96. številka. Ljubljana, petek 29. aprila. XIV. leto, 1881. fchaja vsak dar, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za avs tro-o ger sk e dežele za celo leto tU gl., za p.d leta 8 gl., M Setrt leta 4 A — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za Velo leto 13 gld., za četrt let« .'1 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za polivanje 01 dom se računa 10 k., za mesec, JiO kr. za četrt leta. — Za tuje d e >. e 1 e toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano ia četrt leta 9 gld. .r>0 kr., po pošti prejemat! za četrt leta :i gold. — Za oznanila ao plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolrnanovj hiSi »gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Koim.i uo\cj hiši. Bilanca ljubljanskih volitev. A Čeravno so tedaj nemškutarji zmagali v jednem razredu cel6 in v jednem na pol, mi pa ravno tako, vendar glede splošnega vtisa nikakor nijsmo jednaki, nego je ne le mo-ralična zmaga naša, temuč tudi skupne številke lepo za nas govore. Poglejmo enkrat, ako vzamemo pri obeh strankah največjo številko, ne najmanjše diference: V III. razredu smo imeli mi 189 glasov, nemškutarji pa: 50 V II. razredu mi: 274 „ nemškutarji: '-S7 V I. razredu mi: 114 „ nemškutarji: 114 Torej v vseh treh razredih vkup: nemškutarji •/.>/, narodnjaki .'»77 glasov. Torej smo mi slovenski narodnjaki, v vseh razredih skupaj glase seštevši, nemškutarjem nasproti za celih Ifcfl glasov na boljem! To moremo zategadelj z veseljem konstatirati, ker smo vsled tega izkaza brez skrbi zarad prihodnjih deželnih volitev, ki bodo najbrž uže to jesen. Brez skrbi smo zdaj zarad svoje zmage v Ljubi jatu v celoti. Dozdaj je bila Ljubljana dolgo dolgo tudi v deželnem zboru nemško zastopana. Občni zbor „Matice slovenske". Dno 27. aprila t. 1. ob štirih popoludne pričel se je v čitalniškej dvorani obrni zbor „Matice slovenskeM, Fiziognomija njegova bila je taka, kakor vsako leto. Mnogo gospodov duhovnikov, nekaj gospodov iz neduhovenskega stanu, a prav malo gospodov odbornikov! Gospod predsednik dr. Janez Bleiweis pozdravil je navzočne s primernim ogovorom. V veliko naše veselje poudarjal je še posebno, da bode odšle „Matica slovenska" bolj uspešno delovala na šolskem polji ter izdajala v prvej vrsti šolske knjige. V tisku je uže Šumanova slovnica; pripravljeni pa sta slovenska logika in psihologija. Delo likvidacijskega odseka je dokončano. Pri tem težavnem, suhoparnem in trudapolnem delu ima največjo zaslugo gospod odbornik Itobič, kateremu govornik najtoplejšo zahvalo izreka. Tej zahvali je občni zbor jednoglasno i>ri-trdil in nepotrebno je bilo, da se je ta stvar pozneje še jedenkrat v debato privlekla in skoraj pol ure mučno pretresavala. Da gospod Kobič brezplačno tako težavnega dela prevzeti zavezan nij bil, to je jasno. Končno se gospod predsednik spominja še veselega praznika, katerega bode v kratkem praznovala carska rodovina v 3vojej sredi. „Matica" se bode udeležila občnega Čestitanja ter se po deputaciji oglasila pri deželnem načelniku. A skrbelo se bode tudi, da prinese letopis primeren članek, kakor ga je prinesel o znanoj papeževej okrožnici. Zbor naj pa uze denea svit lemu cesarjeviču zakliče trikratno slavo ! Zborujoči vstanejo ter zakličejo trikrat slavo. Gospod tajnik Praprotnik prebere kratko poročilo o matičnem delovanji v pre teklem letu. K temu poročilu ne poprosi nikdo besede. Še le potem, ko se je videlo, da v istini nehče govoriti nikdo, vstane izmej odbora gospod Kržič. Videlo se mu je, da je v zapreki. Pričakoval je napadov, katerim odgovarjati dobil je bil brez dvombe nalogo od skupnega odbora ali pa od gospoda predsednika. Sedaj pa, ko nij bilo nikacega napada, sedaj moral seje škaf izliti tako ali tako! Gospod Kržič je torej v daljšem govoru zagovarjal in branil „Matico slovensko" na vse strani, čeravno od nikake strani napadena nij bila. Govor bil je nekoliko teman, ali iz pričetka se nij videlo, kam da gospod govornik priti hoče. Pritrjal je, da ga veseli, da letos nij sovražnih napadov, a pri tem je sani mahal z bičem okrog ter suval, čeravno se nij moglo uganiti, na koga da lete vse te strele. A končno se je vendar zjasnilo. Gospod govornik prinesel je na d:in nekak reskript Poklukarjeve tiskarne, v katerem se z ošabnim glasom, kakor je pri tej tiskalni uže enkrat navada, odbija slaba kritika matičnih knjig glede papirja in črk, katera kritika se je brala v jedne] številki „Ljubljanskega Zvonu". Sedaj srno še le vedeli, da je imel gospod Kržič ukaz, braniti tiskarno Poklukarjevo! To svojo nalogo pa bi bil gospod odbornik boljše izpolnil, da je govoril manj strastno in manj osobno! Matičar d r. I v a n T a v ča r odgovarja, da so tisti „sovražni napadi" izostali, ker so se dot'čni gospodje govorniki gotovo prepričali, da s svojimi idejami ne prodero, če se tako prepri5evalno govore! Nekoliko so pa uže tudi dosegli! Izmej matičnih knjig izginile so K o s e s k e g a dela, in obljubil o se jo tudi, da bode „Matica slo venska" v prihodnje izdajala v prvej vrsti šolske knjige. V kake j zvezi da je »Ljubljanski Zvon" z denašnjim zborovanjem, se logično razvideti ne da. Če uže hočete Poklu-karjevej tiskarni na ljubo pričeti polemiko, Nasledniki Bogdana Hmelnickega. Po Kostouaarovu in dragih spisih napisal J. Slckluna. (Daljo.) Mej tem pa se je buna pospolitih, pod-pihana Puškarjem, vzdignila iznovič pimi V-gov-skim okoli Gadjača. Vigovski se je odpravil pomirit ta punt ter je 8. septembra /bral zbor iz Kozaških starešin, polkovnikov, stotnikov in imenitih Kozakov. Prijavila sta se poljska poslanca Bsnevskij in Evlaševskij. Bc-nevski je govoril Kozakom govor, zmerjal Moskvo, uveraval jih, da imajo Moskali drugo vero, nego Kozaki, da jim Moskali nedozvo-lavajo slobodno pripravljati žganje, medico in pivo, da zapovedujejo oblačiti moskovske zi-pune*) in ubuvati lapti **) da zabranjujejo *) Kožnata kmečka suknja. **) Ličnate cokle. nositi čevlje in koncema da pošiljajo Kozake v progonstvo za Belojezero; a z druge stran' pa jim je obečal srečo in zadovoljstvo v zvezi s Poljsko. Potem — je govoril on — ne bode nič več robstva; strogi zakon ne dopušča pa-nom svojevoljstvovati nad podložnimi. Posle tega ogovora se je sestavil ugovor ki je poznat v povesti pod imenom „Gadjackega." Ukrajina (sedanje gubernije: poltavska, Černi-gorska, kijevska, iztočni ilel volinske iu južni podolske) zedini se dobrovoljno s Poljsko na temelju ravnopravnosti pod imenom „velike kneževine ruske." Vrhovna izvrševalna oblast je morala biti v rokah hetmana, ki je bil izbran doživotno ter od kralja v svojej časti potrjen. Velika kneževina ruska je morala imeti svojo najvišjo sodnijo z ruskim jezikom v medu, svoje državne činovnike, svoje donar-stvo, svoj denar, svojo vojsko, sestoječo iz 30.000 Kozakov in 10.000 regularnih vojakov. Dnija se mora konečno odstraniti obečanji. Odločeno je bilo odpreti dve akademiji z vse-aiiliinimi pravicami — v Kijevu in v kojem drugem mestu, kjer bode najbolj prikladno; razun tega v raznih mestih učilišta brez opre deljenega broja objavilo, se je tudi čisto slobodno tiskanje knjig. Konečno je mogel ataman predstavljati vsako leto kralju Kozake za povišenje v plemstvo vendar s tem dodatkom, da jih od vsakega polka ne bi smelo biti več nego 100 članov. Kur se tiče pa pravic vlastelinov proti pospolitom, ki bodo živeli na njihovih zemljiščih, nij bilo ustanovljeno nobenih pravil, razen tega, da vlastelinom nij dopuščeno zapovedati pospolitom kot svojim podložnim. Precej zatem je začel Vigovski napadati iznovič Šeremetova, a mej tem je pošiljal pisma tudi v Moskvo, ter uveraval v njih carja, o svojej vernosti. Ali njemu nij so nič več verovali. V novembru je stopil Komodanovskij z vojsko v Malo-rusijo. Pospoliti, ki so hoteli postati Kozaki, pričnite jo po časopisih, tam vam bode „Ljubljanski Zvon" morda odgovarjal! Gospod prof. Raj 5 nasvetuje potem v daljšem govoru, da naj bi „Matica slovenska" prestrojila svoja pravila ter se v tem oziru približala „Matici hrvatskej". Govornik toži, da se v matičnih knjigah nahaja toliko jezikov, kolikor pisateljev. Po njegovem mnenji naj bi se vpeljal jezik Šumanove slovnice. Govornikove želje ao opravičene. Kar se tiče jezika, podaja se nam posebno v Letopisu uže taka zmes, da človeka glava boli, če prečita le jedno stran. Koliko se je od matične strani uže govorilo proti Levstiku, a matični Letopis prelevstikuje Levstika za celo stoletje Korektor matičnih knjig je gospod C., samouk na literaričnem polji. Ta gospod pa korigira tako, da prihaja iz njegovih rok pisava, ki je nenaravna, dolgočasna, in tako okorna, kakor hrastov ljub. Ko bi se pri nas uže vendar jedenkrat prišlo do zavesti, da smejo gospoda Levstika posnemati samo tisti, ki imajo, kakor gospod Levstik, kaj podlage, ki so doma v staroslovenščini! Kdor pa je gol na tej strani, naj rajši piše po svojem občutku! Tak naj ne povprašuje, kako je to v starej slovenščini, temuč, kako se to sedaj mej narodom govori. Kdor svoj stil z jedno ali drugo Levstikovo obliko zakrpa, ta še nij Levstik! Predsednik dr. Janez B1 e i w e i s opominja k slogi, ter želi, da bi se matične knjige kri-tikovale po vsebini, a ne po zunajnosti kakor je papir in črka. Ta želja gospoda predsednika je brez dvombe opravičena, a pomisliti je, da forma pri knjigah, to je papir in črka, na čitatelja mogočno upljiva. Kako težko čitajo ce izvrstni Scottovi romani, ki so pri znanej starej izdaji na umazanem papirji tiskani s slabimi črkami! Druge točke programa izvršile so se deloma mej živo debato. Odborov nasvet, da naj se razpiše služba stalnega tajnika, utemeljeval je gospod odbornik Peter Grasselli v daljšem in jederna-tem govoru. Matičar gospod Ivan Hribar strinja se z odborovim nasvetom, ali plača 600 gld. je premajhena. Za tajnikovo službo se pri takej plači ne bode oglasil nikdo, ki bi bil tako literarično izobražen, da bi postal duša matičnemu delovanju. Govornik nasvetuje, da naj se plača povikša vsaj na 1000 gld. Pri glasovanji pa je obveljal nasvet odborov. Gospod Waser in njegov naslednik. Znano je, da je bil pred kratkim g. Wa-ser na Dunaji in da je bil pri tej priliki tudi v avdijenci pred presvitlim cesarjem. G. VVa-ser in njegovi prijatelji trdijo, da je minister dr. Pražak uže sit ministerskega poslovanja, in da je bil g. Waser •sato pozvan na Dunaj, da bi se slišal njegov nasvet o osobi prihodnjega pravosodnjega ministra. Drugi trdijo, da je bil g. Waser citiran na Dunaj „ad audien-dum verbum regium" to se pravi po domače, da je dobil opomin od presvitlega cesarja samega, da dela zoper obstoječo vlado, katera uživa polno zaupanje Nj. Veličanstva. Ta druga varijacija se nam veliko verjetnejša zdi, nego prva. Dr. Pražak pač nikakor ne misli na odstop, istina pa je, da bode skoraj postal zdaj definitivni minister pravosodja. Kar pa naše mnenje še bolj podpira, je to, da nam je došel iz gotovega vira glas, da ima g. Wa-ser uže naslednika na stolici graške nadsod-nije predsedništva. Za gotovo se nam namreč poroča, da bode imenovan predsednikom nad-sodnije graške najvišjega sodniškega dvora na Dunaji svetovalec gospod Božidar Napret, rodom in duhom Slovence. Oče gospoda Božidar Napreta, rojen v Tržiči na Gorenjskem, bil je svoje dni odvetnik v Ljubljani. G. Božidar Napret, posebno brihtna glava, služboval je v Gorici in potem kot deželne sodnije svetovalec v Trstu. Ker se je tukaj zoper Lahone kazal posebno vrlega Slovenca in zvestega Avstrijana, prišel je, ker je slovel razen tega tudi zavoljo posebne učenosti, za svetovalca nadsodniji v Gradec. Ob tem času je bil imenovan predsednikom okrožne sodnije v Rudolfovem g. Albert baron Schluetenberg, ker pa g. Schluetenberg, rojen Gradčan, in slovenščine nezmožen, nij maral iti v Rudol fovo, prišel je mesto njega v Rudolfovo za predsednika okrožne sodnije g. Božidar Napret Tukaj st ,je držal izključljivo le narod lijakov in je pri vsakej priliki odločno pokazal, da je Slovenec z dušo in telom Omeniti moramo tu še, da je ob času svojega bivanja v Trstu gospod Božidar Napret ustanovil ondotno čitalnico. Tudi na literarnem polji slovenskem se je g. Napret z vspehom poskušal in zložil nekaj pesnij. Komaj je bil gospod Napret kaki dve leti predsednik v Rudolfovem, postal je svetovalec najvišjega sodnijskega dvora na Dunaji, kjer biva še zdaj. Če nam vlada da, kar se za gotovo nadjamo, g. Napreta na mesto g. Waserja, jej smemo pač hvaležni biti, boljšega moža bi ne mogla poklicati na to važno mesto, liže za časa mini-sterstva Ilohemvarta se je enkrat govorilo, da pride g. Napret za c. kr. deželnega predsednika na Kranjsko, ali takrat je ostalo le pri besedah. Bog daj, da bi se nam došel veseli glas o g. Napretu le kaj kmalu uresničil, da bi zamogli skoraj iz vsega grla g. "VVuserju zakričati „srečen pot". „Srečen pot" pa po-kem tudi onim Waserjevim privržencem! Politični razgled. ^diau e dežele, V Ljubljani 28. aprila. Deoes se je odprl zopet državni sbovj na dnevnem redu je bttđgetna debata. Debate o tem obetajo tudi letos biti zanimive, kakor so bile lani. Takrat je bil dr. VoSnjak stavil znane resolucije, ! i so bile tudi sprejete, ka terih pa vlada niti po denes nij izvedla. Najnovejša Conradova naredba gleda učiteljišč v Ljubljani pa je tako polovičarska, da se žnjo Slovenci nikakor ne moremo zadovoljiti. Zato od letošnje budgetne debate več in boljšega pričakujemo. O razsodbi državnega Modiščn glede volitev iz zgornjeavstrijskega velikega posestva piše, „Poli t i k", da je politična demonstracija in drv se bode žnjo tudi tako ravnalo. Vnanji minister baron llavmerle je dobil od cesarja veliki križ sv. Štefanovega reda. V manj«* države. Derviš paša je Albance zmagal in zasedel Prizren. Dopisnik v „Times" je imel razgovor s tuiiinliiiu bejem. Ta je izjavil, daje vestno izpolnil svojo dolžnost kot, poddanik sultanov. Tuniska vlada da je zmirorn priznavala interese Francije, ter jej nij nikdar odrekala, kar je mogla odobravati. Tega pa. bej ne bo nikdar dovolil, da bi fran.oski vojaki zasedli Tunis. — Francozjc so prestopili t u n i s k o mejo ter je kolona Ritter od podila Krumire do Idje-nan doline, kolona Vincendo pa je prodrla na višine desnega brega ldjenanovega ter se je tam utvrdila. V boji s Krumiri so Francozje zgubili 2 mrtva '.n 10 ranjenih. V Diiblinu je vseji dne 26. t. m. irske kmetske zveze izjavil Dillor, da se bode vlade prosilo, naj za jedno leto ustavi eksmi-tiranje in prodavanje zemljišč. Ako vlada tega ne usliši, bode se vsakej eksmisiji nasprotovalo z orožjem in Gladstone in Forster bosta odgovorna za prelito kri. V angleške) spodnjej zbornici je dne 26. t. m. prišla zopet Bradlaughova zadeva na vrsto. Eradlaugha namreč ne puste priseči, a on to zahteva. Northcote je predlagal, naj zbornica tudi zdaj ne pusti, da bi Bradiaugh prisegel. Davy je predlagal nasprotno in podpiral ga je Gladstone. A Davvjev predlog je bil vendar 'e zavržen in bi moral vsled tega Bradlaugh iti iz zbornice. On pa nij hotel. Gladstone je potem dejal, da vse daljno postopanje v tej sadovi pripada večini zbornice. Zato je Northcote predlagal, naj zbornica ukaže Bradlaughu, da gre iz zbornice; ta pa je odgovoril, da se bode umakuil samo so se oborožali ter pristopili na njegovo stran. Romodanovski je izbral drugega atamana, Bcz-palega. Na levej strani Dnepra se je vnel prepir, trajal celo leto in jesen sledečega leta 1659. Romodanovskemu je priila v pomoč nova vojska v jeseni pod vodstvom Trubeckega ter cela dva meseca oblegala Konotopski dvorac nje/inskega polkovnika Guljanickega. V tem času je Vigovski pozval krimskega kana in z njegovo pomočjo napadel 28. junija Trubeckega ter ga popolnoma razbil. Trubecki je všel, a drugi vojvoda, Semenj Požarskij, izgubivši vso svojo vojsko, je bil zaplenjen ter pripeljan h kanu, ali ga je po moskovski opso-val ter mu celo v lice planil. Kan ga je zapo-vedal usmrtiti. Na ta način je pregnal Vigovski Velikoruse iz Malorusije; ostal je samo Šeremetov, ki je zapovedal iz osvete po bar barski pokončevati mesteca in vasi okolo Kijeva ter ne zaprinašati niti starim niti mladim. Tru- becki se za nekaj časa po njego vej pobitvi nij mogel vzdigniti proti Malorusiji, v njegovej vojski se je pojavila buna, ki je bila komaj ukrotena s pomočjo Artamona Matojejeva. Podvzetje Vigovskega se nij pokazalo slabo zaradi tega, ker so se vzdignile proti njemu moskovske čete nego ker narod nij sočuvst-voval zauj. Uže v maju leta 1659 so v Varšavi na zboru kralj in vsi dostojanstveniki „Roči Po-spoliti" (poljske države) učvrstili s prisego Gadjacki ugovor, a kozaški poslanci, ki so prišli zaradi t*-ga semkaj, so bili povzdignem v plemeniti stan. Kako so se dali tadanji dostojanstveniki „Koči Pospolitoj" pod uplivom jezuitskega učenja prisiliti na neverno prisego — pokazuje to, da je po izvešču poljskih po vestničarjev Benevskij, zaključivši Gadjacki ugovor, nagovoril senatore, da naj glasujejo zanj na videz skrajne potrebe, z namero pre krščiti ga, čim se bode Poljska pomogla od nanesenih udarcev ter si prisvojila Ukrajino. Ukrajinski narod se nij dal preslepiti s tem ugovorom: vsako zjedinjenje s Poljsko, pod katerem koli načinom, je postalo zanj omraženo. Vzdignila se je buna v Nježnji pod vodstvom protopopa Filimonova in polkovnika Zo-lotarenka, potem v Perejaalavlju pod načelni-štvora polkovnika Timofeja Cicure in Somka; in v Ostre, v Oernigovu in v drugih mestih. Nemirič Juri je prevzel zapovedništvo nad regularno vojsko, sestoječo iz Poljakov, Nemcev in Kozakov: vzbunjeni narod je potolkel vso njegovo vojsko; Nemiriča so vlovili ter ga na kose raztrgali. V Siči je ataman Sirko vpobunil vse Za-porožce ter proglasil za atamana Jurija Hmel-nickega. V samem Cigirinu, kjer je živel Vigovski, se je vnela buna; Vigovski je komaj od tukaj pobegnil. sili. Dalje pa Northcote nij hotel iti in je dejal, vlada mora zoper Bradlaugha postopati. Gladstone je temu ugovarjal in dejal, da ima večina, ki je za Northcotev predlog glasovala, sama dalje postopati. Zbornica je potem sklenila sejo in Bradlaughove zadeve nij rešila. Telegram Slovenskemu Narodu". Dunaj 28. aprila. V državnem zboru je minister Pražak predložil civilno pravni postopnik. Minister finančni je predložil postavo o prostosti štemplja pri konvertiranji hipotekarnih dolgov iz višjih na nižje obresti. V generalnej debati o budgetu so govorili Mannsfeld, Dlirkheim, Kronawetter, baron Godel, ki je terjal jedna-kopravnost za Slovence, Pacher in Kvičala. Domače stvari. — (Agitator Deschmann.) V vče rajšnem listu smo povedali, da je gospod De BChmann bil jako razvnet nad nesramnostjo onih deželnih uradnikov, ki so v zavesti svo jega narodnega čuta in svojih meščanskih pravic prišli na volišče ter svoje zaupanje izkazali narodnim, ob jednem vladnim kandidatom. Gospod Korel se je zarotil, da si hoče vse te rogovilježe dobro zapomniti in jim prilično na zob potipati. Denes naj Se povemo, kako je gospod Deschmann mislil odvrniti nekatere bolj bojazljive uradnike od volitve s tem, da je enega iz mej uradnikov pozval k sebi, ter mu zažugal, da ne sme uplivati na svoje kolege, kajti to nij dostojno za deželnega urad-dnika, da agitira za volitve. Dobro, gospod Deschmann! Ako vi prepričujete deželne uradnike, da nij častno in dostojno za deželnega uradnika, če izpolnjuje svojo narodno dolžnost, tedaj si svoj svet vi prvi zapomnite. Nijste mar tudi vi deželni uradnik kot muze j ni kustos? ali ne vlečete vi svoje plače ravno tako iz deželne blagajnice kot oni V in vendar ste tekali od jutra do večera po vseh mestnih ulicah in lovili volilce na svoje limanice; Yse-kako pa je nečastno za deželnega uradnika, kakor je g. Deschmann, da se, svojo službo na strani pustivši, plazi in tihotapi po mirnih mestjanskih hišah ln lovi za svoje pristaše glasove. — (Dozdanje stare marke ali kolek i) veljajo samo še do konec tega meseca. — (Občina Krška) obhajala bo svečanost poroke Nj. ees. visokosti cesarjeviča Rudolfa z Nj. kralj, visokostjo kraljičino Štefanijo z naslednjim programom: 1. 9. maja zvečer: Razsvetljava mesta, večerna godba (Zapfenstreich); 2. 10 maja: Okinfanje mesta zastavami; 3. Slavnostna sv. maša; 4. Po sv. maši razdeljitev brošure „Življenje našega cesarj« viča nadvojvoda Rudolfa" mej šolsko mladino, v telovadnej dvorani Krške šole; 5. Telegratično čestitanje občine, po c. kr. okr. glavarstvu in deželnem predsedništvu; 6. Obdarovanje 12 ubogih Krške občine z denarjem. Županstvo Krško 27. aprila 1881. Za župana : Miroslav Biimches 1. r. — (Kamniška čitalnica) priredi v nedeljo 1. maja besedo z naslednjem vspore redom : 1. Poglavje I. II. in lil., vesela igra v enem dejanji. 2. „Voltej in Rozau odlomek iz čarobne burke „Zapravldvec". 3. Ples. Vstop nina navadna. Začetek ob 8. uri. K tej veselici prav uljudno vabi odbor. — (Z ah vala.) Podpisano občinsko pred-stojništvo izraža najtoplejšo zalivalo v imenu stradajočih gospodu Peter Majdiču, posestniku parnega mlina in velikemu trgovcu v Mengisu pri Ljubljani, kateri je poslal franko veliki dar 340 kil moke v razdelitev mej tukajšnje stradajoče reveže. Bog tisočero plati preblagemu rodoljubu poslani dar in nakloni nam še več enako blagih dobrotnikov! Nadoslav Potepan, občinski predstojnik. Ra/.ne • vesti. * (Čuden prizor) so pred nedavnim gledali tisti, ki so bili baš navzočni na staro davnem sv. Petra trgu v Rimu. Z velieim vpitjem je namreč star mož bežal pred mladeničem, ki je drl za njim z golim bodalom. „Resite me, rešite me!", klical je begunec. In res več gardistov papeževih je besneči >;,fa mladca ustavilo, da ga odvedo v zapor. Zdajci pak jame starec prositi, naj spuste ujetnika, ter naj mu ničesar zalega ne store Mladenič bil je — n j egov lastni sin! * ( P r e k a n j e n v i n s k trgovec.) Nekov vinsk trgovec v Mainzi na Nemsknn je zelo slabo kupčeval. Jame zatorej z umom čitati novine, in sicer ne političnega dela, uiti domačih stvarij niti raznih vestij. Kadar je dobil kakšen list v roke, najprej je pogledal, če ima knkšno naznanilo smrti. Ne smemo misliti, da je imel nad mrtveci toliko veselje, toda pazil je, da je zasledil iz naznanila naslov umrlega, in sicer je izbiral si samo kakšne vele posestnike ali visoke uradnike. Potem je naglo pisal na adreso umrlega blizo tako : Jemljem si Čast, poslati vam denes pri meni naročenih 100 litrov najboljšega Ritenskega vina, po katerega ste mi pisali pred mesecem dnij, ter vas prosim naj ulj ud ne j še, da mi čim prej vposljete za prejeto blago 50 gld. PriporočujoČ se vam za daljna naročila, ostajam z odličnim spoštovanjem vam udani J. J.w Dediči navadno nijso povpraševali, ali je res bilo vino naročeno ali ne. temveč so zvitemu pošiljatelju redno plačevali in pili na zdavje umršemi.. Tem načinom je prej siromašni vinski trgovec obogatel. * (Srdeminpetdeset let zaprt) je bil nekov Louis Desjardins, starina mej francoskimi ujetniki. Umrl je nedavno v osrednje j uječi caenskej, 87 let star. Uže za svojega življenja so ga razni pisatelji opisovali v kriminalnih in razbojniških romanih. * (Potovalea,) Nedavno sta se v jednem vagonu belgijske železnice peljala gospod — in gospa, o katerih je bilo videli, da se ne poznata. Zdajci poprosi svoje tovari-šiiM>, naj izvoli pet minut skozi okno ven gledati. „Prav rada", odvrne gospa, ter mirno gospodu obrne hrbet. Ko je isti glas zopet pozove, naj sede na staro mesto, ozre se in vidi pred soboj, namesto gospoda, elegantno gospo /. gosto preprogo preko obličja. Dama, ki je bila naprošena gledati skozi okno, sedaj tudi za svojo osobo prosi, da se novo preoblečena gospa potrudi nekoliko zabavati i vnanjo naravo, v kar je poslednja rada privolila. In skoraj se je prvotna gospa tuka; izpremeuila v lepega mladega gospoda. Novo preoblečenej gospe* se je čudno zdelo, da je i/preinemba oblačil vršila se ravno narobe. Mladi gospod se je začel glasno smijati, ter dejal: „ Kakor se mi dozdeva, imava oba jednako namero, skrivati se namreč pred ljudmi. Kdo pa ste vi in kaj ste učinili?" — Blagajnik J-sem, kateri je angleškej banki izmeknil precejšnjo vsoto", se nepremišljeno tujcu izpove v žensko obleko preoblečeni tat. — „In jaz" — odgovori gospod — „sem policaj Scotteodvar, kateri se uže dva dni z vami vozim v raznih preoblekah." In potegnivši revolver nadaljuje * nzatorej, ne počenjajte mi nikacih neumnosti j, da ne bodem primoran, s6 silo tirati vas nazaj v London.1* l*OWli«NIH». Iz Ljutomera durt aprila 1H81. Drnftvo okrajno saloinloe v Ljutomeru Imelo .j*> 24. t. m. glavno letno sejo, jiri kuterej so jo prHio-SOVal in odobril rueiin za leto 1HH0 in so so opravile volitve v razne društvene zastopo. V iiafelniAtvo so izvoljeni gospodje: ban K u- koveokot načelnik, Halja! Žemljic kot den&rnl&ai i u Jože (J oni i I Sok kot preglednik. Drultvo jo imelo na konci leta 1880 296 udov A 2iMl opravilnimi deleži, mej tekom opravilnima letu jih je 19 pristopilo, a 38 odpelo, na opravilnih aeležib bilo je l.*).")7 -ld. Tli kr. vplačano, a 11H!> gld. 10 kr. Bplaoano. 287) Vsled predloženega in potrjenega rueima sprejelo se je leta 1880 v tekoči račun 68-.086 gld. i kr., (splačalo 57.884 gld. kr., torej je preostal ns konci letu blagajniški preostanek od 10.161 gld. 79 k?« Bilanca o društvenem premoženji Icaie sledeče i I. I m e tj e: Vigovski je naznačil generalni zbor pri Germanovki; semkaj so pripeljali njegovi nasprotniki Jurija Hmelnickega. Vigovski je za-povedal, da se ima na zboru prečitati Gadjacki ugovor, ali Kozaki so začeli vpiti, kričati; starešine so uvideli, da se ne dado pogovoriti ter pristopijo torej k večini; bralce ugovora so na kose razmesarili, Vigovski je zbežal, a kasneje na zahtev Kozakov poslal jim bvojo bulavo. Kozaki so izbrali za svojega atumana Jurija Hmelnickega. Meseca oktobra se je zbrala druga rada (zbor) v Perejaslavlju, in dospevši semkaj s carskim poveljem potrdi knez Tru-beeki Jurja v časti atamana, ali z nekimi važnimi ograjami proti prejšnjemu dogovoru z Bogdanom i Imelniekim: ataman nij imel prava sprejemati tujih poslancev, zavojSčiti se s komur koli brez dozvole gosudarjeve ter ny mogel nobenega imenovati polkovnikom drugače, nego posvetovavši se preje s prostimi Kozaki. Kozaški starešine so se trudili z vsemi silami, da se režijo vseh teh novih priklad, ali nijso se mogli protiviti vztrajnosti moskovskega vojaškega zapovednika in njegovih tovarišev. Kozaški starešine so se silno trudili izvesti, da ne bi nobeden Malorus občeval z Moskvo razen atamana; pa že to skoraj ne bi dopuščali; kajti pravo občevati z Moskvo je pružilo mogočnost sovražnikom atamana in starešin pošiljati raznovrstne ovade na moskovske zapo vedi, a moskovska vlada je imela po tem tajni nadzor nad stanjem v Malorusiji. Moskovski vojevodi so b'U postavljeni v nekih maloruskih mestih: Kijevu, Perejasljavlju, Nježiuju, čemi govu, Braclavlji in Umani. Za pospoliti narod, ki je tako goreče nasprotoval zalezovanju Vi govskega v korist Moskvi, nijso nič storili; nasprotno, osvobodivši Kozake od nastauitev in vožnje, naložili so te dolžnosti ter jim odvzeli pravo pripravljanja tero se je prepuščalo Kozakom. (Daljo pri h.) pospolitim pijač, ka i) (lotovina i> Vredno t e Vrednost d) Dolžno in obresti, . ineiijic . . . inventara . . . naprej plačane 10.151 gld. I'ii B28 „ ii.!l«'2 7!» (".ti fi.'J kr. Vkopaj n. i L5.272 gld. 98 kr. Dolgovi a) Terjatve druStvenikov . . 14.659 gld, 69 1), „ bruni Ine .rjev . . 82.312 „ 88«/i c) „ graike hranilnice 12.000 „ d) Rez-rvni iond..... 4.202 „ 6$Vi 566 „ ti Inventaru vrednost . . . 300 „ — g) Naprej sprejeto obresti . . 1.949 „ 41 kr. Y kupuj 116.979 gbl. 98 kr. Kult ovce, načelnik. Zemlji« . denarmčar. Gomil ton. preglednik. Harijno kopelji&če poleg l»rnl odpre se letos kakor vsako leto dn6 1. maju. Na mnog..brojno obiskovanje vabi inlaiio Josipina Ziakovvski. (240—1) Dr. Pattisonova bata zoper protin takoj ublaži in ozdravi hitro (6f>—7) protin ter iTviiiiiiizfiii vsake vrste: bolečine nu obrazu, prsih, vratu, v zobeh, rokah, kolenih, udih, v križi in plečih. V zavitkih po 70 kr., pol zavitka 10 kr. i mu Jo Jul. pl. 1 ruko« r.y , lekarna mri Samorogu v l.jut»lJaul. Dunajska borza 28. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 95 Enotni dri. dolg v srebru ... 78 »85 Zlata renta.........94 „65 1860 drž. posojilo......189 „ — Akeije narodne banke..... 836 „ — Kreditno akcije.......332 „ 2<"> London ..........117 »85 Srebro..........„ — Napol...........5» „ 32 C. kr. cekini........6 „ 66 Državna nauke.......57 - 55 Zahvala. Prijateljem in znancem in vsem, kateri bo se pogreba moje uepozabljive ranjke ženo v tako obilnom številu udeležili, kakor tudi za mnogo darovanih lepih vencev, izrekam tukaj svojo globoko čutečo iskreno zahvalo. Hosehno zahvaljujem so šo slavnoj ka-toliškej Vincencijevej družbi za izkazano mi sočutje. 1 Jug plati! Alojzij Jenko, (236) pekovski mojster. kr. Gostilna v najem. Za Toplice Glalleiieirf? poleg južno-železniSke postaje Z ago rj e na Kranjskem sprejme se soliden vešč gostilničar. Prositelji s kavcijo naj se obrnejo do podpisanega lastnika. Alojzij Prasehniker, (234—1) v Kamniku na Kranjskem. Podpisani priporočam čestitemu občinstvu, posebno potnikom, svojo dobro oskrbljeno, blizu kolodvora m. Peter užo 23 let obstoječo „Narodno gostilno", („H6tel National)". Naj vsakateri se potrudi priti, kdor želi biti dobro in brzo postrežen z dobrim naravnim vinom: kraškim teranom, dolenjcem, starim hrvatom in dobro domačo vremšino ter svežno z ledenice 1'untigamsko pivo, mnogovrstne domače in tujo hoteli je, likerje, domači 4 letni slivovec vsake vrste in okusne jedi, vedno pripravljene spodobni) opravljene sobe z več postljami; pri vsakem vlaku je sluga za spremstvo potnikov ^ najnižjo ceno zagotovlja (144—4) Ivan Korošec. Št. 5672. Razglas. (225—3) Ker je mestni /bor v svojej seji dne 12. aprila t. 1. sklenil, da se v praznovanje poroke Nj. c. kr. svetlosti cesarjeviča nadvojvoda Rudolfa mesto splošno zazsvetli in z zastavami okinča, vabi mestni magistrat ljubljansko prebivalstvo, da na večer pred poročnim dnem, to je 9. maja t. 1., mesto splošno razsvetli in na dan poroke z zastavami okinča in s tem patrijotičnim dejanjem starodavno ljubezen in zvestobo do vladarske hiše spodobno izrazi. v Ljubljani, dne 22. aprila 1881. _ Župan : Lase han. i »o 1» III dolenjsko vino vedro 6 in 8 gld. — Izve se pri .1. Kibici, (235) na Starem trgu št. 34, v Ljubljani. Za predstojeće svečanosti poroke Njiju veličanstev priporočam prav lepe dekoracijske reči: in belgijske a 90 kr. do [Slih zaročen- —1* * avstrijsko Grbe i gid, Transparentne slike S; rentne grbo za okna — 115 cm. široke, 190 cm. visoke — od gld. 2-80 do gld. 3-6'>. 9«Miiin* I.uJama vsake velikosti in zastave in oanetera barve prav po eem Naroebe prosim do 8. maja, da morem čestitim naročnikom O pravem času ustreči. Franc Doberlet, Ljubljana, Frančiškansko ulico. (238—l) t-, •—■ O O to Q ~ "3 - 8"a.&d (M IH 8 .a S s .a« 3q &2e 11 f. I •C J'g Oh 3 .2 IM P= I ■ > 'B 8"! 0- S rt ti K/2 Od 16. maja in 15. septembra so tarifi za stanovanja in kopelji za 25 znižane. IK"CLĆL:Eila».is3so Iszo^ellšče KRAPENSKE TOPLICE na Hrva^Uomi (poštna in brzojavna postaja.) To kopelisee ji> od Zidanimost-Sisoške železniške postaje Zaprežiee .'I in od jnSnoželeznične postaje PoliČaue -i */9 ure oddaljeno. Akratotherme tega zavoda đosezajoče 30' do 35" R. imajo nedosežno zdravilno moč zoper protin, kožne in bolezni vsled ran, kronični morbus, brightii, pa-thologične procese ženskih spolskih organov, revmatizem in njega posledice, nevralgije itd. Zdravstveni zavod je odprt <»d 1. aprila do konca oktobru ter dajejo veliki basini, posebni marmorni debri in douclK-kopelji, stanovanja, restavracije, velike obodne in biljardne dvorana In godba, lekarna, park Itd. vsak moderni komfort v pol-nej meri. Od 1. maja \.>/.ij.i mej tu in železniško postajo Poličane postni omnibusi po dohodu dunajskega poštnega vlaka ob 10 V i uri zjutraj ter sprejemajo kolikor je osob Vožnina 3 gld. od osobe. Za vsak drugi \Uk so na razpolaganje priročni vozovi. <>d i. junija dobivajo se v Zapreti-oab ob dohodu vsaoege vlaka vozi bo ' Krapenske-Toplice. Na VpraSanje 0 topu'eah mln-m uri a topliško vodstvo in topliški 'zdravnik, zdravstveni Bvotnik dr. K cigar pl. Aigner. Kopoljiško brošuro dobe se v vseh knjigoprodajalnicah, prospekti pri kopeljiškem vodstvu. Krapenske Toplice aprila 1881. (988—1) I ♦ 1 ♦ t TJ"stsmo^rljexLO 1858. N unajskej svetovnej razstavi l. 1873. odlikovano z medalijo za napredek in v I.iiu-u liciraiije. ■ daj ^ tudj t \ a ina, so prov/.umejo •d) uajskrbnejiti Uvršlle; na vsako odgovori. ^34J—1) Kalnik iind Nlederlage: stadt, GronangergasBe Nr. \2r vlH-h- in «I«t MinilNKCIiultl<»u-4'a»KC. T emeljita pomoči vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. 0hranjenje zdravja naslanja se večjim delom na čiščenje in snaženje sokrovice in krvi in na pospeSovanjo dobrega prebavijenja. Najbolje to sredstvo je dr. Eoza žiy]jenski balzam. Zivljenski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahte vam; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjiis do jedi, kislo riganje, napetost, bije vanje, kri v želodci, zaslinjenost, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. f i«/if.«f jrkl€>nica I fjltl*, gutl skfenivv .IO A t-. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Spofitovani gospod ■•'ragiier! . Hvaležen vam moram hiti, da ste mi poslali dve stekleniei dr. Ro-zovega Ijeiiske^ii balzama, kajti od onega trenotka, ko gaje moja soproga zavžila, »gubila je svoje bolečine in krč v želodci, za katerem je trpela 3 leta. S tem potrjujem samo istinitost. Trosim vas, da mi s poštnini povzetjem pošljete zopet 6 steklenic dr. liozovega življenskega balzama. Kogatcc, 16. oktobra 1880. Se spoštovan jem Jiiiuu-i Stiuklavšiči b. št. 4-1, občina lluin, zadnja pošta Rogatec. g)^" S a, rj en je I Da se Izogne neljubim napakam, zato ])rosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «lr. Boaov življcuNki b»lx»m i/, lekarne B. Fragnorja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sum, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zivljenski balzam, in ne izrecno dr. Rozovega življenskega "balzama. Pravi dr. Rozov zivljenski balzam dobi so samo v glavnoj zalogi izdelovalca It. Frugncrju, lekarna „k Črnemu orlu" v I'ragi, Kcke der Spornergasse Nr. -t)5—3. V Lj ubijani: V11J. Mayr, lekar; G. Piccoli, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoczv, lekar. V Novem mest u: Dom. Rizzoli, lekar. V Kameiiiku: Jos. Močnik, lekar. ipfF~ Vse lekarne In večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-OgerskeJ imajo zalogo tega življenskega balzama. Isto tam: Praško vseobčno domače mazilo, gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa. Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in ee postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojno mozoljčke, orniasti tur; zoper zanohtnieo ali takozvanega črva na prstih; zoper' obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prelilajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih", rokah in lediji, če se noge pote in zoper kurja oćesa; ee roke pokajo in zoper kitam podobne razpoki ine; /oper oteklino, kadar jc koga pičil'mrčes; zoper stare ram; in take, ki se gnoje; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd. Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napibnenje se kmalu ozdravi; kjer se je pa pričelo uže gnojiti, tde izsesa v kratkem in brez bolečiu ozdravi. ■ il.đttfjit u/t /*« in /.»•. Sšalzam za uho. Skušono in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skle-nica 1 gld. av. velj. ' (209—2) Iza.it^u m urfdiiik M.iks> Ar mi C, Lastnimi iu tisk -Narodne tiskarne". A$8