ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ROBBOV GLAVNI OLTAR PRI FRANČIŠKANIH V LJUBLJANI RAFAEL OGRIN Baron Konrad Rus pl. Rusenstein. gospod na Hmeljniku in Strmoln pri Cerkljah, de- želni odbornik in glavni prejemnik, je bil prvič poročen s Felicito, roj. pl. Raab. Iz tega zakona je imel sina Janeza Karola, ki je umrl najkasneje 1. 1645. Iz dediščine, ki je bila namenjena sinu, je Konrad nato sezidal avguštincem pred Špitalskimi vrati v Ljub- ljani cerkev, ki je danes frančiškanska. V njej je dal napraviti loretsko kapelo z rod- binsko grobnico. Za dosego svojega namena se ni ustrašil nobenih stroškov. Da bi bila podobnost s kapelo v Loretu popolna, je po- slal celo svojega arhitekta v Loreto, da tam preriše in premeri kapelo in jo nato prav tako sezida v ljubljanski cerkvi. Kakor pri- poveduje Rusensteinov vnuk, je njegov ded izdal za cerkev 130.000 fl. Kapelica je stala sredi prezbiterija, pred njo pa je bil glavni oltar, zgolj lesena menza brez vsakega nastavka. Nad menzo je bilo okno, skozi katerega se je videlo v kapelo. Plemič Filip de Giorgio je v svoji oporoki z dne 2i. julija 1722 zapustil 6000 fl za ka- menit glavni oltar v avguštinski cerkvi. Bil je sin Matije de Giorgia, ki je bil cesarski špitalski mojster, od 1684 dalje mestni no- tranji svetnik, od 1689 do 1691 mestni sodnik in od 1697 do 1699 mestni župan v Ljubljani. De Giorgii so bili navadni plemiči. Njih grb je bil deljen: zgoraj so bile tri zvezde, spodaj pa štorklja. Filip je bil adjunkt deželnega knjigovod- stva in upravnik glavnega knjigovodstva. Tako je sam zapisal 19. maja 1714 v matično knjigo Dizmove družbe. Tu si je izbral ime »Čakajoči« in gejslo: »Treba je nositi in upati.« Na njegovem listu v matični knjigi družbe je nad geslom narisana roka v obla- kih, ki zaliva v lončku zasajeno suho dre- vesce. Poročil se je 2. marca 1699 v stolnici s Sofijo Leopoldino pl. Aichberg. Bila je zadnja potomka starega rodu Aichbergov, katerega že Valvasor našteva med izumrlimi. Filip je imel visokoleteče načrte. Hotel je postati kranjski deželan in se tako uvrstiti med prve rodbine v deželi. Združil je svoj grb z grbom Aichbergov in prosil za državno viteštvo, ki je bilo poleg svobodnega posestva ali pa vsaj 10.000 fl premoženja pogoj za deželanstvo. Zakon pa je bil brez otrok. Brez teh po so bili vsi njegovi načrti brez pomena. Hrepenenje po potomstvu izdaja njegovo ime v Dizmovi družbi »Čakajoči« in slika, kjer nebeška roka zaliva suho drevesce. Nje- govo geslo pa izraža vdanost in upanje. Državno viteštvo mu je bilo podeljeno 28. februarja 1719, sam pa je zbolel in po dolgi in težki bolezni 21. septembra 1722 umrl, star 54 let. Njegovo hrepenenje po po- tomcih se ni izpolnilo. V svoji oporoki je za deželanstvo name- njenih 10.000 fl zapustil za dva oltarja: avgu- štincem za kamenit glavni oltar 6000 fl, stol- nici pa za isti namen 4000 fl. Izdelava oltarja v avguštinski cerkvi je bila poverjena ki- parju Luki Misleju, ki pa je 1727 umrl. Za njim je prevzel delo njegov zet in dedič Francesco Robba. Proti gradnji oltarja pa sta nastopila Rusensteinov potomec iz njegovega drugega zakona Karel Avguštin in njegov nečak Jožef Henrik kot zavetnika cerkve. Nasprotovanje Rusensteinovih potomcev postavitvi novega oltarja je bilo z njihovega stališča razumljivo in upravičeno. Ustanovi- teljeva zamisel je namreč bila, naj bo loret- ska kapela središče cerkve. Novi oltar pa jo je narobe potisnil v ozadje in stopil sam na njegovo mesto. Ker je bil novi oltar po na- črtu 40 čevljev (12,60 m) visok in širši kakor kapela, se po postavitvi oltarja kapela sploh ni več videla. Rusensteina sta se poleg tega tudi bala, da se ne bi oltar ob kakem potresu zrušil in uničil kapelo. Tudi bi tabernakelj na novem oltarju zakril okno v kapelico, ki je moralo biti — kakor v Loretu — vedno prosto. Začela se je trinajstletna pravda. Ru- sensteina sta se pritoževala na vse mogoče; 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO oblasti, a sta povsod propadla. To pravdo je obširno popisal dr. Anton Vodnik v svoji razpravi o Francescn Robbi, ki je bila 1.1935 objavljena v Kroniki slovenskih mest in ki jo pričujoči članek dopolnjuje. Boj za Robbov oltar v avguštinski cerkvi pa je posegel tudi v Dizmovo družbo ali Družbo združenih, kakor se je uradno ime- novala. Tu so bili včlanjeni glavni nasprot- niki v tem boju: Karel Avguštin, baron Ru- senstein, ki se je boril proti postavitvi Rob-' bovega oltarja, in Josip Anton Vermatti, eden izmed izvrševalcev de Giorgiove opo- roke, ki se je boril za postavitev. Njemu se je pridružil še generalni vikar Janez Jakob Schilling, ki se je izjavil za postavitev. Zato ga je Jožef Henrik, Avguštinov nečak, v neki vlogi napadel, češ da se tako malo razume na stavbarstvo kot na turški koran. Baron Avguštin se ni dobro počutil v družbi med svojimi nasprotniki in je zato umanjkal. Morda se je z njimi celo spri; ker se dve leti ni udeleževal družbinih sestankov, je bil 29. junija 1738 iz družbe »eliminiran«, ka- kor je družbin tajnik zapisal na njegov list v matični knjigi. In prav to leto je bil po- stavljen Robbov oltar v avguštinski cerkvi. Karel Avguštin in njegov nečak sta sicer pri oblasteh propadla, pri avguštincili pa sta le dosegla, da kipar Robba ni postavil oltarja v vsem obsegu, kakor ga je sprva i'zdelal. Da pomirijo ustanoviteljeva dediča in svoja zavetnika, avguštinci niso pustili postaviti kipe vrh oltarja in niso namestili ob straneh oltarja podstavkov s kipoma Avguština in Tomaža Vilanovskega. Tudi ta- bernakelj ni bil postavljen na menzo. V no- vem oltarju je bila odprtina, ki je ustrezala oknu v kapelici in se je tako tudi z novega oltarja videlo v kapelico. To stanje je hotel baron Avguštin za vedno ohraniti. Še po mnogih letih ga je bolelo, da je pravdo za- radi velikega oltarja pri vseh oblasteh iz- gubil. Leta 1749, ko je bil že 82 let star, je še enkrat iskal svojo »pravico«. Predložil je avguštincem novo pogodbo, kjer bi naj samo- stan pismeno priznal, da je brez dovoljenja ustanoviteljevih dedičev postavil glavni oltar, ki kazi cerkveno stavbo in nasprotuje ustanoviteljevemu namenu. V pogodbi je si- cer pristal na to, da ostane novi oltar v ta- kem stanju, kakor je bil tedaj, da pa se ne sme na noben način ne zvišati ne razširiti. Nadalje mora ostati okno v velikem oltarju na večne čase odprto in se ne sme zakriti ne s tabernakljeni ne na kak drug način. Vna- prej se brez pristanka zavetnikov cerkve ne sme ne v kapeli ne v cerkvi nič spremeniti. Ako bi se zaradi novega oltarja poškodovala kapela, morajo avguštinci popraviti vse po- škodbe na lastne stroške. Ko sta torej barona Rusensteina izgubila pravdo v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju in jima je bil zapovedan večen molk, je se- daj Avguštin ponudil samostanu »poravna- vo«, s katero naj bi se preprečili morebitni bodoči sodni stroški. Avguštinci so seveda to pogodbo zavrnili, samostanski arhivar pa je za vse listine, ki so se tikale te pravde, napravil ovojni list in nanj z zadovoljstvom zapisal: »Zbirka listin o pravdi, ki jo je začel g. ba- ron Jožef Henrik de Rusenstein 1. 1736 in je bila pod g. baronom Avguštinom de R. 1749 končana, s katero sta imenovana gospoda po- skušala preprečiti postavitev glavnega oltarja, ki ga je g. de Giorgio ustanovil, skup- no s pismom in novo pogodbo g. barona Avguština de R., ki ju je predložil, ko je bila pravda zanj že izgubljena in samostanu pri- sojeiia.« Tako se lahko še danes bere v Državnem arhivu Slovenije. Sleherni ogenj pa prej ali slej dogori. Ko je baron Avguštin 1. 1754, le nekaj dni pred svojim 88. rojstnim dnem, napravil na Selu pri Stični svojo oporoko, je odredil, naj se njegovo truplo, če le mo- goče, ponoči prenese v Ljubljano. Pred vrati avguštinske cerkve pri Spitalskili vratih naj se krsta odda patrom avguštincem, ki naj jo nato sami prenesejo v loretsko kapelo in jo tam brez posebnih obredov polože v grob- nico. V oporoki naroča le še, da mora vsak avguštinec opraviti za zavetnike določene molitve, sicer pa ne omenja ne kapele ne oltarja. Glavni oltar je bil v sedanjem ob- segu postavljen šele po Avguštinovi smrti. Dne 20. junija 1760 je bila sklenjena po- godba med priorjem p. Hutterjem in kamno- seškim mojstrom Antonom Fritschem, s ka- tero se je slednji obvezal, da bo v treh tednih postavil na svoje mesto manjkajoče dele ve- likega oltarja, ki so bili shranjeni v skla- dišču, in sicer od vrha navzdol leseni balda- hin, pod njim Boga Očeta z zemeljsko kroglo, ob straneh vrh stebrov pa dva angela iz ge- novskega marmora. Nadalje se je mojster obvezal, da bo postavil tudi na obeh straneh oltarja že izgotovljena podstavka s pripada- jočima kipoma. Dne 15. julija 1760 sta po- godbenika napravila še dodatek, s čimer je mojster Fritsch obljubil, da bo do praznika sv. Avguština popravil tudi tabernakelj, ki je bil nekoliko poškodovan, in ga nato po- stavil na oltar. 28. avgusta 1760 je bil torej glavni oltar postavljen v istem obsegu, kakor stoji danes. 126 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OPOMBE Viri D Državnem arhivu Slovenije: Monastica. Avguštinci in frančiškani v Ljubljani. Zbirka li- stin. Matična knjiga Dizniove družbe iz 1. 1688 Theatrum memoriae nobilis ac almae societatis unitorum, fol. 89 de Giorgio; fol. 70 baron Avgu- štin pl. Rusenstein. Testamenta Filipa de Giorgio, III. lit. G, št. 32; Karla Avguština de Rusenstein, III. lit. R, št. 53. — Viri v Stolnem farnem arhi- vu: Matične knjige. — Mestni arhiv Ljubljana: Vladislav Fabjančič, Knjiga županov, II. — An- ton Vodnik, Francesco Robba. Arhivalna študija. Kronika slovenskih mest II (1933), str. 140, 210-214, 266-268. — Viktor Steska, Ljubljanski baročni ki- parji. Anton Fritsch. ZUZ V (1923), str. 96. 127