Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja ca vse leto »J • $6.00 .....$3.00 $7.00 $7.00 Za pol leta Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA in lisi: slovenskih JelavcevyAmerikL TELEFON: OHelsaa 3—3878 Entered as Bscond Plan Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 NO. 176. — ŠTEV. 176. NEW YORK, SATURDAY, JULY 29, 1933. — SOBOTA, 29. JULIJA 1933 The largest Slovenian Daily the United States. lured every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. | TELEFON: CHelaea 3—3878 VOLUME XXX — LETNIK ZLI IZDELOVALCI AVTOMOBILOV SO SE SPORAZUMELI ADMINISTRATOR H. S. JOHNSON JE TRDNO PREPRIČAN, DA SE BO VLADNI NAČRT OBNESEL Na tisoče in tisoče delodajalcev je podpisalo pogodbe z vlado. — Industrija mehkega premoga je predložila svoj pravilnik. — Dosti tvrdk je že zvišalo plače in skrajšalo delovni čas. — Fordova kompanija se še obotavlja, češ, da mora najprej pravilnik natančno preštudirati............. WASHINGTON, D. C., 28. julija. — Iz vseh delov dežele poročajo danes poštni mojstri, da je prišlo v poštne urade na tisoče delodajalcev, ki so pr-stovoljno podpisali s predsednikom pogodbe za zvišanje plač in za skrajšanje delovnega časa. Upravitelji industrijalne postave pa navzlic temu niso z razvojem posebno zadovoljni, ker se kot prvi pojavljajo le mali industrijalci, dočim stoje velike kompanije še vedno precej v ozadju. Danes se je vrnil iz Detroita industrijalni administrator Johnson, ki je imel tam važne konference z ravnatelji trgovske zbornice in z zastopniki avto industrije. Izdelovalci avtomobilov so se po dolgotrajnem posvetovanju sporazumeli glede pravilnika. V tovarnah za avtomobilov so se po dolgotrajnem posvetovanju sporazumeli glede pravilnika. V tovarnah za avtomobile se bo delalo po petintrideset ur na teden, minimalna plača bo pa znašala od 40 do 43 centov na uro. Razen Ford Motor Company so bile pri posvetovanjih zastopane vse družbe, ki izdelujejo avtomobile. Fordova družba je sporočila, da se zaenkrat še ne more odločiti, češ, «da mora najprej temeljito preštudirati pravilnik. Svoje pravilnike so predložili tudi lastniki gledališč ter zastopniki družb, ki lastujejo rove mehkega premoga. Uradniki urada, kojega svrha je obnovitev ameriškega gospodarstva, so zelo optimistični. Industrijalni administrator Johnson je rekel: — Zatrdno sem prepričan, da bo načrt uspel. Ce pa ne bo u-spel, bomo šli vsi skupaj k vragu. Včeraj je sporočilo predsedniku trinajst tisoč nadaljnih podjetij, da se strinjajo z njegovim predlogom in da bodo takoj zvišali plačo svojim uslužbencem in skrajšali delovni čas. Posledica tega bo, da bo dobilo na milijone ljudi delo. Jutri bo začel administrator Johnson zasliševati zastopnike tekstilnih delavcev, ki v splošnem niso zadovoljni z določbami pravilnika, ki ga je uveljavila tekstilna industrija. Johnson bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo poravnal nesporazume in preprečil štrajk- Po konferenci zastopnikov avto industrije je Johnson ponovno poudaril, da takozvani Industrial Recovery Act (postava za obnovo ameriške industrije) nikakor ne stremi po organiziranju delodajalcev oziroma delavcev ter pripomnil, da delodajalci ne smejo zavračati posvetovanj z organiziranimi delavci. LANSING, Mich., 28. julija. — Državna vlada je sklenila, da bo v bodoče dajala naročila le onim podjetnikom, ki so sklenili s predsednikom pogodbo za zvišanje plač in skrajšanje delovnega časa. Generalni avditor John K. Stack je že dobil tozadevna navodila. ' INDIANAPOLIS, Ind., 28. julija. — Stutz Motor Car Company of America je naznanila, da bo vsem svojim uradnikom in delavcem zvišala plače za deset odstotkov. Premogarji hočejo biti zaščiteni BUTLER HOČE S SILO ZATRETI ODVAJANJE Bivši vojaški poveljnik priporoča obsedno stanje.—Odvajanje bi moglo biti zatrto v enem mesecu. SMRTNA KAZEN ZA _0DVAJALCA McGee, ki je odvedel Mary McEIroy je prvi, Id je bil obsojen na smrt. — Enako kazen bodo dobili še drugi. Newton, Square, Pa., 28. julija. — Zločinstv > odvedbe, ki se jo talco zelo razširilo fx> Združenih državah, bi biilo mogoče za-treti v enem mesecu, kot pravi generadni major Smedley I). Butler, — Naj predsednik Združenih držav razglasi obsedno .stanje, ki bi prevzelo .poslovanje civilnih sodišč proti gangsterjem in raketir-jem rii kmalu bomo videli konec teh podgan, ki žive od odkupnine, — je rekel Butler. Po iButlerjevem mnenju pri takem obsednem stanju ne bi bilo treba rabiti vojaštva. — Predsednik bi v vsakem o-kraju. kjer je razširjeno raket ir-stvo. .postavil maršala z oblastjo B.M.BARUCH BO K0NFERIRAL Z LITVIN0V0M Francosko časopisje razpravlja o možnem sestanku Barucha in Lit-vinova. — Razpravljala bosta o priznanju Rusije. Pariz, Francija, 28. julija. — Kansas City, Mo., 28. julija. — Uničevalen udarec — prva smrtna kazen — je bil zadan odva:>a-nju, ko je porota obsodila na smrt Takl<>j' ko sPan^ka priznala Wa-lterja McGee, ki je priznal. ®°vietek<> Kusijo. domneva pari-da je bil voditelj odvajalcev pri ®kc> ^a^P^je, da bodo tudi Zdru-odvedbi Mary MoElroy in je bi- žene države vkratkem .priznale la za njo .plačana odkupnina. (Rusijo. To si razlagajo s tem. ker Smrtna kazen v državi Missou-I^ *>ri5el v 1>ariz M. Ba- ri je smrt na vislicah. rwHl- ki Je «se*>Jli svetovalec pred- To .je prva smrtna kazen v Zdr. I sednika Koosevelta in ki name-drzavah za odvedbo kake osebe. «rava odpotovati v Vichv blizu Oče odvedene Mary McEirav. I Ro>'ata- kamor je pred dvema mestni uradnik H. F. McElrov je 'dnevoma prišel sovjetski tmnanji odvajalcem plačal $30,000 odkup- k(>n,i:sar Maksim Lritvinov. nine, toda je pozneje sam vodil teas led o vam je zločincev, ki so bili slednjič vsi polovIje>ni. McEIrov je dobil del odkupnine nazaj. McGee je razsodbo mirno po- da zapre vsakega zločinca. — jejfclušal. toda pozneje »je rekel: rekel BuMer. — Proti vsakemu I — Ne razumem, kako more bi-aločincu takoj prične obravnavo ti kdo za kaj takega obešen. — sodišče, ki je slično vojaškemu I" kf> je nato pričel preklinjati, sodišču. Od vsakega osumljenca' ?a je stražnik prisilil, da je u-bi sodišče zahtevalo, da dokaže, .molknil. kako je pošteno zaslužil de.nar, s 1 X j ego v zagovornik Ralph T. katerim more razkošno živeti v, Harding ni poklical nobene pri-dragih stanovanjih in se vozi v , če in je .priznal, da je MoGee kriv. dragih avtomobilih. Če ne more | Poroto .je samo prosil, da ga naj pokazati poštenega dela za zad- , ne obsodi na vislice, njih par let. naj bi bil ta.koj ob-1 Čez dva tedna se .prične obrav-Hojen za nedoločeno število let na nava proti McGeejevemu bratu kak otok v tropičnih krajih. Pro-: George McGee in proti Clarence tej razsodbi ne .bi bila dovolje- j Oliok zaradi Istega zločina. Za o-na pritožba, ne bi bilo nepotreb-, ba bo državni pravd ni k zahteval nih zavlačevanj. Edini priziv bi »ni rt no kalzen. bil mogoče na predsednika Zdru-j Walter McGee je bil aretiran ženih držav. Policaja iz raznih v Amarillo. Tex.. kjer je* hotel vzrokov ne morre uspešno nasto- j prodati avtomobil. Njegov brat piti proti zločincem. Odvajalci so bil prijet v Roanocke. V a., večinoma dolgoletni zločinci, tiho-; Clidk pa v Kansas City. Kans. tapoi žganja ostave. — Prava zvezna oblast pod zveznim maršalom bi prav lahko spravila pod ključ- vse zločince v enem mesecu. In sodnijsko .pošto-' pi velike duševne muke in je ze-panje bi bilo naglo in gotovo, ker, lo nervozna, je prosila časnikar-' Washington, D. C., 28. julija. politični vpliv pri tem ne bi prišel v pošte v 2.000.000 LJUDI JE DOBILO DEO Washington, D. C. 28. julija. Trgovski tajnik Roper je rekel, da jei po dosedanjih poročilih od marca dobilo delo okoli 2 milijona 'ljudi. Pripomnil je pa. da so se od februarja tovarniški izdeliki zvišali za 45 odstotkov, da se je število delavcev v tovarnah povečalo za 9 odstotkov, plače pa so se zvišale samo za 15 odstotkov. DELAVCI SE SMEJO ORGANIZIRATI, Washington, D. C. 28. j-u-lija. V postavi NRA ni nnkake določbe o tem, da delodajalci ne bi smeli odsloviti kakega delavca zaradi njegove nesposobnosti ali kakega drugega tehtnega vtzroka. Iz urada NRA se naznanja, da ske pooročeva.lee. da odidejo iz Kor je Špandka priznala. Rusijo, njene hiše. da bo mogla priti v stik z odvajalci svojega moža. Policija in zvezni detektivi, ki iščejo »leti za odvatjalci, so se tudi odstranili iz hiše. da ne ovirajo Urschelove žene in njegovih prijateljev pri pogajanju 'za odkupnino. Do sedaj se odvajalci Ursche-lovi družini še niso oglasili in niso stavili svojih zahtev. Albany, N. Y., 28. julja. — Dr-žavni pravdniki iz vseh okrajev države New York se ibodo na povabilo governerja L/ehmana sestali na konferenci, da sklenejo, kako bi bilo mogoče zatre*a odvajanje. Ta konferenca je posledica odvedbe Johna O'Connela, ki je bil odveden pred tremi tedni, pa še ni bil izpuščen. vlada v dipomatičnih krogih veliko zanimanje za to. ako bo Roosevelt sledil zgledu Španske in priznal sovjetsko vlado. Četudi je državni podtajnik Raymond. Moley ob svojem po-vratku ;iz Londona izjavil, da je bilo njegovo občevanje z Lrtvino-vom samo znak uljudnosti, vendar v diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da priznanje Rusije ni več daleč, zlasti še. ker s«) imelii ameriški zastopniki na konferenci v Londonu mnogo razgovorov z Lit vinom, medtem ko so na prejšnjih konferencah ameriški delegati bili vedno odločni v tem. da ne pridejo v stik z nobenim ruskim delegatom. Združene države so sedaj Se edina večja država, ki do sedaj še ni priznala Rusije. Ker pa je Reconstruction Finance Corporation posodila Rusiji $50,000.000 ža na-Edmonton, Alta., Kanada, 28. kup ameriškega bombaža in ji bo julija. — James Matternu. čegar ( dala še nadaljna posojila, se to G0VERNER PINCH0T JE ZAPRETIL DRUŽBAM Z VOJNIM PRAVOM WASHINGTON, D. C., 28. julija. — John L. Lewis, predsednik United Mine Workers, se je danes pismeno pritožil pri delavski tajnici Miss Perkins, da naroča H. C. Frick Coke Co., oborožene gangsterje iz New Yorka ter jih pošilja v premogovna okrožja Fayette okraja, kjer izvajajo nad štrajkujočimi premogarji strahovlado. Štirje štraj-karji so bili že iz zasede ustreljeni, in prebivalstvo živi v neprestanem strahu pred temi divjaki. Nadalje dolži Lewis kompani-jo. da je začela koj. ko je bil uveljavljen National Recovery Act, ustanavljata privatne "unije". To bo napravilo silno zmedo, kajti te novoustanovljene "unije" bodo skoro gotovo prosile zvezno vlado za zaščito. Harrisburg, Pa., 28. julija. — Governer Pinchot je danes naročil šerifu Harry E. Hackneyu. naij se s svojimi pomožnimi šerifi takoj vrne iz okrajev mehkega premoga. Če ne bo takoj zavladal v onih krajih mir. bo proglasil Pinchot vojno pravo. — Izvedel sem — je dejal Pin* chot — da skuša Frick Ooal Co. s pomočjo Šerifa Hackney a import iratii gangsterje iz New Yorka, da bi z njihovo pomočjo ustrahovala štraijkarje. To bi dovedlo da nadal jnih zaple.tljajev in vsled tega tako postopanje odločno obsojam. Philadelphia, Pa., 28. julija. —j Oblasti so aretirale nad sto štraj-karje, češ. da so v.prizarjali nemire. i Enajst žensk in trije moški so bili pridržani v zaporu, ostale so pa izpustili. Aretirani so bili. ker so vprizorili demonstracijo pred poslopjem Greenbaum Brothers. Easton, Pa., 28. julija. — Prihodnji teden bo izaštraj.kalo približno sedemdest tisoč delavcev, ki so zaposleni v tekstilni indu striji. Po njihovem mnenju je pravdnik tekstilne industrije krivičen za delavce. ZNIŽANJE VISOKIH PLAČ V NEMČIJI Nemške tvrdke, ki prejemajo državno podporo, morajo znižati plače ravnateljem. — Nikdo ne »me imeti višje plače kot Hitler. MATTERN SE VRAČA RUSKI ŠKOF JE PRESTOPIL _V KAT. VERO Ruski pravoslavni škof je oženjen, toda ločen. — Več mesecv se je pripravljal v samostanu. polet okoli sveta je bil prekinjen, ker sei je njegov aeropJan razbil v Sibiriji, je priletel v Edmonton iz Prince George, B. C. Pri- pk imata postava posebno določ-liel je z rešilno ekspedicijo pod •bo. ki dovoljuje delavcem, da se vodstvom WilLiama Alexandre., ki organizirajo in delodajalec na sjne je bil poslan iz New Yorka, da smatra za pripravo iza priznanje Rusije. Karočite se na "GLAS NARODA" nastopati proti delavcem, ki so pa išče, predno se sam oglasil I največji slovenski dneWnik v Vo.ir* :„ A^iji— - l Združenih, državah. ___ člani kaike linije. iz Anadir a v Sibiriji. Seattle, Wash., 28. julija. — Nadškof ruske pravoslavne cerkve v Seattle Vladimir Aleksandrov je prestopil v katoliško cerkev, od katere se je pravoslavna cerkev ločila pred 900 leti. Papež mu je dovolil, da še dalje obdrži naslov katoliškega škofa. Nadškof Aleksandrov je* prvi med pravoslavnimi duhovniki v Ameriki, ki so prosili za sprejem v katoliško cerkev, da je bil sprejet. Nadškof je .bil več mesecev v frančiškanskem samostanu v Garrison, N. Y., kjer je .premišl je val in molil, .predno je podal svojo katoliško veroizpoved 4. junija v roke P. Petra Buevs, kateremu je papež poveril to opravjjo. Kot nadškof je sedaj poglavar katoliškega ruskega misijona v Severni Ameriki. Nadškof Aleksandrov je bil o- Berlin, Nemčija, 28. julija. — Hitlerjeva vlada je objavila od lok, da morajo biti plače ravnateljev in drugih višjih uradnrikov pni tvrdkah, ki prejemajo državno podporo, uravnane tako, da ne presegajo ministrske plače. — Javnost ne more razumeti, — pravi vladna objava. — kako morejo tvrdke, katere .prejemajo podporo od javnih oblasti in se ne morejo same vzdrževati, dajati svojim ravnateljem in nadzornikom plače, iki presegajo ministrske plače. - . 'Nemški kancler dobiva po postavi 29,200 mark ($9563) letne plače, ministri pa po 21,600 mark ali $7074. Kancler Hitler je nedavna rekel, da misli, da j? mesečna plača 1000 mark ($327.50) za vsakp-ga dovolj, toda Hitlerjevi nasprotniki so takoj pričeli kritizirati Hitlerja, češ, da ni oženjen, da ne kadi tin ne pije. Kostnice, Nemčija, 28. jnlij.i. Štirje nazijci so bili obsojani na tri mesece zapora, ker so skušali odvesti Alfreda Rotter in njegovo ženo 1er njegovega brata Frit-fca Hotter. Pri tem sta bil« Alfred Rotter in njegova žena ubita. Peti obtoženec je bil oproščen. Kazen je najnižja, kri jo določa zri-kon. Brata 'Hotter, ki sta btfa lastnika več gledališč, sta napovedala bankerot in sta pobegnila v kneževino .Lichtenstein. 5. aprila fit a sta se brata Rott z Alfredovo že-no in gospo Wolff iz Belgije .odpeljala na izprehod. Ko so se vrnili v gla-vno mesto Lichtensteina Valduz. jih je na padlo sedem nazijcev in jih je skušalo prisiliti v avtomobil. Fritza so potisnili v avtomobil. Alfred in njegova žena pa sta .vko-čilla čez nasip ob cesti ter sta se pri tem ubila. Ž njima je tudi skočila gospa Wolff, Be je nevarno poškodovala. Nalzijci so nato pobegnili v Avstrijo, toda so bili aretirani. ženjen. kot so oženjeni skoro vsi pravoslavni duhovniki; v katoliško cerkev ,pa je bdi sprejet pod obljubo celibata. Od avoje žene pa je bil ločen že več let, 1TEW YORK, SATURDAY, JTtLY 2d, 1933 Glas Naroda" «1* _ by FtBUBBnra (joifiifi (4 Corporation) raft j??** Ptee* ot oC tbo corporation ■ud add i •f Manhattan. Of ibOTft utflMII S Now ftrt City. N. GLAS NAIODA* (VoAcs ol tko People) Doy Except Sundays and Hoddaji odo late velja m Ameriko In Kfcnfcdo •••••»••%••• .00 pol teta.••••«•••»•••• • $3.00 to tetrt late .................. 91.10 fca Now York ae celo loto......17.01 8a pol lete »••»•«•••■*«•••••••• $9.00 Za laoienetro aa eslo leto ...... t7.0t Za pol ••••••••••••••aaeoea Subscription Yearly W OO Advertisement OO A|IMBMnt "Olae Naroda" lakaJa vsaki dan lsraemM nedelj In praznikov. na podpisa In osetaoetl ee ae prt občujejo. Denar naj ae blagovoli faMUatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ar nam tndl prejinje blvallMe znani, da bltreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**, 21« W. 18th Street, New York. N- I CHHsea 9—9818 i j ' KLIC VODITELJA # Veliki ameriški narod je lahko srečen, ker je dobil v času silne gospodarske stiske močnega in odločnega voditelja, ki se je brahro in smotreno lotil rešitve težavnih problemov, ki se ne boji za dosego svojega cilja ulbrati povsem drugačnih potov kot so bila pota, po katerih so hodili njegovi predniki. Izza 4. marca, ko je nastopil Franklin D. Roosevelt najvišji urad v deželi, se je večkrat, govorilo, da bo Amerika dobila diktaturo, kakoršna je liaprimer v Italiji ali na Ruskem. ^ Ako pa prav in temeljito premislemo, ne more biti •govora o diktaturi, kajti najvišji izvršilni uradnik dežele, podaja skoro sproti narodu obračun o vsem, kar je dosegel v svojem težkem boju proti depresiji. V zvezi sitem odkrito in pošteno poudarja, da je uspeh njegovega programa odvisen od neomejene podpore vseh plasti ameriškega prebivalstva. Vse hoče doseči zlepa in mirnim potom. Če pa nikakor ne bo moglo iti zlepa, se bo v skrajnem slučaju poslu-žil kropelca, ki mu ga je tfal na razpolago kongres. Ako mu (bodo nekateri sebičneži in koristolovci le predeč nasprotovali, bo kaj kmalu uspešno obračunal ž njimi. Kakor rečeno, bo to storil le v skrajnem slučaju. Ti-fcti, ki mu kljubujejo, se bodo desetkrat prej premislili, predno mu bodo skušali kljubovati do konca. Govor, ki ga je imel predsednik HooseveltvzaČetkom "tega tedna po radio, bo ostal vsem, ki so ga slišali, dolgo 2 spominu. — Vsi mi morate iti na roko, — je rekel predsednik! Edinole od vas je odvisno, če se boste po poti, katero sem tam pokazal, povzpeli do boljše bodočnosti. Ameriški narod ne sme »doživeti ndbene take zime več kot je bila zadnja. Če izda ameriški predsednik bojni klic: — Mi prispevamo svoj kielež!—; če pravi, da bo sestavil časten seznam vseh onih, ki mu bodo pomagali, je le nekako bodrilo na ^velikem pohodu proti depresiji. Voditelj tega pohoda se pač poslužuje vseh sredstev, da navduši svoje bojevnike. Predsednik Roosevelt je znal navdušiti narod ter ga je s tem duševno pretvoril, kar je predpogoj vsakega uspeha. Kdor je poslušal Rooseveltov govor, je prišel do zaključka, da mu narod zaupa in da se sme dežela nadati boljše bddočnosti. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUG08LATIJ0 D*n 200............................$ 4.30 Dta 300............................i 6 35 Din 400 ............................8 8.35 Dfcn, 500...........................2 10.30 Dm 1000 ________________________$20.20 Dir* 5000.......................-...$ 98.25 V ITALIJO Ur 100 ........................................................$ 8 — Lir 200 ........................................................$15.50 Lir 300 ........................................................$23.20 Lir 400 ........................................................$30.75 Lir 500 ..............................$38.40 Lir 1000 ................................97«.— KER Sti CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE, CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Zk Icplačllo refcjlh zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih x •• «11 lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. ^ IZPLAČILA T ABUDU&Km DOLARJIH 1 9k tflpU&lo 95DO morate poslati— $ 6.7S y » 910.00 " " ------910.85 « p' fcisjoe " •• _-916<— »« $20.00 " " _92L— I « » §mm » » —MiM : " " $804)0 » - -$5140 . ▼ itzi traja tepla«* v dolarjih. frvrinjamo po Cakto Letter m prialoJMoo SLOVENK? PUBLISHING COMPANY K, "Glas Naroda" 8t*M*x ~'i§imttnx. Sacramento Cal. "Words are vehicles to thoughts". Burke. Ko začne otrok spoznavati pomen beeed in ko se jih polagoma nauči, gradi cesto, po kateri vodi pot k mislim. Kajti b?sede so nekaka kolesa ali peroti do misli. Navsezadnje smo pa vsi otroci, ki se vsak dan učimo novih besed in spoznavamo njihov pomen. Če človek nima besednega zaklada in če ne ve, kaj rriftslj pome-ni'jo, — se tie more pravilno izražati ter ne more izražali novih in boljših misli oziroma idej. Besede in njihov pravilen pomen so vsledtega največje važnosti. Misleč na to, naročam od knjigarne "Glas -Naroda" dr. Kernovo "AnglteškJo-Sloventiko Berilo". Ko je bil nekoč moj prijatelj Matija Pogorele v Sacramento, mi je podaril Biblijo v slovenskem jeziku. Široko .sem se 'zarežal, ko sem vzel od njega ta dar. češ, Matija me hoče "pomenkšiti". V meniha se sicer "nisem prelevil, toda izza onega časa cenim podarjeno mi knjigo bolj in bolj. kajti v nji odkrivam od dne do dne najgloblje misli. Pozneje sem kupil tudi Biblijo v angleškem jeziku, da la'hko primerjam gotove odstavke s .slovenskim prevodom. Trditev, da sme edirrole bogo-slovec razglabljali Biblijo, je napačna. Če ne za.si ran drugega, je proučevanje Biblije važno zatega-j delj. ker je vsa literatura zadnjih ■ 2000 l«?»t več ali manj pod vplivom j starega ali novega testamenta. Pri J č i tan ju in študiran ju Biblije ne . gre potemtakem saimo za vprašanje vere. pač pa tudi za širšo izo-braizbo. In ko-t so mi povedali, je slovenski prevod dovršen! Med dr. Kemovam "Berilom" in Biblijo ni seveda nobene zve-1 ze. toda razlaga besed v doktor-' jevi knjigi bo brez dvoma oboga-i tila mo'j besedni zaklad in pomen-besed tako v slovenskem kot v angleškem jeziku. 'Prosim Vas, pošljite mi njesrovo "Berilo", za kar prilagam $2.00. Walter P red o vidi. Jenny Lind, Ar k. Ker mi bo z 30. julijem potekla naročnina 11a Glas Naroda, vam ipo-Sjljam Money Order za $2.50 in sicer $1.50 kot naročnino na list rza nadaljne 3 mesece in 1 dolar pa za Vodnikove kniige. Dovolite mi, da malo poročam, kakose imamo tu ria Jugozapadu. Delamo zelo malo že več let. kot sploh poVjsjod. zaslužek je pa pičel, tako da če premogar zasluži povprečno na dan. kadar dela. 2 dolarja. je dobro. Konipanijski delavci so malo na boljem. ker dobe $3.75 za 8 ur dela. Obratuje samo rov št. 18 in še ta povprečrio 2 dni v tednu. Kmetje «tudi ne bodo pridelali letos, ker sadje je večinoma slana uničila že v zgodnji pomladi, poljske pridelke je pa rano deževje zadržalo izano setev. Zadnja dva meseca imamo pa sušo. tako da zgodnja koruza in tudi drugi pridelki so večinoma uničeni. Mogoče bo kaj bolje za pozne pridelke. Ko sem se peljal v Chicago na svetovno razstavo, sem imicl priliko videti, da tudi sosednje države »trpe vsled suše. Kakor izgleda, letos bo s4a.bo*za Jugosapad. 'Na raastavi se mi je zelo do-padlo ter sem videl -mnog6 za ni-nr| vosti. Posebno zantmftvo je v Poslopju znanosti, pa tuldi drugi paviljoni so dobro založeni e ratz-n i mi zanimivostmi, ki jih pa ne boim opisoval, kajti dopis bi postal preobširen. Če bi hotel tudi samo zelo površno omeniti le važne stvari, bi vzelo celo knjigo. Toraj bom to prepustil drugim. Ko sem šel zdoma, sem zagotovo mislil, da "bom gredoč obiskal tudi znance v Chicago, a žal. čas je 'bil dosti prekratek ter uni žal ni bilo mogoče jih obiskati. Želim, da mi usoda nakloni priliko videti jih vbodoče. Ko Nem si ogledoval razstavo in druge zanimivosti v mestu, sem želel, da «bi imel Matijo Pogorelca za spremljevalca, ker on, kot star znanec v Chicagu in mnogoletni potnik, ibi mi mogel veliko več in bolje razkazati. pa kaj, ker je revež bolan in se zdravi nekje v Minnesoti. Žel im mu popolno o-kre vanje! iKolikor sem prišel v stik z rojaki na 21. in 22. ulici na zapadni strani mest«. moram priznat:, da so bili rojaki zelo prijazni ter post režiji vi in jim tem pot orni izrekam iskreno hvalo. Iskren pozdrav vsem rojakom sirom Amerike. Glas Narodu pa želim obilno naročnikov. Mike Pike. Therma, N. Mex. Cenjeno uredništvo: — Četudi že bolj kasno vam prilagam par dolarjev za nadaljno naročnino, ki mi je potekla že 30. junija. Lepo *e vam zahvalim, ker mi niste lista ustavili. Zdaj pa še par besed iz teh hribov. v katerih se nahajamo v New Mexico oziroma v Marino Valley. Največ se pečamo s farmanjem. toda 'zadnji dve leti nismo imeli posebne sreče. Krompirja nismo niti za seme dobili, žito jo- pa večjidel toča potolkla, tako da smo imeli še poseben deprešn. Tukaj ismo ljudje" vsakovrstnih narodnosti, j a« pa skrbim, da tudi iRibničana ne manjka. Če bi koga nanesla pot tukaj mimo. naj se pri meni ogla.si. V najem dajem lepe kabina in .s postrežbo bo sleherni zadovoljen. Pozdrav vsem Slovencem v Ameriki! Pozdravim tudi Petra Zgago, čeprav se v čas i malo nerodno ob Ribničane izpodtakne. Ritnri-čanje «nio pa in boano. četudi smo siti samo po eni strani. Leo Ar ko. Therma. New Mex. V.'JM -L THE LASOSfft 8EtWSif£ VkttTt I* 11, i. TTT Naši y Ameriki ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKJtATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. KOLIKO POLITIČNIH JETftl KOV JE V NEMČIJI POZDRAV iiiiliiiiiilw^HHiiftinliilii^lHlWniiiiiii^l^ NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN ii j I tu * A . H (Spisal Janko Kač) kar jih jfe izšlo po svetov-rii vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena. $1#50 Pre*d odhodom v domovino, kamor se podava na kratek obisk, pozdravljava vse prijatelje in znance po Združenih državah, posebno pa družino Omerzu v FIy Creek. ker so nam dali varhinjo za časa najine odsotnosti. Hvala tudi družini Sterie iz Ea»ton. N. Y.. ki .so nas spremili na postajo. Pri tej priliki se morava iskreno zahvalili potniškemu oddelku Glas Naroda", kjer so nama za potovanje vse potrebno preskrbeli. To pošteno slovensko tvrdko v.sakomifr toplo priporočava. Frank Omerzu in soproga. — 25. julija se je peljal na u-lični železjnii-i v Clevelandu poznani John GrošeU namenjen na sejo društva. V vozu mu je postalo naenkrat slabo in prepeljali so ga v Easrt Cleveland kliniko, kjer je ob 10.20 umrl. — 24. julija zjutraj je preminul v Clevelandu dobro poznani rojak Mike *Svete, po domače "Roku", .star je bil 51 let. doma iz va*i Lovke, fara Ig pri Ljubljani. od koder je prišel v Ameriko pred 2fi leti. Pokojni zapušča žalujočo soprogo, sina. hčer ter sestro in več sorodnikov. — V Forest City. Pa. je Jos. Ovnick (Ovniček). učitelj v bližnjem Richmondu in član reševalne skupin? Rdečega križa v kopališčih. je zadnje dni rešil življenje rojaku Johnu Genberju. ki se je potapljal v globoki vodi sto čevljev od brega. — 'Na illinoiskem kontinentalnem kongresu v Sprinprfiled, 111., ki je bil zadnjo soboto in nedeljo. je 'bilo 30 Slovencev, ki so zastopati razne organizacije. V ek-sekutivo illionirvkega kongresa je bil izvoljen tudi Joe Brinocar OBrinoVčar) iz SJpningfielda. zelo aktiven mladi Slovenec za delavsko stvar. — Obravnava proti Veri Karlovi v Chicago je pri koncu. V po-nedHjek je državni tožilec skon-čal evidenco in zagovorniki .so dobili besedo. f*btoženka' ima dva advokata. Prvi je pričal njej v prid njen 10-letni sin Do ran. ki jo povedal, da je bil usodnega večera z materjo in staro materjo vred pri svojem stricu. Deček ni povedal nič važnega. Pričala je tudi mati obtoženke. Mary Grilec. ki je pravila, kako je bila Vera z njo vrred odttotna v. doma. ko je bil izvršen umor njenega zeta. Pričala je tudi obtožen k a sama in — priznala, da je prejela $15.088 zavarovalnine za umorjenim možem in izplačata* bratu Ivami in Milošiču vsoto .^ITOO. toda to je bil dolg. ki «ra je vrnila : Ivanu je dala $1100 in Milošiču $600. Vera je pa zanikala vsako intimnost z Milošičem in vsako zaroto pri iiiboju svojega moža. RekLa je tudi. da. je <»na financirala groieerijsko prodajalno, kajti njen mož. ki je bil mizar, je bil brez d^Ia. 'Zadnja poročila pravijo, da je 'brla- Vera Carlova obsojena 11a štirinajst let ječe. K temu vprašanju, ki je zbudilo, kakor znano, te dni nekaj hude debate med svetovnim ra.so-pLsjem in nemško vlado, poroča tudi pre0 noč i tak«> z van i h luksuznih lokalov, kakor so kabareti, »gledališča. luksuzne restavracije itd. 2. Hodi peš vedno, kadar moreš. če se pa že moraš peljati, se pelji s cenenim avtomobilom ali pa še bolj s motociklom. Ob oficijelnih prilikah ne nosi cilindra, temveč nastopaj v priprosti črni srajci revolucije. 4. Nikar ne izpremi-njaj svojih življenjskih navad in .svojega živ-. Ijeifjskega standarda. 5. Svoje ure v pisarni si uredi praktično in sprejemaj kar največ 1 mogoče strank, ki jih potrpežljivo hi prijateljsko poslušaj. 6. Posečaj delavske okraje, da boš mogel v sedanjih težkih či-sih pomagati ljudstvu ne samo duševno. temveč tudi fizično. Te Mussolinijjefvle zapovedi je sporočil tajnik fašistične stranke Achilles •Staraee v obliki okrožnice vsem italijanskim fašistom. Poziv! Izdajanje lista je v iveri »velikimi stroški. Mno go jilt jet ki bo radi sla« bih razmer tako prizadeti, da 4§ nis naprosili« da jih počakamo, sato naj pa oni, katerim Je mogoče, poravnajo naročnino točno. . -». »a: ROŠKI LES ZA AMERIKO Albany, N. Y., 26. julija. — Ta teden bo prišla iz Rusije prva iz-'imed desetih ladij s tovorom ruskega lesa. S tem bo zopet zaposlenih veliko število pristaniških delavcev. D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZAftAVE i « O G LAŠUJTE "GLAS NARODA*" M čila .imo ni« člaaMtro, pač pa nI SloTted V Mil ok&Dci , :. « . ----- .. CBtt ZA OGLASE SO ZMERNE MODERNI TARZAN. I^avi.jo. da je po svojih naravnih krasotah Minnesota ena naj-.krasnejSih ameriških držav. Posebno poleti. Njeni gozdovi, njena jezera, šikme<"p sapice . . . Človek. ki čita taka poročila v spar-jenem "New Yorku. mora nehote zavidali srečne Minnesotčane. V splošnem ima pa Minnesota zelo zdravo podnebje. Do tega prepričanja je' prišel tudi moj prijatelj Matija Pogorele. o katerem hirčem spregovoriti par besed. Matija je nabolj popularen ro-ja.k. kar jih pozna starejši rod ameriških Slovencev. Kdo ve. kolikokrat je že prepotoval pokrižem in počez našo novo domovine« — vselej brez vsake posebne nezgode in nesreče. Kot mi poročajo, je pa pred par leti padel dohtarjem v roke. takim dohtarjem. ki režejo, in takim. ki zdravijo s kuglicami. praški. kapljicami, masažo, z vidnimi in nevidnimi žarki ter z razno električno industrijo v splošnem. Hudo je bilo. salamensko hudo. Najprej so re. Kakor da hodi Bog med njimi in z bohnečim glasom poje, t ognjenih očeh se mu bliskajo strele. Odmeva. Skale molčijo. — Temne ho in kakor pošasti visijo nad knapovskim mestom. Nizko pod njimi *o ha i te. Boječe se stiskajo. Kajti če grmi med temi gorami, ne trej>eče samo človek. Noč. Le tu pa tam gori Še slabotna luč. Ljudje >•* trudni v teh skalah in gredo zgodaj k počitku. Pri .Teločniku je tudi tema. — Ampak v kuhinji pri ognjišču čepi žen« in čaka moža. Sklenjene roke se krčevito stUkajo. Moli. Zakaj sleherni d«n se čisto lahko .Tgo-di. da mož ne bo več prišel dom?)v. Kajti knap umrje največkrat v jami. Žena .Jerica trepeče. Prisluškuje. Toda.... Nič ni. Nikdo ne f»re. Samo otroci, ki jih je |>et, od enega do šestega leta. le samo ti disejo na svojem ležišču. Dolge so ure čakanja. Kn smrt. Zakaj čudno e nas!" — prosi, in njene velike jetične oči so že vse preplašene. "Gospod, usmili se nas!*' Sama sebe sliši, zakaj zelo tiho je v isbi. Kdaj-kdaj pa dolg. votel grom stre-p«1 hišo. »Jeriea se pobožno križa. Sredi noči je potrkal človek in vstopil. Držal je klobuk v rokah, nerodno je stal iti >e je <*botavljal. Žena je zavpila: ".lezu>. Marija!" se opotekla in obstala nasio-niena na steno. Potem pa je sklenila roke in skrila vanje obraz. — Tako je stala tam. nato pa so se ji začele tresti rame in priglušen dolg iht je privrel skozi presledke prstov. Dokler se ni glasna tožba razlila po vsem prostoru. Mož pa je .stal tam s povešeno glavo in medlimi rokami, kakor da je sam zakrivil to gorje. Otroci so s<» prebudili. Pa so začel' jokati še oni. In tako je bila vsa hiša polna plača, sredi noči. Mož je nekaj zinil. Menda je hotel tolažiti. Umolknil .ie. zakaj za-siutil je. da je tolažiti težka reč. Mati se je zganila: "Ali je že u-mrl?" "Morda je reke! mož. Pa he je zopet zganila. Vzela je rtito iu >e oblačila. Ozrla se je na Štedilnik, skrila žigice in povedala otrokom: "Grem k očetu. Pridni bodite! Pridem kmalu!" Otroci so silno zajokali. Ohatala je in rzdelo se ie. da premišlja in ne more oditi. Toda zopet se je zganila, nenadoma, sunkoma je zajokala in odhitela. "Mama. mama!" so kričali otroci in jokali ko blazni. Mož se je zganil: "Pa bi poklicail krtero od sosed za tačas." Žena pa že ni ničesar slišala, videla je samo svojega ubitega mož* ic že tekla. Mož je debelo gledal. Ali naj pusti otroke kar tako. da znorijo? Pri vratih je obstal. Premišljal je. Pa je vzel stol in sedel. Molčal je. CENA ? DR. KERNOVEGA BfltlLA 2 JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berite (KNGUIH iLorsn KNAP PETER Tudi otroci so območali. S široko odprtimi očmi so gledali in že niso več kričali. Stiskali so se v kot k štedilniku in debelo gledali tujega črnega moža. ki je sedel z njimi sam v kuhinji. Kaj sedi tu-! kaj ? Kaj jim hoče? Kaj je storil materi, da je tako jokala in zdaj rbežala ! Pa je zajokal najstarejši, ki nui je bilo štiri leta. Pa so zajokali zopet vsi. "Mama. mama!" so kričali in se stiskali vsi plašni. Boječe so gledali moža. ki je sedel tam. na čisto drugem koncu, kakor da bi se jih sam bal in zato povešal glavo Roke je imel sklenjene med koleni. Nazadnje pa so zadremali. Mož in otroci. Tiho je bilo. Nekje je bilo v cerkvenem zvoniku. Tačas pa je nekaj zaropotalo. Zuna'. tik pred vrati. Mož se je zganil. Ni se prav domislil, kje je. in hladno mu jc šlo po životu. Zdaj jc gotovo izdihnil — je pomislil. Otroci so >e Obudili. Nekaj jih je p redramilo in drli so se v svojem kotu. da ga je postalo strah otrok. "M{.ma. mama!" so kričali. Mož je Astal. Več se ni upal premakniti. Prižgal bi svetiliko. Toda ot»-oei bi skoprneli. če b» zaslutili 2daj, ko so se prebudili, da je no-t i tuj mož in ne mati. Obstal je. Srce mu je bilo. Zona mu je šla po životu od kričanja, zakaj otroci so zaslutili, da v sobi nekaj ni čisto v redu. Nem. s pridržanim dihom je stal tam nepremično, dolg in suh. Zdaj se ni upal več sesti in stal je. »garali. zelo truden in nepremičen ko stražar pri liožiem grobu. Slednjič! Prišla je. Vzela je skupaj otroke in jih zavila v cunje. Prijela jih je za roke. si jih dela na ramo in jih vlekla s seboj ko mačka mladiče. Ni zaklenila vrat. Zakaj v tem ubožnem kraju ne zapirajo vrat. "Dajte, jih bomo pomagal ne-sti!" Toda saj niso hoteli. Kakor da so zrastli z njenim telesom, so bili. Ona pa je komaj dihala. - O ti otroci, kako nečloveški so v svoji ljubezni! — je pomisli! iu smilila se 11111 je. V bolnišnici jih je postivila na tla. tik preden j. On pa ai 'več videl. Otroci so spraševali: "Zakaj i-ma očka tako obvezano glavo?" Mati ni odgovorila. Jokala jei tiho. nevzdržno v svoje dlani. Pa so jokali še otroci, ker je mati jokala in ker je oče ležal tako nepremično. "Oče.oče!" je zaklical najstarejši. Zdaj so klicali vse: "Oče, oče!" Toda oče se ni zganil, da bi jih pogledal in vprašal: "Kaj bi radi?" "Peter!" je vzdihnila ona in padla čezenj. % Zda j se je zdelo, da ge je vzbudila žena. Zakaj čisto rahel pisk je prišel izmed ustnic. ki so bile zlepljene s krvjo. "Peter!" je prosila dolgo in tožeče. Jutro je vstajalo, šli so domov. Bedni kakor cigani.*. Na rokah držala mati najmlajšega, drugilso se držali krčevito za njeno krilo in capljali iia zdaj mati in oce Beatim. ■. Mali «0 vsi ftričalit "Kruha, kruhki" Tudi njeno kri, živo in rdečo bi pili, če bi. jkn jo mogla dati nametfto paleto Slednjič, sledil j K!! ŽaSeli «0 odraščati. In-rseh pet drug sa drogitt HIŠE IZ NEPR020RMEGA STEKLA IN N1KEL IZ ALUMINIJA je zlezlo v jamo, med črne skale, ki so se ko sama smrt zlovešče, temno, bobneče; grozeče sklanjale nad njimi. Mati je ždela zgarana, majhna, trudna do smrti ob dolgih večerih pri štedilniku in čakala: morda pride človek iu pove: Ubilo ga je! Saj jih ne bi bila nikdar dala v jamo. Toda življenje je tako silno rahtevaioče in brezbrižno do bolesti in bojazni starih. Zakaj nihče od mladih ne vpraša, ali bo umrl v postelji ali v jami. Sama stara mati z rdečimi očmi in priprtimi ustnicami sepeče neutrudno: — 'Zdaj in ob naši smrtni uri. Amen/ Večer je. Dežuje, počasi, enakomerno. že ves dolgi dan. V strmih, grozotno visečih gorah hrumi. Mati ždi ob štedilniku. Čaka. da pride človek in pove: Ubilo ga je! — Zakaj tako zelo dolgo ni njenega najstarejšega fanta Petra domov? Mlajša dva. ki sta prišla že opoldne iz jame. sta še vedno spala ko ubita. Srednia dva sta šla pred uro v jamo. A Peter! Mati ždi ob štedilniku. V izsušenih črnih prstih ji drsijo molko-ve debele črne jagode, stare že sto let. Na sebi nosijo mrtvaški duh knapa Janeza, njenega očeta, ki gi> je ubilo v jami. in knapa Petra, njenega moža. ki ga je ubilo v jami- Nekdo odpre vrata v veži. Mate teri >e izbulijo o~i. sree obstane. Še besede: "ki ;e za nas križan bil", ne domoli. Čaka. Toda kakor Kristusov križ težak kamen ji pade s srca, izakaj trdi koraki so to.... tli doneč, lep, a surov bas poje: " Use. kar na centi srečamo, vse t* roben zmečemo!" *' Dober večer, ma ti!" "Peter!" zajoka od veselja mati. "Kaj je. mati?" pravi. Težak je njegov korak. "Mislila sein, da te je ubilo." stoče starka. Klop zaškriplje. ko sede mladi knap. Srečna prinese mati veliko skledo pašte in postavi predenj. "Kolikokrat sem ti že rekel, mati. da ne skrbi! A če umrem, u-lurem! — Na knapovskem sestanku sem bil. V odboru so me izvolili za predsednika. Zakaj, mati. časi bodo prišli, ko knap ne bo več, kar je knap bil!" "Eh. moj sin. to že od nekdaj govorite, vi in drugi! Ampak ubili so mojega očeta, tvojega očeta, ubijejo tebe in tvoje brate in tvoje otroke!" "Molči. mati. ti ne razumeš mladih. Mi nismo to. kar je bil tvoj oče in kar je bil moj oče. Mi smo nov rod. za nas delajo tudi časi. Zakaj. mati. ta čas je paš. Zakaj, mati, zajne molimo samo ponižno k Bogu s sklenjenimi rokami: Daj Stotine velikih znanstvenikov in njihovih manjših, a zato nič manj važnih pomagačev delujejo v svojih laboratorijih neprestano. da bi rešili probleme, ki jih prožita potreba in slučaj. Da-li so I uspehi praktično uporabni ali sa-j mo teoretično, to je za trenutek , nepomembno, kajti vsako novo dognanje pomaga znanosti na-[ prej. v vsakem novem odkritju : ko ka«li za nova spoznanja in bodoče uspehe. V -zadnjem času vzbuja veliko pozornost izum enega najboljših angleških inženirjev jeklarske stroke, Oooper-Colesca. ki je sestavil neprozorno steklo. To se pravi, pridelal je steklo, ki je prozorno samo z ene strani. Pri šipi iz takimega .stekla je mogoče videti na pr. skozi okno vse. kar sh dogaja zunaj, ni pa mogoče od zunaj opaziti, kaj se godi znotraj. Vsa skrivnost tega stekla je preprosto v tem. da je po eni strani prevlečeno s .silno tenko kovinsko plastjo, ki dovoljuje s te strani prost pogled na nasprotno stran, oseba, ki gleda z neprevle-čeni strani proti prevlečeni, pa se v tej samo zrcali in ne vidi. kaj je za šipo. Coop«r-Colesov izum ima velik praktičen pomen, saj je bila potreiba po steklu s takšnimi lastnostmi že davno živa še osebno velika« pa je danes, ko prihajajo v modo (a ne samo v modo) iz stekla izdelane hiše. ✓ Oooper-Ooles je rešil vprašanje Enostransko neprozornega stekla, po večletnem proučevanju nauka o atomih. Takšno pnoučevanje je sedaj -še v nekem drugem področju obrodilo velik sad. V glavnem poznauno že davno hipotetične osnove svetlobnih ličinko v na fotografske plasti. Bro-mosrebrna plast se pod vplivom svetlobnih žarkov spremeni in v njej nastajajo različno spremenjena. mesta. A kako se izvrši ta sprememba in zakaj jo moremo potem "razviti" in "fiksirati", to je povedal sedaj prof. Pohl iz Oottingena. Najmanjši delci bromovega srebra sestoje iz pozitivnih jeder in negativnih elektromov. Pod vplivom žarkov se elektroni izločujejo in okoli njih se poaneje pri VODNJIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair in knjige Vam bodoi poslane naravnost np dom.' ' "GLA§ NARODA" 21 fe W f8th Street uam danes naš vsakdanji kruh! — Zakaj Bog pravi: "Pomagaj ai sam in pomagal ti bom!" Mati. mi smo možje časa, v nas tiči moč \*»ta-jenja knapov — Zakaj. mati. če mi stisnemo pesti in zapojemo tisto našo divjo jamsko: "Mi smo knapje, krščen duš!" se stresejo gore, ki vise nad nami!" Mati je gledala prestrašeno, z otroškimi, širokoodprtimi očmi. Kakor da je njen sin, ta veliki, zamazani človek, svet duhovnik in silen vojščak. Pripravljen vsako minuto. da udari silno, surovo, brez prizanašanja. in pripravljen vsa-vsako minuto, da umirajoč, ubit v jamu blagoslavlja mlade in najmlajše, ki bodo še prišli za njim, s čakojočimi očmi, ne boječi se, da bi jih Ubila jama in čas. "Truden sem. Spat grem, mati!" pravi Peter in že leže na svoje trdo ležišče. PIKNIK : : : PIKNIK SLOVENSKI DOM, Inc. v Little Falls, N. Y. PRIREDI SVOJ LETNI IZLET -— DNE 6. AVGUSTA 1933 - na DOBROZNANEM PROSTORU STOP 44—Gun Club, Herkimer Rd IGRAL BO DOMAČI ORKESTER Vstopnina, za odrasle 25 centov, otroci prosti Začetek ob 10. dopldne Vljudno ste vabljeni vsi Slovenci cd tukaj in it okolice. da se pu možnosti pridružite temu i dletu. Za dobro zabavo in izvrstno pijačo bo skrbel odbor. SLUČAJU SLABEGA VREMENA SE BO VRŠILA ZABAVA V LAST XI DVOR AM Frank Made razvitju zbirajo deloi kovinskega srebra v podobi temnega praška. Šele po tesm zbiranju »rebrnih delcev okrog elektronov postane latentna slika vidna. Ta ugotovitev je videti na prvi pogled dokaj malenkostna — a vendar je obsežen v njej ves razvoj bodoče fotografije in odkritje fotografskih plasti s takšnimi lastnostmi, ki o njih današnji ljubitelji sivo-črne-bele umetnosti šele sanjajo .. . "Absolutna ničla" se imenuje temperatura —Tisto p. Celzija. Ta najnižja možna temperatura vlada morda nekje v svetovni prostornini in človek je še ni dosegel. To se pravi: po zadnjih poskusih nas loči od nje samo še 0.27 stopinje. Temperaturo —272.73 stop. Celzija so dosegli namreč te dni profesorji Haas, Kramer in Wicrsma v laboratoriju lejden-skega vsuečilksča. Preko pol stoletja trdega boja ie bilo treba, da je znanost prišla eksperimentalno tako blizu absolutne ničle. Seveda so učenjaki, ki dvomijo, dali bo kdaj mogoče doseči to ničlo samo. A o marsičem so že dvomili. kar se je pozneje izkazalo kot možno. Če bi hoteli omeniti vse važne letošnje uspehe trmastega raz-iskovalnaga in izumiteljskega dela. ibi morali nekoliko tednov Asak dan polniti kolone te rubrike. Govoriti bi morali o razdelitvi atomov, o odkritijii 11. planeta. o izdelovanju novovrstnega eksploziva za angleško vojsko, o fabrikaciji novega slrupenega plina, ki ho rosril v bodočih vojnah kakor steklen delež izpod neha na glave vojskovanja željnih ljudstev — govoriti bi morali o etotinalh in tisočih podobnih laboratorijskih sadov. Zaključimo z odkritjem nuernberških profesorjev 'Kalila in Neumanna. ki trdita, da spreminjata- aluminij v ni-kel. To bi bilo silno važno odkritje. ker aluminija je dosti povsod. nikla pa malo. Obenem bi takšno odkritje pokazalo pot do uresničenja vsakovrstnih sanj stare alkimije. Seveda preiskuje sedaj cel trop učeinjakov, da-li se nista oba Nuernberžana zmotila. kakor, žal, že toliko spremi-njevalcev snovi pred njima. SKRIVNOST DOLGEGA ŽIVLJENJA Predsednik francoske Medicinske pkademije dr. Gueniot je lansko leto učakal stoto leto. Navzlic tej visoki starosti je š^ vedno krepak in neumorno nadaljuje svoje znanstveno delo. dasi je zdravniško prakso seveda že pred leti odložil. Zanimivo je vedeti, čemu pripisuje ta zdravnik, ki ga je šteti ne-dvemno za najstarejšega v Evropi, če ne na svetu, svoje dolgo življe- OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" nje. Svoje naziranje o tem je položil v knjižico "Umetnost, kako dosežeš 100 let," ki jo je izdal ob priliki svojega stotega rojstnega dne. Gueniot pravi, da bi takšne starosti nikakor ne smeli smatrati za čudež; čuditi bi se morali prej temu, da jo učaka tako malo ljudi. Na ravna dolgost človeškega živ-U('nja Je namreč dosti večja, nego običajno mislimo. Pri sesalcih je dolgost življenja v neosredni Jjve-zi z njihow) rastjo in opazovanja uče, da je njihovo življenje približno petkrat daljše nego doba njihove rasti. Človek dorase med dvajsetim in dva in dvajsetim letom, tedaj bi moral praviloma živeti sto let ali po naziranju nekaterih u-•»—»» C Mcfiko) •••••««•••«•••••••»••♦♦•6(1 Devica Orleanska .............................JS9 Duhovni boj _____________________________..5« Dedek je pravil; Marinka in teljckl-------------------- EUMhtta ----------------------- Fabijola all cekev r Fran Baron Trenk____________ Filozofska sgodba --------.... Fra Diavolo __________________ Golspedariea sveto______ Gostilne V stari LJubljani Grška Mitologija GRUNT, roman. dwrfMl '« 5 f, _ HadH Mfcri* (Tolstoj) Ha papeža, ves. ..4» JU ____40 15* M ••.«40 Hodi (asi, Blage dnie, veseloigra .75 Helena (Kmetovo) ........................40 Hodo Brexdno (11. i».) ................J5 Humorske, Groteske in 8atire . vezano ...................................80 broširano..........................60 Izlet g. Brootka .........-..................1.20 Izbrani spisi dr. D Dolenca ..........,.O0 Is tajnosti prlrode ..........................50 Is modernega sveta, trdo ves.....1.60 Izbrani spisi dr. ivan Mencinger: 2 zvezka ............................... Igračke, broširano .............................80 Igralec .............................................75 •Jagnje .................................................M Janko in Metka (za otroke) .............30 Jernai Zmagovat, Med plazovi_______30 Jntri (Strog) trdo ves____________________.75 broS.----------------------—...........60 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ............................10.— 6. zvezek: Dr. Zober — Tngomer broširano ...................._____________.75 Joan iMserija (Povesti is španskega življenja...................................—50 Kako se sem jaz likal (AleSovec) I. zvezek ____________00 Kako sen se Jas tikal (AleSovec) 12. sv.__________00 Kako sem so las likal (AleSovec ( III. svesek _______JO Korejska brata, povest la mlsljooov ▼ Koreji___________________________JO Krvna osveta .............................~...J0 Kmečki pbnt (Senoa) .........................00 Knhlnja pri kraljici gosji ootid .JO Kaj se je Markam sanjalo ........S Kazaki ...............................................61 Križev pot patra Kapljeaika----70 Kaj se jo ismislil dr. Oko____________45 Levstikovi zbraai spisi ____________M 1. sv. Pešati; Ode in elegije; Sa-netje; Romance, balade in le*mde: Tolmač (Levstik _____.70 5. sv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ________________70 Ljubljanske slike. Hišni lastnik, Trgovec, KupČljcki strafnik. Uradnik. Jezični doktor. GoOtU- nMar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, ltd..................... Lov na ženo (romani Lnelfer _____________________1 Marjetica ••••••.. Materina žrtev __________ ..............50 Moje življenje ___________________ __________75 Mali Lord .............................. _____________JO Miljonar brez denarja......—..............75 Maron. krščanski deček Is Liha. nona ............................... __________J6 Mladih zanikernežov lastni živo- topiš ............................. ____________75 Mlinarjev Janez ............... ...........J0 Musoline................................. ............4* Mrtvi Gosta* ......................... ............45 Mali Klatež ........................... _________.10 Mesija ................................ _________J0 Malenkosti (Ivan Albrecht) ------is Mladim srcem. Zbirka povesti tU slovenska mladino .............. _________20 Mister i ja, roman ..................... Možje ....................................... _______ . 1.50 Na različnih potih ............. ..............40 Notarjev noš, humoreska ______ ------30 Narod, ki izmira .................... -----------40 Naša vas, II. del, » povesti . _______J0 Nova Erotika, trdo vea___ -------90 Naša leta, trda ves ----------- -----------70 broširana ., ,.., PO Na Indijskih otokih_________ .....' A0 Naši ljudje .............. ___.40 Nekaj iz ruske zgodovina — Na krvavih poljanah. Trpljenje tO . strahote z bojnih pohodov blvie- ga slovenskega polka _______1.5® Ob 50 letnici Dr. Jsnesa S. C Ma .JBS Onkraj pragozda----------- _____90 Odkritja. Amerike, trdo vesano ........J6 mehko vezana--------,, ■'...JM), Praprečanove sg< Pasti in zanki Pater Kajetan Pingvinski otok Povest o iinimHi Pravica kladiva P zbirki is Roia (AJbrecht) Pariški zlatar ... Prihajat, povest 'ožlgalee_____ Povesti, pesmi v prosi < BarteUUro) trdo vesano H Po strani klobuk Plat (trn__________ D^fl - . . I . It ■ II HVtVu ........m. Piti hot jI .. M M Patria, povest 10 Irske rm mitm ODA" fllsw YORK, SATURDAY, JULY 29, 1933 DEDSGlNfl ROMAN EE ŽIVLJENJA ZA " O L18 NARODA" PRIREDIL I. H. PROBLEMI PRISELJENCA THS LARGEST SLOVENE DAILY te V. 1. ML 84 svojo besedo, da se boš natančno ravnal po — Daj mi na to predpisih. Henrik ga nemirno m ra-dovedno gleda, toda ničesar ne vpraša. — Dobro, RaLf, dam ti svojo besedo. Oba si sežeta v roke, nato pa praivi Ralf: — Iskreno pozdravi Evo Marijo in ji povej, da naj nikar ne gre prej v posteljo, dokler ti ne prideš domov. Najbrže te bom tudi sann spremil domov — in — tedaj bi hotel še govoriti z Evo Marijo. Henrik prikima. — Vse to bom povedal, Ralf. — Dabro. Henrik; sedaj pa pojdi domov. Dal Bog, jutri boš imel lahko srce in Eva Marija ttfdi. — Ralf. — pravi Henrik v skrbeh; — povej mi, samo nekaj: ali ne greš zaradi mene v nevarnost, kajti čutim, da imaš v mislih nekaj posebnega? Sedaj te nočeim ničesar vprašati, samo potvej mi. da bom zaradi tebe brez skrbi. — Zanesi se. Henrik, in moja beseda na to: kadar te potrebujem. te pokličem s piščalko. Tudi šofer je o vsem obveščen in je najboljše, da ž njim o celi stvari ničesar ne govoriš. Vse ostane med nama. Sežnta si v roke in se ločita. Henrik gre domov in Ralf v svoje stanovanje ter se preobl-ečs. a natančno Tazločita postavo s široko suknjo in ši-rokokrajnim klobukom. Oba si stisneta roke. Sedaj stopi postava na pot in posluša na we strani. Ko je biio vse mirno, se splazi do kupna snega, odkoplje z oboma rokama sneg na dvoje ter izvleče zvito vrv. Ralfu utripi je srce do grla. Trdo stisne Ludvikovo roko in Ludvik jo ae trdnejše stisne. ' Mertens ni niti najmanj slutil, da ga kdo opazuje, toda skrbno kkrije vrv pod suknjo, m poprej zakrije luknjo v kupu. Na -rokah :ma debele rokavice. Počasi .se zopet plazi v gozd s koraki, kot mačka. Popolnoma blizu pride h grmu. -kjer sta oba čakala in zadrže-rala sapo. Že sta mitdila. da si ibo Mertens izbral isto skrivališče, tod« k areči gre mimo m se skrije - nekaj korakov vstran za debelim dren-«**«. Tako iMrfeče kakih de*et (minut, tki se Raifu in Ludviku zde tele ure. Niti za las se ne ganeta. Slednjič zaslišita ropotanje avtomobila. Lahno ae trese zemlja. Na poti vidita avtomobilov** svetilke. V njihovi luči vidita oba Mertensov bledi, mesnati obraz, ki je p»z-no gledal izza drevesa. Natanko je Ralf spoznal Me-rtensov obraz. S poti ga ni «bilo mogoče opaziti, če bi šofer tudi gledal v gozd. Avtomirlbil je odpeljal dalje in izgine za ovinkom; le medlo je Se bilo videti Iik- svetilk. Z mačjo kretnjo »koči Mertens čez pot ter že med potom izvleče vrv izpod suknje. Onstran poti pri veže en konec »vrvi za drevo. Natančno *Ria:lf in Ludvik nista sicer videla, kako je napravil, toda mogla sta si militi, kaj je napravil. V nekaj minutah je (bila vrv privezana in Mertens pride zope.t čez pot nazaj in za seboj vleče vrv skozi rokaviee. Prav blizu mesna, kjer sta oba čepela skrita, pritrdi Mertens na drevo drugi konec vrvi; pr" tem vrv nategne, da je bila ravno stegnjena čez pot kakega pol metro visoko. Pri tem delu mu sunkoma prihaja sapa vz prsi. Vrv ovije večkrat okoli drevesnega fleMa ter konec se ovije ob poleg stoječe djrevo. Ko je bif s tem gotov, naenkrat Skočita Ralf in Ludvik iz svojega skrivališča in trdno aigralbita Mertensa vsak za eno roko. Preplašen in prestrašen stoji pred njnwu Ralf izrvleče iz žepa vrv. kafer^ -je prufcatel s seboj m ž njo zvežeta Mertensove roke. ter konec vr« efVijeta okoli drevesa, okoli katerega je privezal svojo žično vrm. To ae je zgwdilo ta*ko naglo, da Mertens ni mogel vsega takoj j raznimi i. kaj s6 je ž njim zgodik). Kamo to mu je brio jasno, da s « mi^ je njegov tretji napad na. Henrika zopet ponesrečil. Ludvik Rodewberg vzame žepno svetilko in posveti Me rt ens a v obraz, sam pa ostane v temi. iRalf pa pravi trdo in glasno: — Sedaj vam ne pomaga nobena laž. gospod ravnatelj Mertans. hedaj »t* -gotovo tudi tv izadregi za kak izgovor. Tretjega napada na nfčaka ne morete označiti za navadni slučaj. (Dalje prihodnjič.} Vprašanje: Takoj po svojem prihodu v Ameriko sem si spremenil ime in danes vsi poznajo mene in družino .po tem i-menu. Katero ime naj navedem v prošnji za naturalizacijo? Odgovor: Lahko podpišete prošnjo s svojim novom imenom, a
  • be hipoteki skupaj ne presegata 80 odsto seda- (mortgage), pa tudi druga hipoteka, ki kmalu zapade. Ali bi mogel diobiti posojilo od Federal Home Bank, da izplačani drugo hipoteko ? Odgovor: Zakon dovoljuje federalna posojila samo na prve hi- v prošnji v to svrho, morate odgovoriti, zakaj ste spremenili ime. Zlasti pa je važno, da navedete pod katerim imenom ste prišli v Amerik o, t. j. kako je bilo ime napisano v potnem listu oziroma v listini potnikov. Ako niste prav siguren, kako je bilo ime pisano, navedite razne načine, kako se vam zdi. da so tedaj napisali vaše ime. Drugače ne bi mogli najti zapiska o vašem prihodu in ne bi nje vrednosti lastnine, je mogoče, da se vam dovoli posoiilo v zameno za obe hipoteki. Obrnite se na krajevno Home Loan Bank. čim začne delovati v vašem okraju. Do danes ni nikaka taka banka začela še delovati. Odsotnost v inozemstvu čez lete dni pred naturalizacijo. Vprašanje u 91 GLAS NARODA zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga Koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kralj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. mu veliko pomagam, dovoljeno, da nekaj Ali mu bo zasluži, do i• • j . • , . • X------Nekdo mi je pove-j kler študira ? Nekateri nravijo da mogli izdati pričevala o pn-.dal. tla ne m obratno. Kriva navedba v prvem papirju. Vprašanje: Ko sem dobil svoj prvi državljanski papir leta 1930. I ... iluralizaicijo na podlagi svojega se danjega prvega papirja, ker sem bil izven Združenih držav za dozo 13 mesecev. Ali je to res'? Na meraval sem priti nazaj še prej. navedel sem in je bilo zapisano v«a'i sem bil zadržan radi bolcooni pa'irju, da sem se rodil v &.vstri-ji. Vas. kjer sem se rodil pa je ob avstrijski meji in spada v Jugo- Odgovor: Žal nam je. da je temu tako. Brez razlike, kar se tiče razloga! zakaj ste izostali več kot slavijo. Ali bo kaij potežkoč radi,Ieto dni, vkolikor se tiče natega? j tura'izacije. smatra kot da ste se-Odgovor: Taki pogreški so po-! daj prvič prišli v Združene dTŽa- Iprej imeli za posledico razvelja v-1 ve. Odsotnost izven Združenih dr Ijenie prvega papirja. Ali začen-|žav tudi za en dan več kot leto cah smejo, kot poprej, dobiti pol- Odgovor: Do približno leto na-zaj je bilo inozemskim dijakom dovoljeno, da smejo delati nekoliko ur na dan. a!i tajnik dela Doak jim je odvzel to pravico. Pred kratkim pa je nova tajnica dela in novi generalni priseljeniški komisar zopet dovolil, da smejo delati, ako nimajo zadosti denarja za svoje stroške in ako njih zaposlenost nne ovira rednega ob-zaposlenost ne ovira rednega ob- le prvega papirja ši od 1. julija 1029 taki pogreški so brezpomembni. kajti vprašanje glede odpovedi inozemskemu podaništvu prihaja sedaj v pretres le ob vložitvi prošnje z» drugi papir. Tedaj treba navesti, katere države ste državljan, in to brez pogreška. Ni federalnih posojil na druge hipoteke. Vprašanje: Imam hišico, na kateri jo s1aln«i prva hipoteka dni. prekinja nastanjenost (resi- nourono delo. denee) in treba »zopet začeti pred-j pisano petletno bivanje, predno ^ se sme deportiranec povrniti? se sme zaprositi za naturalizaei- , jo. Prvi papir, poprej vzet. ne velja in treba dobiti novi prvi papir. Inozemski dijaki smejo delati. Vprašanje: Moj soprog je bil deportiran pred tremi meseci, ker je prišel nezakonit im potom v Združene države. Ali se more povrniti/ Kdaj? Jaz sem ameriška državljanka. yiMimillHlllllllllimiiimmHUMiibmHun SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW IOBK, N. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE gov dovoliti, da smejo zaprositi za. povratek v Združene države. Tak tehten razlog bi bil ravno v vašem slučaju, kjer deportacija pomenja ločitev družine. Vaš mož bo moral ostati v inozemstvu eno i leto. Nikdo se ne sme povrniti," predn o mine leto dni od deporta-cije. More pa takoj vložiti prošnjo na Secretary of Labor. Naj pri Lož i prošnji prepis poročnega lista in dokazilo vašega ameriškega državljanstva. Kje naj se vloži prošnjo za prvi papir? Vprašanje: — Stanujem v Newark. New Jersey, delam pa v mestu New York. Ali je vseeno, ako si vzamem prvi papir v New Yorku.' Odgovor: Ne. Inozemec mora vložiti prošnjo za prvi papir (Declaration of Intentin) v onem kraju, kje.r stanuje. Drugače more sodišče proglasiti njegov prvi papir neveljavnim, ko pride čas za naturalizacija. Tedaj bi bilo treba začeti vse znova. Ker vaš dom je v Newarku. morate tam zaprositi za prvi papir. SHIPPING NEWS Kdaj se snide kongres? Vprašanje: Kdaj začne: prihodnje zasedanje kongresa? Odgovor: Po 20. amendmentu h Kon.sliituci.ji. ki je bil sprejet v minulem februarju, kongres od 2. avgusta: ^ Washington v Havre Deutschland v Hamburg 4. avgusta: Olympic v Cherbourg 5. avgusta: Champlain v Havre Conte di Kavni« v CJenna Berengaria v Cherbourg 8. avgusta: Beviathan v Cherbourg Eurnpa v Bremen 9. avgusta: New York v Hamburg 11. avgusta: Paris v Havre MaJ<-8tic v Cherbourg Rotterdam v Boulogne 12. avgusta: Saturnla v Tint Aqtiiiai.ia v Cherbourg 15. avgusta: Bremen v Bremen Statendum v Boulogne 16. avgusta: Manhattan v Havre Alb-rt BaJlin v liambuic I/ Vprašanje: Moj nečak hoče i priti v Združene države, da sej Odgovor: Kongres je dal tajni-uči inžlnirstva. On nima mnogo ku dela pravico, da sme deporti-denarja in jaz nisem v stanu, da ranim osebam iz posebnih raizlo- ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "SATURNIA" v Trst "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "AQUTANIA" pr. Cherbourga "BERENGARIA" pr. Cherbourga 19. AVGUSTA .. . 5. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 11. AVGUSTA . . 9. SEPTEMBRA 5. AVGUSTA .. 24. AVGUSTA 20. SEPTEMBRA 12. AVGUSTA ... 9. SEPTEMBRA 2:5. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA ... 16. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 12. AVGUSTA .. H. SEPTEMBRA 2«. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA V. Y. LJUBLJANA . . . $101.23 $ 99.23 $ 91.73 Z A TJA IX NAZAJ $182.00 $178.50 $171.50 $ 97.50 $171.50 $109.50 $185.50 $102.34 $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE: "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga "ALBERT BAT.TJN" pr. Hanilburga NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cherbourga 30. AVGUSTA ... 27. SEPTEMBRA 16. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50 'BREMEN" preko Cherbourga 8. AVGUSTA .. 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 15. AVGUSTA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $104.84 $185 «50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DAXES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street .. New York, N. Y. 19. avgusta: lie de France v Havre liex v Genoa 21. avgi>sta: Reliance v Hamburg 23. avgusta: . , Olympic, Cherbourg .sedaj naprej se ne bo vee shaja1! v ! 24. avgu«ta-. decembru, kot poprej, marvee 3. Champlain v Havre januarja vsak '«rH lota. Novoizvoljeni senatorji in kongresniki <"•-nejo tedaj izvrševati .svoj mandat. Novoizvoljeni pred.se.dnik pa bo -od sedaj na,pre»j ustoličen 20. januarja, ne pa 4. marca. 25. avgusta: Veendam v Boulogne 26. avgusta: Rotua v Genoa berengaria v Cherbourg 29. avgusta: Leviathan v Cherbourg 30. avgusta: I ~ ~ * ~ I>e Gr.i8.se v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre UeuiHchland v Hamburg 11. avgusta: Bremen v Bremen ve določile ........................ _ - /i'i • v , 2 septembra', proti ujrrabitvi (kulnapi-ng) os h i con»e di savoia v ceno« V svrho odkupnine? j5- septembra: /. 1 _________ 1-1 i - 1 1 Jle de France v Havre Olljrovor: \ .saka država kaz-j statendam v Boulrgne nuje ujrrabitev. ali kazni so raz- »eptembra: Kazni za ugrabitev. Vprašanje: Ali nLvo razne držaja ko st rojr-e zakone lične, in .so odvisne od staro.sti u-jrrabljene osebe in okoKsčine. dali raizlojr ugrabitve je iz.siljevan.ie denarja ali os vet a oziroma da-li je bil kdo u«rra.b!ji»n le iz družinskih razlojrov. da-li ujrra-bIjenfe je bil poškodovan itd. Kjer razlog ugrabitve izsiljevanje, najskrajnejša kazen smrt v državah Alabama. Delaware. Illinois. Kentucky. Missouri. 'Nebraska. Texas in Virginia. Kazen more biti dosmrtna ječa v državah Miethijran. Ncav Jersey. Pennsylvania Ln v desetoriei dru-•rih držav. 50 let ječe v New Yorku. 25 v Massachusetts. 20 v C ili-forniji itd. Imamo tudi federalni zakon proti ugrabitvi <»d ene države do druge in kazni so jako stroge. Slavne vožnje okoli sveta. Vprašanje: Katera je bila prva vožnja okoli sveta * In kaki ... , ,. . . .. Parts v Mavr* so sedanji rek<»rdi zrakoplovntli otymr>i« v Cherbourg voženj ? Odgovor: Prvi. ki začel vi»ž-njx» okoli sveta, je bil Majrelan. k ije s pe4imi ladjami otlplul iz Sevilje na Spuamskem leta 151 !>. On je bil ubit na poti in ena i za te <1 teh ladij se je povrnila po 1053 dni vožnji okoli sveta. Leta 1889 ie Amerikanka Nellie Bly izvršila vožnjo *okoli sveta v 72 dnevih in triko prednjačila slavnega junaka Verneovejra romana o 80. dnevni vožnji okoli sveta. L. 1!>2!» je nemški zrakoplov "(Jraf ZeT>>>:»-lin" izvršil eožnjo ok-oli sveta v 20 dnevih in 4 urah. Leta 1031 »ta "Willie Post in Harold Gatty * aeroplartom preletela svet v 8 dnevih, 15 urah in 4.0 minutah. Ravnokar pa je "Willie Post porazil svoj lastni rekord ®a. skoraj en -dan. Aquitania v Cherbourg New York v Hamburg 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre Vnlci>nia v Trst Volendam v Boulogne Kuropa v Bremen 13. septembra: I.afayette v Havre Manhattan v Havre Rerenparia v Cherl»ourg Albert Ballln v Hamburg 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Rex v Genoa Bremen v Bremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Champlain v Havre 21. septembra: A<|iilt»nta v Cherbourg 23. septembra: Saturnia v Trst lie dp Frane«? v Havre Veendnm v Boulogne 26. septembra: Eurnpa v Bremen Statendam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Matiretanin v Cherbourg Dpi>tsrhlan>* v Hamburg 29. septembra: 30. septembra: C"nte dl Havoia v Cono* V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU PARIS II. AVGUSTA 'j. Septembra — t. Srptemhra ILE DE FRANCE 10. Avgusta — 5. Septembra CHAMPLAIN 5. Aryustu — 24. Avgusta NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnita in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente eJpeaeK J&rue J9 STATE STREET. NEW YORK v JUGOSLAVIJO Moderna udobnost in neprekealjiva postrežba v vseh razredih... Tetfenaka odplut-Ja iz New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze iz Hamburg« ZMERNE CEHE Pojasnila vam da vsak lokalni agent ali HAMBURG-AMERICAN LINE 39 BROADWAY, NIW YORK