč TV Ljubljana. ZG I: 11.50 Poročila; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Otroški spored: Rock'n'roll mulci; 14.00 Glasbeno popoldne; 15.05 Do- kumentarna oddaja; 15.55 Hiši- ca v preriji, 8. del ameriške nada- ljevanke; 17.05 Mali koncert; 17.20 Film K. Hepbum: Vhod za igralce, ameriški film; 18.55 Športnik Billy, risanka; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Naša krajevna skupnost, humoristična nanizan- ka TV Ljubljana; 20.55 Reporta- ža: Štiri generacije Lovčencev v Bački; 21.30 Poezija; 22.00 Re- portaža z nogometne tekme Ve- lež—Željezničar; 22.30 Športni pregled; 23.00 Program plus. PONEDELJEK, 1. SEPTEM- BRA: LJ I: 10.55 Beograd: Slavno- stna seja ob 25-letnici prve kon- ference neuvrščenih, prenos iz Skupščine SFRJ (do 12.00); 17.30 Poročila; Spored za otro- ke, 17.35 Greste z nami v živalski vrt? 17.50 Modro poletje, 3. del španske nanizanke; 18.20 Pole- tni festival — Ljubljana 86: Tea- tro de Danza Espanola (španski plesi), 1. oddaja; 18.40 Risanka; 19.00 DANES, Podravski obzor- nik; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 V senci velikega hrasta, 4. del itali- janske nadaljevanke; 21.10 Ak- tualno — S kakšnimi naložbami v prihodnost; 21.50 I. Stravinski: Pulcinela, balet; 22.30 TV Dnev- nik. U II: 15.30 Poročila; 15.40 Številke in črke, kviz; 16.00 Ber- gerac, angleška nanizanka; 16.55 Glasbena oddaja; 17.25 TV Dnevnik; 18.00 Beograjski TV program; 19.00 Telesport; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Raziskova- nja: gozd v morju; 20.50 Včeraj, danes, jutri; 21.10 Dinastija, 114. del ameriške nadaljevanke; 22.00 Diskografska industrija — Condor; 22.45 En avtor, en film. ZG I: 10.55 Beograd: Slavno- stna seja ob 25-letnici prve kon- ference neuvrščenih, prenos iz Skupščine SFRJ (do 12.00); 17.30 Poročila; 17.35 TV kole- dar; 17.45 Pesmi o črkah, otro- ška serija; 18.00 Mima, Bane in lutke, otroška serija; 18.15 Akci- ja za opismenjevanje: 18.45 Ročk oko, oddaja za mlade; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Slove- sna obljuba, drama; 21.20 Mali koncert; 21.25 Književnost: Mira Alečkovič; 21.55 Svet danes; 22.25 TV Dnevnik; 22.45 Pro- gram plus. TOREK, 2. SEPTEMBRA: U I: 17.05 Poročila; Spored za otroke, 17.10 Jesenska serena- da; 17.45 Živi planet: Svetovi za- se, 10. del angleške dokumentar- ne serije; 18.40 Risanka; 19.00 Danes, Dolenjski obzornik; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Medna- rodna obzorja: Od Beograda do Harareja; 20.55 Film tedna: Čas leopardov, mozambiško-jugoslo- vanski film; 22.25 TV Dnevnik; 22.40 Afriška kamera, tunizijsko- francoski dokumentarni film; U II: 15.30 Poročila; 15.40 Številke in črke, kviz; 16.00 Ber- gerac, angleška nanizanka; 17.25 TV Dnevnik; 17.45 Pisani avto- bus; 18.15 Mostovi — hidak; 18.45 Zabavnoglasbena oddaja; 19.30 TV Dnevnik -20.00 Narod- na glasba; 20.45 Žrebanje lota; 20.50 Včeraj, danes, jutri; 21.05 Po poteh svobode; 21.50 Izobra- ževalna oddaja; 22.20 Brodjanci, Olimpijada starih športov, repor- taža. ZG I: Poročila; 15.40 Številke in črke, kviz; 16.00 Bergerac, an- gleška nanizanka; 16.55 Glasbe- na oddaja; 17.35 TV koledar; 17.45 Pisani avtobus, otroška do- kumentarna serija; 18.15 Izobra- ževalna oddaja; 18.45 Zabavno- glasbena oddaja- 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Žrebanje lota; 20.05 Signali, notranjepolitična oddaja; 21.00 Job, egipčanski film; 22.50 TV Dnevnik; 23.10 Program plus. SREDA, 3. SEPTEMBRA: U I: 17.10 Poročila; Spored za otroke, 17.15 Slovenske ljud- ske pravljice: Zvezda na čelu; 17.35 Modro poletje, 4. del špan- ske nadaljevanke; 18.10 Svet kri- stalov, znanstvenotehniški film; 18.40 Risanka; 19.00 Danes, Obalno-kraški obzornik; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Mozaik krat- kega filma: Taborniški duh živi dalje, kanadski film; 20.30 Vero- na: To je arena — tu se je rodila Maria Callas, prenos. U II: 15.30 Poročila; 15.40 Številke in črke, kviz; 16.00 Ber- gerac, angleška nanizanka; 16.55 Glasbena oddaja; 17.25 TV Dnevnik; 17.45 Burleske; 18.15 Tešanj, izobraževalna oddaja; 18.45 Glasba na zaslonu; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Oddaja resne glasbe; 21.05 Jazz; 21.50 Zagreb- ški kolaž. ZG I: 15.30 Poročila; 15.40 Številke in črke, kviz; 16.00 Ber- gerac, angleška nanizanka; 16.55 Glasbena oddaja; 17.30 Poroči- la; 17.35 TV koledar; 17.45 Bur- leske; 18.15 Tešanj; 18.45 Glas- ba na zaslonu; 19.30 TV Dnev- nik; 20.00 Gandhi, angleški film; 23.00 TV Dnevnik; 23.20 Pro- gram plus. ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA: U I: 17.20 Poročila; Spored za otroke, 17.25 Miškolin, Mi- školin oestuje, lutkovna oddaja; 17.35 Cirule, čarule: Čarobni šo' pek; 17.40 Modro poletje, 5. del španske nadaljevanke; 18.10 Čas, ki živi: Neugaslo ognjišče- 18.45 Risanka; 19.00 Danes, No- tranjski obzornik; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Tednik; 21.00 Zgodbe ž Male strani, 1. del če- ške nanizanke; 22.00 TV Dnev- nik; LJ II: 15.30 Poročila; 15.40 Številke in črke, kviz; 16.00 Ber- gerac, angleška nanizanka; 16.55 Glasbena oddaja; 17.25 TV Dnevnik; 17.45 Učitelj, 5. del otroške serije; 18.15 Ohrid in Ohridsko jezero, izobraževalna oddaja; 18.45 Festival MPZ Ce- lje 85; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Hiša, 7. del poljske nadaljevan- ke; 21.20 Poročila; 21.25 Ume- tniški večer: Hamlet v Totalu, predstava amaterskega gledališ- ča Total iz Visokega. ZG I: 15.30 Poročila; 15.40 Številke in črke, kviz; 16.00 Ber- gerac, angleška nanizanka; 16.55 Glasbena oddaja; 17.35 TV kole- dar; 17.45 Učitelj, 5. del otroške serije; 18.15 Ohrid in Ohridsko jezero; 18.45 Festival MPZ Celje 85; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Refleksi, politični magazin; 21.10 Pot v središče znanja, kviz; 22.10 TV Dnevnik; 22.30 Pro- gram plus. Pot do šole naj bo varna! v ponedeljek se bodo spet odprla šolska vrata in s tem tudi nevarnost, ki preti šolarjem na poti do hiše učenosti in domov. Ob prometnih konicah bodo uli- ce in križišča spet polna mladih brihtnih glavic, od katerih bo precej tudi takšnih, ki še ne vedo kako se je treba obnašati na cesti in ob njej — po pločniku, kako na prehodu za pešce in podob- no. Prav je, dragi starši, da že da- nes poučite svojega otroka, kak- šna bo njegova varna pot do šole in nazaj domov. Otroke nižjih razredov primite prvih nekaj dni za roko in jih sami vodite po var- ni poti, vmes pa sproti opozarjaj- te na nevarnosti. Pri tem se izo- gnite prometnim cestam in kri- žiščem če je le mogoče. Ce je do šole le nekaj minut, vam odsve- tujemo vožnjo s kolesom, sploh pa naj sedajo zanj le tisti, ki so že opravili kolesarski izpit. Še to — ko pripravljate otroka za v šo- lo, izbirajte čim bolj opazna oblačila, šolarji nižjih razredov pa naj obvezno nosijo tudi rume- ne rutice; za vse pešce pa velja, da v mraku in ponoči nosijo na vidnem mestu odbojna telesa ali kresničke, da bodo od daleč opa- zni vsem voznikom. Pa veselo v šolo in — ne poza- bite — predvsem VARNO! -OM TUJEJEZIČNE KNJIGE ZA MLADE BRALCE V mladinskem oddelku ljud- ske in študijske knjižnice lahko izbirajo otroci tudi knjige v nem- škem in angleškem jeziku. Na- menjene so tistim bralcem, ki se spoznavajo s prvimi tujimi bese- dami, in tistim, ki žele znanje tu- jega jezika izpopolniti. Čeprav so knjižnične denarne možnosti skromne, najdemo na knjižnih policah devetdeset angleških in štirideset nemških knjig. Kakšne knjige so to? Začetnikom v angleškem jezi- ku priporočamo otroške slikovne slovarje The children's picture dictionary. V njih najdete ob sli- ki njeno poimenovanje in rabo v povedi. Nekoliko zahtevnejše so Andersenove, Grimmove in dru- ge pravljice v angleški izdaji, a večjih težav z branjem prav goto- vo ne bo, saj te pravljice pozna večina otrok v različnih sloven- skih izdajah. Učenci sedmih in osmih razredov naj sežejo po an- gleški zbirki zgodbo za fante in dekleta: Spy stories fok boys, Mystery stories for girls, Sports stories for boys ... Pri teh knji- gah brez slovarja angleškega je- zika ne bo šlo, toda napete dete- ktivske, znanstveno fantatične in srhljive zgodbe bodo odtehtale trud. Osnovnošolci, ki se uče nem- ški jezik, bodo navdušeni nad nemškimi prevodi slovenske knjižne zbirke za cicibane VELI- KA SLIKANICA, ki zajema naj- lepše pripovedi domačih in tujih avtorjev. Tako si lahko bralci hkrati izposodijo enako knjigo v slovenskem in nemškem jeziku. Pripravili smo tudi pregledno razstavo tujejezične literature za otroke, zato vas vodimo na obisk v knjižnico. Liljana Klemenčič f EDNIK - 28. avgust 1986 ŠPORT IN DRUŠTVA - 7 Podravka zasluženo prva v soboto je na igrišču roko- j^etnega kluba Drava potekal jgveti Ženski rokometni turnir [,ratskih občin V dopoldanskem delu so se ekipe pomerile v dveh skupinah. y skupini A so na igrišču roko- metnega kluba igrale Drava, Ra- in Straža iz Huma na Sotli. Rezultati tekem so bili: Dra- ^,a:Rače (10:6), 24:15, Straža:Ra- je (8:6) 18:15, Drava:Straža (9:5) 27:14, tako da je bil vrstni red v jlcupini Drava, Straža, Rače. Na igrišču osnovne šole Tone ^nidarič so se pomerile v skupi- li B ekipe Podravke, Zagorca, peloze Polane in MTČ iz Cakov- (;a. Rezultati v skupini so bili: podravka :Zagorac (M:3) 22:6, MTČ:Deloza Polana (9:6) 14:10, 2agorac:Deloza Polana (6:5) 11:13 in Podravka:MTČ (8:5) 17:13. Finalni popoldanski del sta s tekmo za peto in šesto mesto za- jeli ekipi Rač in Deloze Polane, ^\ jo je dobila Deloza Polana z rezultatom (11:9) 19:17. Straža iz Huma na Sotli in MTČ iz Čakov- ca sta se pomerili v srečanju za tretje in četrto mesto. Tekmo je dobil MTČ z rezultatom (8:5) 16:13. V tekmi za prvo in drugo me- sto se je domača ekipa pomerila s Podravko. Podravka je tekmo dobila z rezultatom (14:6) 27:8. Takšen poraz je rezultat kakovo- stne razlike., saj igra Podravka v drugi zvezni ligi, Drava pa v dru- gi republiški. Za domačo ekipo so nastopile: Sirovnik, Hentak, Šoba, Vtič, Korošak, Malek, Fridl, Juršič, Lašič in Gregorec, za Podravko pa Cokonaj, Pajska, Šiletič, Švajka, Slukič, Brusač, Pavlekovič, Cindori, Latin, Si- njerec, Žužul, Vuk in Poljak. Srečanja so dobro sodili zve- zna sodnika Grame in Stoger iz Maribora ter republiška sodnika Vogme iz Maribora in Nojič iz Ptuja. SM Karmen Vtič zaidjučuje uspešno alicijo Drave na telimi s Stražo (foto 1. kotar) Pričetek prvenstva LAO Danes so na prenovljenem sta- dionu Ljubljane v Šiški svečano odprli 40. športno prvenstvo Lju- bljanskega armadnega območja. Vojaki-športniki ekip Graničar- ja, Kranja, Maribora, Potojne, Ljubljane in Vrhnike — Novega mesta se bodo pomerili v sedmih disciplinah: košarki, odbojki, ro- kometu, vojaškem mnogoboju, streljanju, plavanju in atletiki. Vojaki-športniki garnizije Ptuj so vključeni v ekipo Maribora. d. 1. Smola v prvem teku v nedeljo je bila v Savskem Marofu spet ena od dirk za drž- vno prvenstvo v motokrosu. Tek- movali so motokrosisti v katego- riji 250 ccm. Proga je bila zelo prašna, gledalcev pa je bilo okrog 2000. Tekmovalo je 36 tek- movalcev, zmagal pa je Drago Predan iz AMD Lenart. Drugi je bil Saša Simčič iz INA-Jaske, tre- tji pa Marjan Avbelj iz AMD Brežice. Edini ptujski tekmova- lec Jože Krištof je v prvem teku padel, na koncu pa se je uvrstil na šestnajsto mesto. d. 1. O Aluminiju in našem nogometu v prejšnji tekmovalni sezoni je članska ekipa nogometnega kluba Aluminij predstavljala vrh nogometa na območju delovanja Medobčin- ske nogometne zveze Ptuj. Ekipa pa je bila že pred prvenstvom v sloven- ski nogometni ligi proglašena za kandidata za izpad, kar se je tudi zgo- dilo. S predsednikom nogometnega kluba Aluminij Danilom Klanjškom smo pogovor začeli z oceno dela v minulem obdobju. »V klubu smo ocenili delo v pretekli sezoni. Zelo slabo se je igralo v jesenskem delu prven- stva v SNL. Na domačem terenu smo osvojili samo dve točki od šestih možnih, prav tako smo z gostujočih igrišč prinesli dve toč- ki, tako da smo v jesenskem delu osvojili štiri točke. V spomladan- ski del smo startali z novim tre- nerjem, novim upravnim odbo- rom in takrat smo tudi dejali, da bomo skušali narediti nemogoče, torej obstati v SNL. Trenirali smo izredno veliko, pa tudi tre- ningi so bili dokaj kakovostni. Ker pa so bili treningi v jesen- skem delu preslabi, je prišla do- bra pripravljenost igralcev do iz- raza komaj pred koncem prven- stva. Takrat so se namreč začeli enakovredno kosati z drugimi ekipami. Mislim da je razlog iz- pada v tem, da klub organizacij- sko ni bil sposoben prenesti tek- movanja v SNL, kajti če kdo starta na SNL, mora biti klub iz- redno močan, imeti pa mora tudi zagotovljena finančna sredstva. Mi smo sredstva iskali iz dneva v dan, da smo lahko pokrivali ra- čune, iskali smo svoje notranje rezerve, tako pri finančnih mož- nostih, kot pri igralcih, trener- skem kadru ... Malo nam je za- godla tudi preslaba podpora vse ptujske športne politike, razen da nam je v najhujši situaciji po- magala Tovarna glinice in alumi- nija Boris Kidrič z dotacijo in nekaterimi odpisanimi trenerka- mi«. — Že prej sva rekla, da je vaša ekipa vrh nogometa na tem ob- močju. Ali se to potrjuje tudi v praksi, torej pri sodelovanju z drugimi klubi, z medobčinsko zvezo, telesno-kulturnim področ- jem, gospodarstvom in podob- no? »Po rangu tekmovanja smo res Vrh nogometa v ptujski občini. Oziroma na področju medobčin- ske nogometne zveze Ptuj. Lah- ko rečem, da imamo še vedno dokaj kakovosten kader in se bo- mo z njim poskušali še uvrstiti v ■■epubliško ligo, kljub vsem spre- •^embam, ki so predvidene v slo- venskem nogometu. Sodelujemo predvsem s klu- bom iz Gerečje vasi. Z njirni smo Sodelovali zelo dobro v spomla- danskem delu prvenstva, takrat ie bilo to sodelovanje na višku, ker smo mi bolj rabili njih kot, oni nas. Sedaj se bo sodelovanje, z njimi nadaljevalo in upam, daj ^0 to teklo v nekih normalnih okvirih, ne pa samo takrat, ko ra- klub od kluba pomoč. i Za medobčinsko nogometno ^ezo lahko rečem, da za nas ni naredila nič. če začnem s samim sistemom tekmovanja za mlajše kategorije od pionirjev naprej. V pionirski ligi sta igrali samo dve ekipi, v kadetski šest... Del krivde je tudi v tenj, da že tri leta nimamo primernega tekmovalne- ga sistema za mlajše kategorije in zato so se bili prisiljeni vklju- čiti v mariborsko ligo, kar je si- cer pogojeno z večjimi finančni- mi sredstvi, vendar pa upam, da bomo s tem pridobili kakovost. Pozna se, če igra pionir kot mlad igralec, kot bodoči član, dvanajst prvenstvenih tekem v polsezoni, ali pa samo tri ali štiri tekme sko- zi vso sezono. Mislim da bi mo- rali ustvariti reprezentančne se- lekcije, mladinsko, kadetsko in pionirsko ter da bi se morala tre- nerska organizacija bolj vključiti v delo, poiskati možnosti in ustvariti kader, ne pa da ga mo- ramo iskati drugod. Mislim da se bo sodelovanje enkrat le začelo. Medobčinska nogometna zveza Ptuj še vedno ni na pravi poti glede organizacije, saj poudarja predvsem člansko moštvo v ob- činski nogometni ligi.« — Ljubitelji športa in seveda zlasti nogometa si gotovo želijo, da bi na tem območju imeli tudi predstavnika v SNL. So take že- lje uresničljive? »Mislim da so. Moramo se za- vedati, da smo sami, ostali smo brez podpore, dobili pa smo ne- kaj igralcev. S tem kadrom, ki ga imamo v ptujski občini, dobrim delom, pravim pristopom, s po- močjo privatnega in družbenega sektorja ter s pravim odnosom ljudi do tega športa, bi lahko uspeli in ljubitelji nogometa bi gledali vsaj en klub v SNL, seve- da z dobrim sodelovanjem vseh nogometnih faktorjev.« — V čem pa to območje v no- gometnem smislu zaostaja za ostalimi področji v Sloveniji? Je to izključno materialna osnova? »Mislim da ni vse v denarju. Če gledam finančne možnosti kluba, lahko rečem, da smo bili umetniki, da smo sploh sezono v SNL izpeljali do konca. Tu so še tudi drugi faktorji. Recimo Ptuj zaostaja zadnja tri, štiri leta predvsem zaradi starih grehov, zaradi kreganja okrog selekcije Ptuja. To moramo enkrat razči- stiti kar lahko naredimo le v so- delovanju vseh nogometnih fak- torjev od pionirjev, kadetov, mladincev, moštva, medobčinske nogometne zveze, društva trener- jev, sodniške organizacije, TKS, ZTKO in ljubiteljev nogometa.« — Nogomet je v ptujski obči- ni padel še nižje, kot je bil do se- daj. Tako bo Drava naslednjo se- zono igrala v medobčinski, vi pa v območni republiški nogometni ligi. So možnosti, da se že v tej sezoni uvrstite v višjo ligo? »Možnosti obstajajo tako za Dravo kot Aluminij. S tem igral- skim kadrom, ki je zavzeto treni- ral vse od januarja pa do konec junija, in s pridobitvami, kot so Miran Emeršič, Danilo Glažar, Andrej Petek, Darko Marinič, bomo poskušali priti v SNL. Ka- kovost obstaja, kar nam prizna- vajo tudi trenerji ekip, s katerimi smo igrali v spomladanskem de- lu. Upam da bomo izvedli plan trenerja Ludvika Špehonje in da nam bo šla na roko tudi športna sreča. Drava bo igrala v medobčinski nogometni ligi. To za klub ni no- bena tragedija. Verjetno je to od- sev dela v preteklih letih. V zad- njem času v ptujski regiji nismo ustvarili nobenega poštenega igralca, razen Franca Žitnika, ki je sedaj odšel k Olimpiji, pa Bo- jana Špehonjo, Pignerja. Za Aluminij izpad v območno nogometno ligo ni taka tragedija. Skušali se bomo vrniti, verjetno tudi Drava, kar pa se bo videlo po rezultatih, saj so ti edino me- rilo dela vsakega kluba.« — Že leta in leta poslušamo o rivalstvu med Dravo in Alumini- jem. Kakšno je vaše mnenje o tem problemu? »Rivalstvo naj bi obstajalo, to velja v gospodarstvu in športu. Z dobrim sodelovanjem bi lahko oboji zelo dobro živeli v višjih rangih tekmovanja. V ptujski ob- čini ne moremo razmišljati o medrepubliški ligi ali o drugi li- gi, ker nismo finančno sposobni tega prenesti. Poudariti pa mo- ram, da bo Drava igrala vidno vlogo v medobčinski ligi, upam da bodo dvignili kakovost in da bomo imeli od tega korist tudi mi, kot predstavnik v višjem no- gometnem rangu. Upam, da bo sodelovanje boljše, kot je bilo do sedaj, kajti pojavljale so se be- sedne vojne, gostilniške zgodbe in ostalo koliko je kdo dal za igralca. To so vse zgodbice, ki so izvite iz trte in izvirajo iz določe- nega kroga ljudi. Bil bi že čas, da naredimo skupni plan. Lahko bi združili moči in potem res kakovostno predstavljali ptujsko nogometno regijo, ki ni tako majhna, z do- brim delom pa bi lahko igrali tu- di boljši nogomet.« . — Precej je razširjeno mne- nje, da bi dva republiška ligaša predstavljala za občino prevelik zalogaj, tako v kadrovskem kot v materialnem smislu. Se tudi vi pridružujete temu mnenju? »Temu se pridružujem, vendar pa je treba povedati, da je tu tra- dicija obeh klubov, kar smo do- kazali s skupno selekcijo. Če gle- damo samo materialno plat in trenerski kader, lahko rečemo, da praktično nimamo še za ene- ga slovenskega ligaša. Vedeti moramo, da bo tekmovanje v SNL stalo sedaj okrog 14 milijo- nov din in da smo še zmeraj zbrali premalo denarja. Vsi pla- čujejo igralce, vsi jim plačujejo potne stroške ... najlepši primer je Olimpija. Dokler pri nas ne bomo uredili problema zaposli- tve, omogočili igralcem dobrih priprav, imeli dobrega trenerja, ki bo delal po planu, dokler ne bo sodelovanja nogometne zve- ze, pa tudi ZTKO in širše podpo- re gospodarstva, tako dolgo ne moremo razmišljati o dveh pred- stavnikih, temveč le o enem, ki se bo prebijal in životaril. Reci- mo manjša občina, kot je to Ro- gaška Slatina, bi nas lahko dva- krat pokrila po finančnih možno- stih, po dotacijah, ki jih dobiva- jo, plačujejo jim stroške potova- nja, ki danes stane okrog pet- najst milijonov. Tu so tudi štiri starostne strukture, ki igrajo vsa- ka na svojem koncu in to so zelo velika sredstva. Dvomim, da bi v tej situaciji imeli denar za dva li- gaša.« - Kaj pa Aluminij v nasled- nji sezoni? »S pripravami so najprej zače- li mladinci, teden dni kasneje pa se je začelo pripravljati moštvo pod vodstvom novega trenerja, za katerega mislimo, da bo uspe- šno zamenjal tovariša Pšajda. Delamo na tem, da bi se že v pr- vem letu uvrstil v SNL, možnosti za to dobo nekoliko večje, ker bi se naj v SNL uvrstila prva tri moštva. Upam da nam bo to uspelo, da ne bo igral spet kak- šen sodniški faktor, ker so nas že na marsikateri tekmi oškodovali. Imamo izkušeno ekipo, poskuša- li bomo z lastnim kadrom, saj ni- mamo denarja, da bi se spustili v dirko z nekaterimi klubi. Trudimo se, da bi ljubiteljem nogometa v Kidričevem in Ptuju ponudili na ogled vsaj enega pr- voligaša. Upam, da nam bo to uspelo, vse ljubitelje pa vabim že na prvi derbi s Partizanom iz Slovenj Gradca, ki bo 31. avgu- sta na domačem terenu«. M. Goznik Franc Žitnik (z žogo) je prestopil v vrste Integral-Olimpije (foto 1. ko- tar) Franc Simonič občinski prvak z vojaško puško Na strelišču v Kidričevem je bilo minulo soboto in nedeljo ob- činsko prvenstvo z vojaško puško za leto 1986. Vsak tekmovalec je streljal 5 poskusnih strelov in 20 za oceno v ležečem položaju brez na- slona in na razdalji 100 m. Tako so doseženi rezultati posameznikov od 200 možnih, za ekipo pa od 600 možnih krogov. Brez predhodnih priprav ni bilo pričakovati posebnih rezultatov. Toda brez presenečenj tudi tokrat ni šlo. Ekipa SD Agis je s 477 krogi bila najboljša. Sledile pa so Kidričevo 418 krogov, Turnišče I 406 kro- gov, Turnišče M 397 krogov in Vitomarci 256 krogov. Ostale ekipe so bile nepopolne. Tudi med posamezniki so imeli največ uspeha strelci Agis-a in si- cer Franc Simonič s 170 krogi in Zvonko Hajduk s 160 krogi. Na 3. mesto seje uvrstil Gorazd Maloič (Kidričevo) s 149 krogi, četrti je bil Boštjan Simonič (Agis) 147 krogov. Veliko presenečenje na prvenstvu pa je pripravil 14-letni pionir Izidor Pulko (Tur.), ki je streljal prvič z vojaško puško in se s 146 krogi uvrstil na 5. mesto ter prekosil vrsto izkušenih starejših strelcev. Zato zasluži največ čestitk. Normo za udeležbo na prvenstvu Slovenije je dosegel le prvak Franc Simonič, ki pa zaradi zadržanosti ne bo nastopil. Zanima nas, če bomo podobno presenečenje doživeli tudi v nedeljo 31. avgusta, ko bo na ptujskem M K strelišču pokalno tekmovanje z MK puško, tudi iz samo ležečega položaja. K. A. Zmaga in več drugih mest Rezultati na republiškem pr- venstvu za starejše mladinke in m.ladince v atletiki, ki je bilo pre- teklo soboto in nedeljo v Mari- boru, niso bili ravno izredni, saj je tekmovalce oviralo slabo vre- me in padavine. Kljub temu pa je razveseljivo, da so ptujski atle- ti in atletinje ponovno dosegli dobre uvrstitve. Ponovno je bila nepremagljiva štafeta mladincev 4 x 400 m, ki je prepričljivo zmagala pred šta- feto ŽAK Ljubljana in Kladivar- ja s časom 3:27,9. Nastopili so Krabonja, Zebec, Horvat in Pla- ninček. Ptujski atleti so dosegli še več drugih mest: Krabonja v teku na 200 m, Planinšek v tro- skoku. Kovač v skoku v višino in Korošakova v skoku v višino. Tretje mesto je dosegel še Kovač v metu kopja, štafeta mladink pa Stanko Zebec je bila Četrta. d. 1. (foto L. Kotar) 8 - ZA RAZVEDRILO 28. avgust 1986 — TEDNIK TEDNIK ~ ^- «*g"»* OGLASI IN OBJAVE — 9 Mlatiči Nastop najmlajših krajanov DomaČi običaji na Destrniku Dež, ki je domala vso noč namakal žejno zemljo, se je proti jutru sicer unesel, a se je oblačno vreme kisalo še kar naprej, tako da je do dobra pognalo strah v kosti organiza- torjem Šestega kmečkega praznika na Dester- niku. Na srečo se je proti poldnevu vsaj toli- ko naredilo in otoplilo, da se je prireditveni prostor napolnil z obiskovalci od blizu in da- leč že dolgo pred napovedanim časom. Mu- čno čakanje jim je s koračnicami in domači- mi vižami krajšala sicer maloštevilna, a zato nič manj učinkovita desterniška godba na pi- hala. Bogato in pestro zastavljen spored Šestega kmečkega praznika je v imenu organizatorja odprl predsednik Turističnega društva Destr- nik Otmar Simonič. Po kratkem orisu tega najmlajšega turističnega društva v občini in po zaželeni dobrodošlici, so spored že kar nekako po tradiciji pričele terilje in predice. S spretnostjo svojih rok so prikazale pridobi- vanje lanene niti, iz katere so še v času naših babic in prababic izdelovali takoimenovane domače, ali »hodno« platno za posteljno pe- rilo pa tudi oblačila. Predicam in teriljam je čez prireditveni prostor sledila povorka kmečkih voz in traktorskih prikolic, na kate- rih so na zelo učinkovit način prikazali delo nekdanjih žnidarjev, šoštarjev, mlatičev, te- sarjev, pokrivačev slamnatih streh, kovačev ter pletarjev košev in košar. Za mlatiči, ki so svoje delo opravljali seveda s cepmi, so pri- kazali mletev krušnih žit z žrmlji, nato pa še peko pravega pravcatega kmečkega kruha. Povorka, ki je pri gledalcih vzbudila veliko pozornosti in tudi odkritega zanimanja, se je končala žalostno: z nasilnim izgonom vini- čarja in njegove številne družine z »venceli- je«, ker gospodarju — bogatemu lastniku vi- nograda ni bil več potreben. Spored so s svo- jim nastopom zaokrožili v celoto najmlajši prebivalci destemiške krajevne skupnosti, si- cer učenci osnovne šole. Pod mentorskim vodstvom učiteljice Ivanke Ogrinc in sprem- ljavi domačega harmonikarja Stanka Murši- ča so na zelo prisrčen način odplesali venček slovenskogoriških ljudskih plesov in poželi tudi velik aplavz. Na destrniškem kmečkem prazniku so to- krat prvič ocenjevali nekatere poljščine in uspešne pridelovalce nagradili s praktičnimi darili. Največja in najtežja pesa (okoli 8,4 kg) je letos zrasla na njivi Dušana Simoniča iz Gomile, najlepši krompir pa je komisija pri- znala Otmarju Berlaku iz Svetine. Z največjo in hkrati najtežjo bučo, tehtala je okoli 50 kg, pa se je postavljal znani napredni kmetova- lec iz Levanjc — Janez Žampa. Gospodinje pa so tokrat tekmovale v peki najtežjega kru- ha. Zmagovalka je bila Lizika Vajd iz Doliča, ki je umesila in spekla kar 8,5 kg težak kruh. Uradni del desterniške prireditve, ki jo je na duhovit in humoren način povezoval do- mačin Feliks Majerič, se je s tem končal; ve- selega, ki bi ga naj ansambel Toneta Kmetca raztegnila vse do jutra, pa je že v večernih urah prekinila deževna ploha. Škoda! Besedilo in foto: IC Naši nohti so lahko zdravi in lepi v soboto je bila v trgovini Jasmin zanimiva predstavitev modelira- nja nohtov. Mia Rebernak iz Kardeljeve 57 v Mariboru, je praktično predstavila svojo dejavnost in mi o njej tudi nekaj več povedala. »Oblikovanje nohtov je pri nas popolna novost. V Ljubljani to dejavnost zelo uspešno opra- vlja moja kolegica, zdaj pa smo se odločili, da bomo to obrt odprli tudi v Mariboru, saj je ve- lil^o zanimanje prav s štajerskega konca. Obrt se imenuje terapija, obli- kovanje, modeliranje, utrjevanje in podaljševanje nohtov. To po- meni, da lahko vse vrste nohtov poljubno podaljšamo in jih utr- dimo. Podaljšani nohti so 10 krat trši od lastnih, se ne lomijo in ženska ima 2—3 tedne nohte urejene in nima z njimi nobenih skrbi. Prav tako dolga je namreč tudi obstojnost laka. Po treh ted- nih je potrebna korektura — la- sten nohet raste z nanašeno ma- so naprej in ko je narastek pri korenu viden, napravimo stranki korekturo m ima nohte urejene zopet za nekaj tednov. Nanešena masa je za lasten nohet popolnoma neškodljiva, pozitivno vpliva na pravilno rast in pri večini strank smo opazili,. da jim nohti rastejo hitreje. To je naravna, dvokomponentna ma- sa, ki jo nanašamo s čopičem, končna obdelava pa se naredi s pilicami, tako da se pogladi po- vršina in napravi oblika, ustre- zna lastnemu nohtu. Ko stranki nohti zrastejo do zaželjene dolžine, se masa od- strani in tedaj oblikujemo lasten nohet, ki ga učvrstimo s tankim premazom. Tako stranka v nekaj tednih terapije utrdi lastne noh- te, Mci so zrastli do zaželjene dol- žine.« — S to terapijo se da odpraviti neprijetna razvada — grizenje nontov. Je ta metoda primerna tudi za otroke? »To je doslej edina metoda za odpravo grizenja nohtov in jo uporabljamo za otroke, moške in ženske. Vsi, ki grizejo nohte, lah- ko s pomočjo te metode pridejo do lastriih, zdravih nohtov. Tera- pija traja dalj časa, ker so pogri- zeni nohti izredno poškodovani in zelo kratki — so primerni, ko so dolgi le nekaj milimetrov. Ta- ko je potrebno nekaj mesecev, dokler nohet ne zraste vsaj do konice blazinice. Če želi stranka daljše "nohte, traja terapija dalj časa. Reči moram, da so stranke zelo zadovoljne, saj nekatere po več letih prvič vidijo svoje lastne nohte.« — Od kod pravzaprav prihaja ta dejavnost? »To je tami nail sistem, ki iz- haja iz Amerike, kjer je že mo- čno uveljavljen. Sedaj se širi v zahodno Evropo in tudi v Zvezni republiki Nemčiji, kjer smo se seznanili z njim, je močno razšir- jen.« — Kaj bi mi lahko rekli o svo- jih strankah? »Glede tega ni nobene omeji- tve. F*rihajajo mlada dekleta, ženske v zrelih letih, glede na to, koliko ženska daje na svojo zu- nanjost, na svoj estetski videz. Gotovo je, da urejeni nohti okre- pijo naso samozavest. Prihajajo ženske raznih struktur, poklicev, tudi tiste, ki delajo na polju. To je morda neverjetno, vendar mo- ram reči, da je ta metoda tudi tu- kaj zelo uspešna!« — Daljša dolžina nohtov torej ne moti žensk pri delu? »Dolžino nohtov svetujemo stranki glede na to, kakšni so bili nohti pred terapijo. Lahko jih postopoma podal išu jemo, če to stranka želi. T)aljši nohti so stvar navade. Gre za to, kako ženska uporablja roke pri delu, ki ga opravlja. Nekatere so na dolge nohte navajene, druge ne. Potre- ben je določen čas iri ženska lah- ko opravlja vsako delo brez ovi- re.« Tudi Mia Rebernak ima dolge nohte, katere krasi tudi lep vzo- rec. Pa vendar lahko brez težav opravlja svoje delo, ki je izklju- čno ročno. Pri mizi v Jasminu, kjer je bil ta dopoldan njen delo- vni prostor, so se ustavljale žen- ske, pa tuai moški in z zanima- njem smo opazovali potek po- daljševanja nohtov. Nenavadno je, da v uri in pol strti in slabotni nohti dobijo novo podobo, ki predstavlja resnični oKras ženske roke. S. Sorli S sobotne predstavitve v Jasmina. Ce želite še več pojasnil, pokličite Studio M v Mariboru, teL 32-443. (foto I. Ciani) ČRNA KRONIKA V tednu od 19. do vključno 26. avgusta so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabe- ležili dve hudi in dve lažji telesni poškodbi. Vzroki nesreč so bili nepri- merna hitrost, močan sunek vetra, neprevidnost pri vožnji kolesa z mo- torjem in izsiljevanje prednosti. Materialna škoda ni bila večja. Razen tega so miličniki zabeležili tudi en požar, v Vitomarcih pa so prijavili tudi najdeno, ne do konca eksplodirano raketo proti toči. —O M PO ENEM TEDNU UMRL Zadnjič smo poročali, da se je 15. avgusta v Dragonji vasi pone- srečil kolesar, 72-letni Jože Hor- vat iz Lovrenca na Dravskem po- lju in da so ga prepeljali v mari- borsko bolnišnico. Zvedeli smo, daje Jože Horvat v petek, 22. av- gusta v mariborski bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče. STRELA ZAŽGALA GOSPO- DARSKO POSLOPJE Med nevihto, ki je v torek, 19. avgusta prešla naše kraje, je oko- li 15. ure udarila strela v gospo- darsko poslopje Jožeta Gajška, Žetale št. 60. Poslopje je bilo hi- poma v plamenih, ker je bilo zi- dano, je zgorelo ostrešje, okoli 30 ton sena, precej slame, kmeč- ki voz in nekaj raznega orodja. Približna škoda znaša čez 4 mili- jone dinarjev. Poleg gasilcev iz Zetal, so na požarišče prihiteli še gasilci iz Ptuja, Podiehnika, Haj- dine, Tržca, Sel in Vidma. Gasil- ci so v glavnem požar pogasili, čeprav je seno tlelo še naslednji dan, predvsem pa so preprečili, da se ogenj ni razširil na nekaj metrov oddaljeno stanovanjsko hišo in na sosednja gospodarska poslopja. Primer tudi opozarja, kako potrebno je, da so gasilci ob neurju v pripravljenosti, če je potrebno odhiteti na pomoč. VETER PREVRNIL MOPEDI- STA Po Špindlerjevi ulici v Ptuju se je prejšnji ponedeljek peljal na kolesu z motorjem Feliks Žižek iz Dornave. Ko je pripeljal do nadvoza nad železniško progo, je zapihal močan veter. Sunek je zanesel mopedista na sredino ce- stišča, kjer je padel in se huje po- škodoval. Prepeljali so ga v ptuj- sko bolnišnico. S TRAKTORJA PRED AVTO V soboto, 23. avgusta popold- ne, je Franc Kump iz Senčaka vozil traktor po lokalni cesti. Zu- naj naselja Sakušak, KS Juršinci, je traktor pred vzponom za tre nutek ustavil, da bi prestavil v nižjo prestavo. Takrat je s priko- lice skočil 15-letni fant F. S. in stekel na levo stran vozišča, po katerem je prav tedaj pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Setar iz Hoč. Voznik je trčenje posku- šal preprečiti, vendar zaman. Fanta je zadel z levim blatnikom, ki je padel in se huje poškodo- val. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. RAKETA M EKSPLODIRALA Na nekem pašniku na območ- ju KS Vitomarci so občani našli v zemljo zarito raketo proti toči, ki je bila delno raztrgana, kar po- meni, daje eksplodiral le del na- boja. O najdbi so občani obvesti- li delavce milice, ti pa Kmetijski zavod Maribor. V letošnjem letu so pogosti primeri, da rakete proti toči ne eksplodirajo v zra- ku, temveč šele po tem, ko pade- jo na zemljo, v posameznih pri- merih pa tudi takrat ne. Zato po- zornost in previdnost občanov ni odveč. AVTO SE PREVRNIL NA STREHO V sredo, 20. avgusta se je Fadil Ahmetovič pripeljal z osebnim avtomobilom iz Ptuja. Na pri- ključku na regionalno cesto v Hajdini ga je zaneslo, zavozil je s ceste, kjer se je avto prevrnil na streho. Pri tem se je voznik huje poškodoval in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. pp nSijaj, sijaj soričece« Pod tem naslovom, vzetim iz ljudske pesmi, je bilo v soboto v Markovcih področno srečanje ljudskih pevcev, godcev in ple- salcev. Za uvod je na frajtonarco zaigral Ignac Repič iz Brstja. Na- to so veselo in prikupno zaplesa- li pionirji domače folklorne sku- pine. Ljudske pevke iz Zabovc so zapele nekaj že pozabljenih pesmi iz domačega kraja. Kako so nekoč prepevali ljudske pesmi v Halozah, so v pesmi prikazali ljudski pevci iz Dolene. Tambu- raši iz Gorišnice oz. Zagojič so z ljudskimi akordi dvignili gledal- ce na noge in pritegnili poslušal- ce k lahko rečemo kakovostne- mu ljudskemu igranju na tambu- rice. Veselo je zadonela pesem koscev iz Markovec. Ti so v pe- smi prikazali kako so hodili ne- koč kosit v Šturmovec, ki ga da- nes pokriva Ptujsko jezero. Er- nest Jamer iz Kidričevega je iz ustne harmonike izzval melodije, ki so razveselile poslušalce. Fol- klorna skupina iz Dolene je za- plesala belokranjske plese, ob koncu pa so vsi skupaj zapeli ljudsko pesem »Sijaj, sijaj sonče- ce«. Čeprav je bila prireditev v kinodvorani, pa je nevihta, ki se je pojavila nad Markovci ob za- četku srečanja, opravila svoje, ta- ko da ni bilo toliko gledalcev kot je to običaj v Markovcih, središ- ču Korantove dežele. OP Doslej le dobra polovica premoga V naše uredništvo prihajajo številna vprašanja v zvezi s pretno. gom, njegovimi cenami, roki dobave ... skratka občane ta čas že nio. čno zanima — kako in po kakšni ceni se bodo greli to zimo? Ocene o tem, kako je stekla organizirana prodaja premoga prek delovnih kole, ktivov, še ni, narejena bo v septembru. Kako pa so s to akcijo zado. voljni pri ptujskem LESU, smo povprašali direktorja TOZD Vilkj Pešca: »Tako kot vsaka je tudi ta novost bila med potrošniki različno sprejeta. Naš osnovni namen pa je bil, da bi lahko z razpoložljivimi količinami zadovoljili čim več naših občanov, to je preskrbeli vse ? najnujnejšim. V tem smislu smo z vsemi odgovornimi v občini tudi so- delovali in v septembru bomo skupaj analizirali potek akcije, ki teče od aprila dalje. Osnova zanjo pa je seveda dobava premoga, ki žal ka- sni, zlasti iz bosanskih in slovenskih rudnikov. Srečujemo se tudi z ne- prestanim spreminjanjem cen — letos že trikrat in to občutno, kar v prejšnjih letih ni bil primer. Močno pa pada tudi kupna moč ljudi, saj nekateri enostavno premoga ne morejo plačati. V našem kolektivu si z vsemi močmi prizadevamo, da bi dobili potrebne količine premoga, vendar smo pred enako situacijo kot vsi v Sloveniji, zato Ptuj pri tem ni izjema. V republiškem odboru za pre- mog usklajujemo odnose z rudarji in se skupno trudimo, da bi tržišče dobilo dovolj premoga. Dodatna akcija teče tudi prek uvoza briketov, da bi pokrili potrebe v ptujski občini. Težave imamo zlasti v dobavah rjavih premogov, to je tistih z vi- šjo kalorično vrednostjo. Letos, oziroma za to kurilno sezono bi mo- rali zagotoviti okrog 42 tisoč ton premoga, do konca meseca julija pa smo jih le 22.600, s tem da smo do konca marca oskrbovali občane še na osnovi seznamov iz prejšnje kurilne sezone. Letos smo dobili tudi dodatne količine premoga iz Amerike in Bocvane ter briketov iz SZ, sedaj pa le-ti prihajajo iz vzhodne Nemčije in so zelo kakovostni ter primerni za vsa naša kurišča. Pričakujemo še dodatno pošiljko iz SZ in črni premog iz Kolumbije. Na tak način bomo poskušali tržišče oskrbeti s potrebnimi količi- nami, ne moremo pa občanom zagotoviti zahtevanih granulacij, tem- več le vrsto premoga. Dvig cen se pozna v tem, da se mnogi občani odpovedujejo pre- mogu, predvsem tisti, ki so ga na enem mestu, če sta oba zaposlena, že dobili. Mnogi se odločajo tudi za manjše količine kot pa so jih na- ročili. Poleg premoga bomo letos pripravili tudi večjo količino drv, s katero smo že lani delno premostili težave, pričakujemo pa tudi nekaj lesnih briketov, ki so lahko prav tako zelo kakovostno gorivo za hlad- ne zimske dni. Povsem razumljivo pa je, da je povpraševanje po premogu v po- dopustniškem času večje, vendar menimo, da večjih težav ne bo, ker smo premog izdobavljali skozi vse poletje in veliko število občanov že oskrbeli. Računamo da bomo do konca meseca septembra oskrbeli vse na- ročnike z okrog 60 odstotki potrebnih količin, sicer pa po dinamiki prejšnjega leta, če se bodo rudniki držali pogodb. Večkrat ljudje tudi postavljajo vprašanje — kje je denar, ki so ga vplačali za premog? Prav je da povemo, da je denar, ki ga vplačujejo v svojih delovnih kolektivih, tam tako dolgo, dokler ne izstavimo fak- ture o izdobavi premoga. Za tiste, ki pa jim pošljemo obvestilo in ki premog vplačajo, pa ga skušamo izdobaviti v roku enega meseca, si- cer obračunamo predpisane bančne obresti že za čas nad petnajst dni. Če pa bi se zgodilo, da je ta rok daljši od treh mesecev, pa je kot da bi ta sredstva za ta čas vezal. To pomeni, da nihče od potrošnikov ni oškodovan. Na predplačilih sicer napišemo dobavni rok 180 dni, vendar je redko daljši od petnajst dni,« je trenutno situacijo v zvezi z dobavlja-, njem premoga pojasnil Vilko Pešec, direktor TOZD Trgovina LES Ptuj. mš Rodile so: Viktorija Erhatič, Osluševci 41 — dečka; Ana Petrovič, Vareja 14 — Danijelo; Frančiška Haj- šek, Kočice 5 — Branko; Ida Korenčič, Tomaž 20 — deklico; Slavica Strelec, Bukovci 160 — Spelo; Pavla Majcen, Mala vas 8 — dečka; Irena Krajnc, Sovjak 14/a — dečka; Suzana Kujec, Mala vas 13 — deklico; Jelka Golob, Kicar 23/a — Damiro; Breda Sauperl-Zamuda, Trdino- va 6 — Mitja; Marija Rep, Bel- šakova 15 — deklico; Darinka Krajnc, Prešernova 24 — dečka; Nevenka Berlak, Doniava 105 — Gorazda; Aleksandra Bombek, Hajndl 21 — Dejana; Sonja Ci- zerl, Markovci 31 — Davida; Marija Vajdič, Zabovci 47 — Danijela; Marija Vedemjak, Pa- cinje 30 — deklico; Marjanca Bombek, Domava 82/a — dekli- co; Zdenka Holc, Kungota 13 — dečka; Elizabeta Sirec, Kočice 56 — deklico; Zinka Brec, Mali Okič 10 — deklico; Anka Verlak, Stojnci 8/a — dečka; Karolina Putarek, Ormož, Kerenčičev trg 2 — Dražena; Slavica Kramber- ger, Biš 33 — deklico; Alenka Ketiš, Arbeiterjeva 5 — Aljaža; Marija Drevenšek, Sedlašek 3/e — Katjo; Slavica Golob, Goriš- nica 62/a — dečka; Irena Vin- diš, Trubarjeva 11 — Emino; Sil- va Hergula, Cvetkovci 95 — de- klico; Irena Krajnc, Zagrebška 19 — Liljano; Stanislava Psak, Pavlovci 5/a — Valentino; Ani- ca Dogša, Tmovec 65 — Bojana. Poroke: Branko Mihalinec, Gorišnica 34 in Tanja Brodnjak, Gorišnica 174; Franc Rojko, Vintarovci 82 in Milena Žuran, Stojnci 26/a; Kari Goričan, Spuhlja 119/b in Lenka Bezjak, Spuhlja 119/b; Franc Bezjak, Prvenci 7/a in Marija Smigoc, Ljubstava 13; Branko Frangež, Sestrže 92 in Angela Dorič, Sp. Sveča 10; An- ton Lončarič, Hrvatski trg 4 in Jolanda Selinšek, Mariborska 50; Jožef Fingušt, Zg. Gorica 3 in Marjana Mlakar, Sikole 78; Stanislav Šimetiko, Pobrežje 7 in Marjana Zore, Ul. B. Kraigherja 12;. Unirli so: Jesim Imerovič, Ormož, Ljuto- merska 2, roj. 1921, umrl 16. av- gusta 1986; Marija Kosi, Gornji Ključarovci 12, roj. 1907, umria 18. avgusta 1986; Elizabeta Bor- ko, Središče, Slovenska cesta 59, roj. 1906, umrla 18. avgusta 1986; Janez Lah, Zagrebška 82, roj. 1941, umri 19. avgusta 1986; Marija Kostanjevec, Muršičeva 13, roj. 1910, umrla 19. avgusta 1986; Elizabeta Skok, Goričak 24, roj. 1903, umria 19. avgusta 1986; Jožef Lah, Sobetinci 21, roj. 1909, umrl 23. avgusta 1986. TSDiriK izdaja Zavod za časopisno in radijsko delavnost RADIO— TEDNIK 82250 Ptuj, Voinjako- va 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegi|f ki ga se- stavijajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Puinik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan šneberger. Uredni- štvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 4.000 dinarjev, za tuji- no 5.600 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčeva- nju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.