SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, IT. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 29 DE JULIO (JULIJA) DE 1938 m—i— —ii—ni 11 m ii ii ti¡if'-jmrruirniTi ^m mi ■>■' Núm. (Štev.) 81. Kdo bo odločaval usodo evropskim narodom VAŽNA SARAJEVSKA OBLETNNICA — SRBIJA NI HOTELA VOJNE — RUSIJA VEDNO ČUTI SLOVANSKO — VOJNI VRTINEC JE ZAJEL VSO EVROPO — NEMŠKI NAČRTI NEKDAJ IN SEDAJ — NEMČIJA IN ITALIJA ZA VOJNO PRIPRAVLJENI — VOJNO LAHKO PREPRČl SAMO ODLOČEN ODPOR VSEH DEMOKRATIČNIH DRŽAV — V BS. AIRESU PODPISANI MIR PREMALO DELAVSKI? Človeštvo, ki se upravičeno, ponaša s svojim velikim napredkom na mnogih poljih, predvsem seveda v ■tehniki, je prav malo napredovalo v Pogledu pravične in pametne socialne in gospodarske organizacije družbe. Dasi je na svetu dobrin toliko, da bi jih mogel vsak imeti dovolj na ^polago so milijoni in milijoni, ki 28 .ja } JU!najpotrebnejšega, za vsakodnev- £ ¿ (llJak p,m,ip umoril jo prehrano nimajo. Videll smo, ka-1 J ■' prestolonaslednika Fer- darstT CaSa i^ Vdlke r^i ! ! dinanda in njegovo ženo. Na Dunaju ^ ü°nekod unicevah ka" i so na prigovarjanje iz Berlina spri- vo odklonili ter je Avstrija v odgovor napovedala mali Srbiji vojno. | Kot v Beogradu, tako so tudi v j V torek je preteklo 2-1 let, ko je Srbija poslala Avstriji noto, '' i na miren način pripravljena in Italija, z vsemi sredstvi priprav- nekega dne odprla vrata t!a je ¡ ljata za vojno. Vzgoja mladine i;1, j hangarjev, od kjer bodo zletela leta raz- i vse, gospodarstvo in kultura, je !¡:»s sipanjem ognja in smrti na vst pravi jati o atentatu, ki se je bil do- ¡usmerjeno v militarističnem smislu. | strani in da bodo najvažnejši okraji • "" • -n.-, a \*0jna je neizogibna, poroča časopis- j v deželi nemških sovražnikov takoj je. Španija služi tačas samo za gene- ¡zrušeni; vse železnice in ceste pretr- de krize ponekod uničevali ka-1 vo, sladkor, sadje in druge pridelke, ^ko so uničevali lepe in plodne vi-^pgrade, d.asi je bilo na milijone lju-ki so hrepeneli po enem in c-ru-§em in tretjem, a niso imeli sredstev, j*a bi te dobrine plačali; videli smo. kako so velika tekstilna podjetja u- j javljala stroje, dasi je bilo na milijone takih, ki niso imeli kaj oblsči. V1 mogli bi našteti še dolgo vrsto r^gih takih primerov, ki dokazuje-da je gospodarsko življenje človeštva nespametno urejeno. Vsak dan imamo priliko videti, kako neka-terniki žive v pretirani obilici, dasi ?od solncem nič koristnega ne dela-, Parizu m Londonu napravili vse mogoče korake, da bi odvrnili vojno nevarnost, a ni vse nič pomagalo. Nem čija je videla v sarajevskem atentatu najpripravnejši vzrok, da začne z vojno, ki se je nanjo že dolgo p.*ej temeljito pripravljala, da dejansko podvrže svojemu gospodarskemu in političnemu vplivu vso Evropo. Lahko se očita caristični Rusiji vse drugo, tega pa vendar ne, da ni imela velike slovanske duše, kajti ralne vaje, kjer se že dve leti vrš' prava mednarodna vojna, pri čemer strahovito trpi nezaščiteno-prebivalstvo, žene, otroci in starčki, ter se vasi in mesta rušijo v prah in razvaline. Vse prizadevanje, da naj špan- j ški tehniki vendarle ne dala ci sami uredijo svoje notranje zacle- ! lahko izvesti. Vendar je treba j gañe, da se ne bo moglo dobiti od nikjer pomoči, od zadaj pa da bodo prihajali tanki, topničarji in pehota, je to zelo majhen in pretiran strah, cajti ta reč bi se vkljub dobri nem- tako vzet- lo v. " ,. , ¡ takoj drugi dan je napovedala vojno Ld^Clm °F°nma Tma Pr?lvaH Avstro-Ogrski ter se s tem z orožjem 0lvra samo životari z dneva v dan m & so mnoge družine, ki niti kruha ni-vsak dan dovolj, dasi oče in c^ih tudi mati trdo delata ves božji dfcn. To vsi vidimo in vsi čutimo; vsi l^nnsmo, da ni pametno, da ni pralno in da bi moralo — in tudi bo r^i ali slej moralo — priti do družne ureditve človeške družbe. 7 sedanjih socialnih prilikah — ^"oma neprilikah —, katerih spre-^enitev ne od enega samega člove-j ne od enega samega naroda in manj od kakršnekoli izseljenske ^Piue, si skuša delavstvo, katero ^ socialnih krivic in gospodarske ^urejenosti najbolj trpi. pomagati s r ®> da brani svoje življenjske inte-pred delodajalci ne več indiviso, marveč skupno, potom nvo-^ strokovnih organizacij. Ker so jjp3} izseljenci skoro izključno delav-- ' Je vprašanje njihovega zadržanja oprani delavskim organizacijam ^med najvažnejših naših iz:el- eao i^kih vprašani. Njegova rešitev pa m težkja. strokovnih organizacij v Jmovih prizadevanjih za izboljšanj® delovnih pogojev, je direktno od-sl®en od delavske vzajemnosti, od §;e med njenimi člani. Proti tej J^mnosti naši izseljenci ne bodo sv t!1' ce nočejo delati obenem proti 0r°J1®} lastnim interesom. Delavske uJfanizacije so tu dovoljene, če se B^yjajo gamo z zaščito interesov ^ M članov, t. j. če so res prave tgjesne strokovne organizacije; v VJ organizacije pa, ki se pod vpli-Pos ^ Zaradi interesov nekaterih Ij ^eznikov spuščajo na druga po- se pečajo s politično propa-ki tu ni dovoljena, naš dela-^ bo šel, ker ve, da takšna orga-rÍ8t-C^a ne more ščititi njegovih koče iL* da bo kvečjemu sitnosti imel, »p , njen član. Takš: potegnila za svoje slovanske brate na jugu. In prav taka je tudi današnja Rusija. Kmalu so se zapletle v vojni vrtinec tudi skoro vse ostale velike in majhne države ter končno tudi Združene države, ki so po mnenju mnogih vojaških in političnih izvedencev odločile zmago zavezniškim silam, ki je tako zelo ponižalo oholo Nemčijo, da še danes tega ne more pozabiti in se pripravlja na revanšo. Nesmise' no bi bilo, če bi se podcenjevalo n jeno današnjo moč, kajti kdor pozni; nemški nacijstični ustroj, mu ne bo težko razumeti njegovo odporno in udarno silo, tembolj, če je narod o-trovan s fanatizmom. Načrt, ki se ji ni bil posrečil v sve tovni vojni, ga bo skušala izvesti pa sedaj. Vse je pri starem. Samo načir. borbe je danes drugačen. Kdo izmed nas ne ve, kako je Avstrija pod nem škim vplivom gospodarsko, kulturno in politično tlačila vse številne narode, ki so živeli v njenih mejah. Kdor ni čutil in mislil nemško, ni našel dela in ne kruha. V druge države pa je Nemčija pošiljala .svoje prince in princezinje, da so jih preskrbovali s koncesijami. Razumljivo, da kdor je imel v rokah gospodarstvo je imel tudi politiko in vso drugo. Vkljub vsemu izkoriščanju posameznih narodov pa sta bila narodni odpor in zavest pri ljudstvu •tako silna, da je prišla končna zrna-ga in da je treba daiws z narodi računati in je zato tudi način borbe drugačen. O nemškem prizadevanju o Ukrn j i ni, kjer so bogate žitnice; Romuniji, kjer so bogati petrolejski vrelci in Balkanu, kjer je mnogo še neizčrp«-nega prirodnega bogastva ter so še druga važna trgovska križišča, smo v našem listu že večkrat izčrpno pi sali. Ravno te dni pa spet čitamo. da odšel neki vplivni nemški iniri5- ve, ni nič pomagalo. Hitler in Musso-lini sta poslala svoje polke, letala in orožje generalu Francu in demokratične države niso mogle in ne hotele preprečiti prostovoljne pomoči barcelonski vladi, ki je edina postavna, od naroda izvoljena. Samo odločnost demokratičnih držav more vojno preprečiti. Zato po set angleškega kralja v Parizu niso prazne marnje, marveč je v zvezi z velikim zgodovinskim dogodkom. Danes po štiriindvajsetih letih se zgodovina ponavlja. Spet sta Fran cija in Anglija ter Rusija, ki hočejo za vsako ceno preprečiti prelivanje krvi. In spet so Združene drža ve, ki so pod predsedstvom svojega energičnega voditelja javno pokazale, na kateri strani so njih simpatije. v poštev, da so te besede zelo značilne in popolnoma v duhu nemških načrtov, ki jih tudi Hitler v knjigi "Moj boj" podčrtuje. Do velike vojne katastrofe pa, kot smo prej rekli, ne bo prišlo, četudi je položaj med Čehoslovaško in Nem čijo zelo napet, če bodo poleg Francije in Rusije, tudi Angleži odločn« nastopali, kar smemo po vsej priliki računati, kajti zadržanje sedanje angleške vlade, ki je deležna prav toliko kritike doma kot v tujini, je samo prehodnega značaja in bo Anglija takoj pokazala drugo lice, ko bo sprevidela da zlepa in popuščanjem ne more ničesar doseči. Mi izseljenci pa moramo biti sko ro hvaležni usodi, ki nas je zanesli na ta kontinent, kjer se dobijo na čelu držav bolj pametni možje kot v Četudi je neki član nemškega ge- j nekaterih državah Evrope in so nam neralnega štaba izjavil, da se nodo | na mesto vojne podpisali mir. ^r^Hše je naš list zmerom gter na „ gitnice„ v skandinavsko darjal » Je tudi danes prepn- jer baje igka, ^ -• ' aa je edino pravilno. Obenem ' J - - - - —- rama tu.di zmerom naglašal, da mo-ist ° mi> ki nas družijo isti jezik, selip a tudi ista revščina, kot iz-Jia t ka skuPnost tudi sami delati kot i44 se naš gospodarski položaj boli ° e in kot posameznikov iz-fcas nd V tem Pogodu je mnogo od Šu0 avisno in sami bi si mogli uspe-skimP°ma§:ati s skupni"1 gospodar-tfaj" snovanjem. s pametno gospo- ¡^ "O Oritrn ni nn ni in Vi M in Trinmii svojo ekspanzijo ob Baltiškem mor ju, kamor moli svojo šapo mogočni ruski medved. Vsi, ki so proučevali politični položaj današnje Evrope, so mnenja, da se obe fašistični državi, Nemčija VELIKA OFENZIVA REPUBLIKANSKE VOJSKE Ofenziva republikancev — Veliko navdušenje republikanske vojske — Čete prodirajo naglo naprej — Kaj bosta ukrenila Mussolini in Hitler — Ali bodo tujci v obeh taborih odpuščeni — Angleške parnike še vedno potapljajo Brez velikih prednapovedi, je pri- vse zgleda, da je general Miaja pričela republikanska vojska z ve'iko pravil določen načrt in da se je skrb-ofenzivo, ki je začela naglo prodirati j no pripravil za to ofenzivo, ki bo in zasedati kraj za krajem. Očividci trdijo, da je to vojna za ideal, za svobodo, in da je zato vedno več navdušenja na strani lealnih čet. četudi trpijo velikanske žrtve. Ko je dal general Miaja ukaz za ofenzivo, da so dejali vojaki: Vendar enkrat. Saj je bilo že čas. Republikanski vojski je padlo v roke veliko število vojnih ujetnikov, ki pa da so povečini Italijani in Mori iz Afrike. Tudi da ti zadnji ne kažejo velikega navdušenja za vojno, ker so pač v to le prisiljeni in se dobro zavedajo, da nimajo in da ne hodo nikoli imeli od tega nobenih koristi, kvečjemu prezgodnjo smrt in večno zveličanje na onem svetu, kdor more verjeti, da se borijo za krščansko kulturo in domovino, kot zatrjujejo njih vodje. Sedaj ko to pišemo, republikanska vojska še vedno prodira naprej ter morda odločila tudi zmago, če ne bosta Mussolini in Hitler odločneje intervenirala v pomoč Francu, ¿ar pa, če prav razumemo sedanji položaj v Evropi, ni preveč priporočljivo. Barcelonska vlada je sporočila v London, da je pripravljena takoj odpustiti vse tuje prostovoljce, ki jih itak ni veliko število. In če bo isto napravil tudi general Franco, tedaj zatrjujejo poznavalci razmer, da je njegova usoda zapečatena. V nasprotnem slučaju pa ga bodo morale demokratične velesile za svoj lasten prestiž k temu prisiliti. Vsekakor bomo kmalu videli, kako se bo položaj zaobrnil. Revolucionar« še vedno potapljajo angleške trgovske parnike. In tudi sicer hladnokrvni Angleži postajajo že kar nestrpni in gorki, posebno v poslanski zbornici se večkrat hudo primejo ter očitojo vladi plahOst. NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. \ Za druge dežele 2,50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. j vzpostavitve pravičnih meja in spo-j razuma med narodi, drugi za ohraui-| lev sedanjega, nadvse "pravičnega" I stanja itd. Tisti pa, ki bodo to voi-| no preživeli, če ne zdravi, pa vsaj j živi, bodo strme gledali, kako se je uresničilo ravno nasprotno tega, kar j so pričakovali in za kar so šli v kr-¡ vavo borbo. Ker bi nova svetovna vojna vse človeške strasti napela do vrhunca, ker bi bilo prizadeto prav vse človeštvo in ker bi 'uničevalne sile svoj? delo izvršile do konca, bi i ezultat mi\no bil popoln kaos, uniče nje vsega in vsakega reda, takó družinskega kakor državnega ter propad vsake kulture na zemeljski po vršini, tako da bi se jedva ohranile nekatere prvine naravnega človeškega moralnega čustvovanja in socialne povezanosti. Ne govorimo o tem, kako bi bile porušene tudi vse civili-zatorične in tehnične dobrine in ka ki bi takó pristaši internacionalnega, socializma, kakor prijatelji plemen skega nacionalizma in tradicionaliz ma stali enako razočarani pred splošnimi razvalinami vsega fizičnega in moralnega reda. Najbolj razočaral • pa bi bili seveda tisti, ki so mislili, da bodo svojega nasprotnika popol-' liorna potolkli in da bo potem Evropa urejena na najbolj pravičen na čin tako v teritorialnem in narodnem, kakor v kulturnem oziru, zakaj o.bloku zmagovitih držav in o kupu premaganih, ki bi se morali brezpogojno in slepo pokoriti, p'» tej vojni ne bo govora. Saj bodo v?; premagani v splošni razpuščenosti in divjanju med seboj pobijajočih s i strasti in nagonov. Porodila se ne bo samo ena revolucija, ampak brezštevilne revolucije vsepovsod v najrazličnejših ideoloških smereh in tudi iz ene vojne se jih bo rodilo deset drugih z neprestano menjajočiml se zavezništvi in konstelacijami. Uresničilo se bo, da bo vojna po svojih vojnih sredstvih sama uničila tiste cilje, ki si jih je postavila. Saj že danes španska državljanska vojna in strahovito klanje na Kitajskem nazorno kažeta, kakšna bi bila bodo-čt svetovna vojna, ki bo te grozote še stokrat presegala. Najstrahotnejša bo letalska vojna, v kateri, kakor vidimo, ne veljajo nobena pravila mednarodnega prava in očividno ne-morejo veljati, ker je iznajdba letala vojne svrhe sama po sebi tak ele Brezsrčno in nesmiselno prelivanje krvi Po vseh večjih, pa tudi manjših ; med njimi v prvi vrsti razni špeku-(lržavah Evrope imamo tako imeno ! lantje, ki proizvajajo in dobavljajo vano vojno stranko, to je ljudi, ki si I izdelke vojne industrije ter druge želijo vojne, češ, da je še čas, da .nujne potrebščine življenja, ki so TnL- * na,šem izseljeništvu. aeiavsivo a uumuijciuim umiui oa- Pisal'° Sm° zmerom pisali in bomo mo zavaja na nevarne stranpoti ali Ha. * tudi v bodoče. Od teh treznih* pa vsaj vzbuja v njem neutemeljene 8} 61> ki so edina v skladu z intere- upe, ki človeku jemljejo voljo do te- ledju. Zanimivo je tudi to, da se za Ul0/?feR'a izseljeništva, nas ne bodo ga, da bi si sam pomagal, v kolikor vojno ne zavzemajo toliko odgovorni nezadovoljneži, ki nam očitajo, da smo premalo — delavski! Delavski je tisti, ki si res prizadeva, da bi za delavstvo dobro storil, ne pa tak, ki delavstvo z obrabljenimi frazami sa- ^esti 0^aaüzacijo, ki bi jo morali ( tudi v bodoče. Od teh treznih* pa vsaj vzbuja v njem neutemeljene svoje nasprotnike porazimo in do kraja potolčemo. Razume se, da takó ne mislijo delovni sloji, ampak politiki in voditelji raznih strank, ki \ primeru vojne ne bodo ničesar riski-rali. Kajti oni, menijo, da kot državi nujno potrebni ljudje ne bodo izpostavljali svojega dragocenega življenja v strelskih jarkih, ampak bo do za blagor domovine delovali v za »Hogli odvrniti nekateri maloštevilni 1 je v njegovih močeh. , vojaški krogi kakor civilisti, in da so vojnem času silno drage in nudijo ogromne dobičke. Vsi, ki so za vojno, se delajo, ka-kakor da bi bili napadeni ali da b' jih kdo ogrožal, (iesla, ki si jih bode prvega dne mobilizacije zapisali na svoje prapore, bodo predstavljala vrhunec plemenitosti, idealizma in svetega navdušenja za obrambo ogrožene domovine in pravice. Eni bodo šl: v klavnico za zmago popolne demokracije, drugi za načela avtoritarnega vodstva države, eni pod parolo ment v splošnem vojnem načrtu, da ga pri najboljši volji ni mogoče omejiti. Četudi bi letalci bombardiral: samo tiste objekte, ki jih s tolike višine spoznajo kot vojaške ali domnevajo, da služijo vojaškim zadevam, je učinek modernih letalskih bomb ali torpedov, kakor jim pravijo, tolik. da navadno prizadene tudi bivališča nedolžnega civilnega prebivalstva. In kako je sploh mogoče določiti, kateri objekti služijo vojnim ali samo mirovnim svrham? V interesu vojnega namena ni samo. da se uni-ča svetovna vojna, ki bo te grozote parki, ampak tudi živila, ki služijo za prehrano takó vojaku kakor civilnemu prebivalstvu, trgovske ladje, razne urometne zveze, poslopja, ki šc ne služijo vojaškim namenom, a jim bodo najbrž služila, zavodi, v katerih se shranjuje denar, električne, plinske in vodovodne naprave itd., kajti vse to vsaj posredno služi vojnim namenom, oziroma omogoča nasprotniku, da vojno nadaljuje, oziro ma se uspešno brani. Kdor hoče danes vojno omejiti po mednarodnih pravilih, zahteva spričo sodobne vo;-ne tehnike in vojnega namena, k hoče zadeti nasprotnika na najobčut-nejši točki, nekaj nemogočega a'i pi uganja hinavščino v izvestne propagandne namene. Tako na primer doživljamo te dni, da se silno ogorčuie-jo nad bombardiranjem nedolžnega civilnega prebivalstva krogi, ki niso imeli niti besedice graje ali moralne obsodbe, ko je njih država prav tako neusmiljeno bombardirala nedolžna (Nadaljevanje 8 strani) ¡ž s? t Argentinske vesti "¿ovsa v mm Chacovski mir Po krivem obdolženi podp isan Prejšnji četrtek je bdi končno podpisan čakovski mir. V proslavo sprave med Bolivijo in Paragmajem, je ta dan argentinska vlada proglasila praznikom, ki se je po vsej Argentini zelo svečano obhajal, posebno pav Buenos Airesu, kjer je bil mir podpisan. Fabrikantje smrti, ki so spet oa- j kali na mastne dobičke v Chacu, kjer je zgledalo dolgo časa, da se ne trtek popoldne na pokopališče na i Chaearito, katerega se je udeležilo ! veliko število sorodnikov, prijateljev j .Mnogokrat se zgodi, da so za raz-in znancev. I ue zi0gine, tatvine in goljufije, ki se Xa.i v miru počiva. Preostalim pa d0gajaj0> obdolženi povsem nedolžni naše iskreno sožal.je. ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE Naš naročnik Stanko Mihelj je do-j bil iz domovine žalostno vest, da mu | je v Brijeh pri Rihembergu dne 22 i junija umrl oče Anton, star 78 let. ! Doma zapušča ženo Jožefo, hči Kmo | in sina Jožeta. Tu pa sina Stankota I in v Severni Ameriki hči Kristina. Naj mu bo lahka domača zemlja. bodo mogli sporazumeti, so se morali! pre0staliiii pa naše iskreno sožaije! obrisati pod nosom to pot ter so njih odposlanci klavrno odšli iskati si drugih tržišč... Kanclerja spornih držav; Bolivije in Paraguaya, ki sta zastopala svoji državi, bosta jutri odpotovala domov. ZOPET SMRTNA NESREČA RADI NEPREVIDNOSTI V nedeljo okrog poldne so našli mrtvega 38 letnega zidarja Vicente-ja Milega. Postavil si je bil v svoji sobici posodo s tlečim ogljem ter legel spat in se ni več prebudil. Ogljikova kislina ga je bila namreč med spanjem omamila in zadušila. TEŽKA POŠKODBA BELGIJSKEGA PARNIKA V Rosarijskem okraju pri Km. 400 je zadel nemški tovornik parnik "0-lanet" v neki belgijski parnik, ki ga je tako močno poškodoval, da je bil nesposoben za nadaljno vožnjo. Poklicali so iz Buenos Airesa rešilce, ki so spravili blago na varno ter bodo sedaj skušali parnik popraviti. Poškodbe pa je odnesel tudi nemški tovornik, ki pa je še mogel priti v bue-nosajreško luko, kjer ga bodo popravili. ZAVOD ZA JETIČNE Za zgradbo zavoda za j etične, ki bo stala ob avenidi del Trabajo in ulici Piedrabuena, bo vlada investirala 5.910.960 pesov. Takih zavoodv potrebuje Argentina še zelo veliko. POD VLAK JE PRIŠLA Ko je na višini ulice Ituri šla čez ZAHVALA Podpisana se tem potom iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so pripomogli, da se je pogreb mojega pokojnega moža Avgusta zamogel tako lepo in dostojno izvršiti. Vsem še enkrat najlepša zahvala! Buenos Aires, dne 20 julija, 1938. Amalija Šemec NEPOSTAVNO JE PRIŠEL V DEŽELO Z italijanskim parnikom. "Conte Grande", je prispel brez potnega lista iz (reneve v Buenos Aires nemški državljan in zobotehnik, German Aeheffer. Kot je izjavil, je pobegnil pred nemškim fašističnim terorjem. Ravnateljstvo za izseljence ga je nameravalo vrniti nazaj v Italijo odkoder je prišel, pa se je zavzel za njega neki njegov tovariš, ki izvršuje svojo obrt v provinci San Luis, da mu bo on preskrbel zaposlitev pri njem. In mu bodo najbrže oblasti izdale dovoljenje, da lahko ostane v Argentini. KATOLIŠKI DUHOVNIK SE JE POROČIL i V Belgranu, kjer je imel svojo župnijo, se je pred kratkim poročil nemški katoliški duhovnik Franc Giesse. Cerkvena Curia ga je obdolžila tudi, da je spisal nekaj knjig, ki niso v skladu s krščansko doktrino. Zato ga je papež razrešil duhovniškega poklica. BREZ DOVOLJENJA SO PRODAJALI DRŽAVNI GOZD Gobernador v Stgo. del Estero je ljudje ter so obsojeni na dolgotrajne ječe, kot jih pač zakon za posamezne slučaje določuje. To pa še ni vse, kajti z jetniki največkrat tudi grdo ravnajo, tembolj s takimi, ki zločina niso zakrivili in ga zato priznati ne morejo, pa jih v to hoče, posebno policija, na vsak način prisiliti. In so ji v to svrho, kot poročajo jetniki sami, vsakršna najbrutalnej-ša sredstva dobrodošla. Te dni se je spet izkazalo, da je neki M o rey ra šest let odsedel po nedolžnem. Pred njim pa še celo vrsto drugih, kot ugotavlja časopisje. A časopisje poroča samo o onih, ki se jim je nedolžnost bila izkazala, ko se je odkril pravi zločinec, ne pa o drugih, ki tudi trdijo, da niso izvršili obdolžitve, pa se je pravemu zločincu posrečilo odtegniti roki pravice. Slovenski učenjak v Argentini • V "Jutru" od 18. junija 1938 či-tanio: Beograjska "Politika" je v preteklem februarju poročala, da je Bu-drič (Budrieh)', sin dalmatinskih staršev postal član argentinske vlade (?). A tudi Slovenci imajo v tej razsežni deželi ljudi, ki znajo kaj več ko hruške peč'. Vrtnar in pesnik F. Eber mi je on dan še poslal časopisne izrezke in čustvene vrstice, iz katerih razberem, kako mu je pri srcu bodočnost našega naroda. Podoben "gringo" (privandra-nec) je v J. Ameriki kmet učenjak, omenjen mimogrede v prvem koledarju Vodnikove družbe. Pred 10 leti je poslal v staro doonivino tole knjigo, o kateri menda še nihče ni spregovoril pri nas: Juan Benigar, Ki Problema del Hombre Americano, Babia Blanca, 1928, Panzini linos. Impresores. S svojo roko pa je dodal posvetilo: Knjižnici ljubljanskega vseučilišča Janko 1. Benigar. Kellen Ko (Neuquén- 24. 6. 1928. Naslov: Pul-mari por Zapala F.C.S., Rep. Argentina. SBL ima pod tem priimkom šolni- Moreyru se še po šestih letih po- ¡ ka B| I. (* 1845. Trnovo pri Bistrici, znajo udarci po raznih delih telesa. A to pravi, da bi še kako pozabil, saj čas zaceli vse rane. Težko pa da je pozabiti na izgubljena leta in mladost, ki jo je po nedolžnem zapravil v ječi. Sedanja vlada se je odločila, da tudi to vprašanje temeljito razčisti. Justični minister Coll, je.govoril v pondeljek o tem tudi v kongresu, ter je dejal med drugim: "Noben človek ne more biti kaznovan brez sodnega procesa in ne v skladu zakona. Nobeden ne more biti prisiljen, da bi pričal zoper samega sebe; niti biti aretiran brez postavne avtoritete. Sploh bo vsako nasilje izključeno. Za vedno se izključuje smrtna kazen za politične zločince, kakoi1 tudi vsako telesno nasilje. Državne kaznilnice bodo zdrave in čiste, za varnost in ne jetnišnice nedolžnih. Ih še več: sodišče je odgovorno za točnost justicije. RAZNE VESTI Turčija,bo zgradila na črnem morju dva najmodernejša pristamsca-Enega v Trapezuntu, drugega pa v Škafalagciju. Stroške te zgradbe bo krila iz posojila, ki ga bo dobila od Anglije. V mestu Haifi, v arabskem d«» tega mesta, je nek Žid vrgel razstrelivo, ki .je imelo grozen učinek: 49 je bilo mrtviht in čez 60 ranjenih. Med mrtvimi so bili razen 7 oseb, sanu A-raBei, in skoro izključno otroci m ženske, ki so nakupovale živež na trgu. V znak protesta so Arabci zaprli svoje trgovine. Da se prepreči.]« represa lije, patrulirajo po mestu močni oddelki angleškega vojaštva in policija. Mestu Gradcu na Štajerskem, Je podelil Hitler naslov "Mesto narodne vstaje" za zasluge, ki si jih Gradec pridobil za časa "puca 1934 leta in poznejšega delovanja z« narodni socializem. . Velike nevihte so bile pred neka] dnevi v Gor. Italiji, kakor v Piaeen-zi, Modeni in Tortoni. Ves promet je bil za nekaj časa ustavljen. Bilo je tudi nekaj mrtvih in ranjenih. Grozna letalska nesreča se je dogodila v Kolumbiji in sicer v g'laV" nem. mestu Bogotá, ko je padlo |ia tla vojaško letalo tipa "Curtif Havk" in se vžgalo. V Bogoti se je ta dan vršila velika slavnost, v spomin na 400 letnico ustanovitve tega mesta. Pri tej slavnosti je nastopu0 tudi 35 vojaških letal. Letalu, kateremu je bil pilot nadporočnik Cesar Abadía, se je nekaj pokvarilo ter se nikakor ni dalo voditi. Abadía je tedaj hotel spustiti se na na tla s svojim letalom, a je pri tem zadel tudi del predsedniške tribune in nato pa^ del na gledalce. Pri tem je bilo oseb mrtvih in kakih 100 ranjenih tračnice jugoslovanska državljanka I obdolžen, da je prodal 300,000 ha. Eva Sentel, je ravno v istem hipu pridrvel vlak družbe Bs. Aires, ki je nesrečnico zagrabi ter jo tako raz- kupiček šel naravnost v njegov žep. državnega gozda, brez da bi imel za to dovoljenje in je seveda tudi iz- mrevari, da je bila na mestu mrtva. SMRTNA KOSA Preteklo sredo je po dolgem to-lehanju preminula Marija Vidmar, doma iz Bri.ji pri Rihembergu, stara šele 33 let. Tu zapušča moža Ludvika in sinčka Borisa, starega osem let ter več sorodnikov. Pogreb pokojniee se je vršil v če- Veliki zavod "RAMOS MEHA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KÓ2A: Kronžni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO 2ILO: zdravimo brez brez operacije in boleiin. SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ÉIV6NE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem-Skem načinu. PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. OREVA; colitis, razSirjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USES A vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Nag zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI le edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Federalna vlada je odredila zakonito postopanje. ARGENTINSKA POLICIJA ZAHTEVA SLEPARJA Andresa Martineza Lopeza, bivšega računovodjo podružnice banke Español del Rio de la Plata, ki je ukradel v tej banki več sto tisočakov ter pobegnil v Brazil, so ga tam prijeli. Sedaj zahteva tukajšnja policija, da ga ji brazilska izroči. Temu pa ugovarja Lopezov zagovornik, da za ta prestopek Brazil nima dolžnosti ga izročiti. Obenem zagovornik še zahteva, da se mora Lope-zu denar, ki mu ga je policija zaplenila. vrniti. To je vsekakor velik korak k notranjemu redu v državi, ki moramo priznati, da argentinska zakonodaja nudi prebivalstvu zelo širokih svoboščin, kot malokatera ali pa nobena evropskih držav. Ob tej priliki je pravilno če povemo, da je bilo svoj čas tudi veliko število Slovencev brez vsakega povoda oziroma dokaza aretiranih od policije, ki jih je zapisala v svoje bukve, kar marsikoga ovira, ko potre-¡ buje Bueno conducto, za svoj poklic. GENERAL V NEMILOSTI General Bautista Molina je stavljen na razpoloženje. Sumi se, da je bil vzrok tega ukrepa, obed, ki ga je general Molina priredil radikal-skini poslancem. umr. 1920. v Radečah), po vsej priliki očeta našemu naslovniku. Tega sem letos pismeno povabil, naj bi mi sporočil tek svojega življenja za SBL, a doslej ni odgovora. Je li sploh še živ ali pa mu ni do javnosti? V spisu "Vprašanje ameriškega človeka" sem pobral nekaj podatkov o njem. Žena mu je preprosta Indijanka (mi esposa, simple india pampa, 34). Da ima naraščaj, kaže tale stavek: Sramota domovine mojih otrok je tudi moja sramota 8)7 kjer se opravičuje, zakaj .je prijel za pero in pričel odgovarjati lažnemtf' znanstveniku — nekakemu argentinskemu Žunkoviču — J. Imbelloni-ju, ki je izdal antastično delo "La l Esfinge Indiana", Devetnajst let ni ! . „n videl nobenega mesta. Podobe v ! tereni se je vozilo 70 potnikov. njegovi kritiki so izdelek njegove "težke roke, bolj vajene pluga in lopate nego risarskega peresa" (9). Ko pobija Imbellonijevo teorijo o pticah, ki odnašajo duše rajnih, pripominja glede takih prastari^ tvorov iz Pachaca maca in Ne klenburga: "Načrtek predstavlja po vsem videzu ne ptico, ki bi se žurila Kakor javljajo japonska poročila ip nrišlo v okraju Yao Ling Tse i" Hsip Hing do boja med 300 ruskim1 vojaki in japonsko obmejno stražo. Ruse so Japonci odbili. .. V reki Ganges, v Indiji je utonu» 41 oseb, ko se je prevrnil, čoln, v ka- l.lUUlU)-, p\V-Mee- 31 ŽELEZNI RUDNIK V STGO. DEL ESTERO V gorovju Sumampa, v okrajih Quebracha in Ojo de Agua, v provinci Sgo. del Estero, so odkrili bogato žilo železne rude. CERKVENI VESTNIK ulija maša na Paternalu rajno Marijo Vidmar. Molitve na Paternalu. . . 7 avgusta maša v Saavedri o 1«.|0. Molitve na Paternalu. 21. jul. je umrla Marija Vidmar, doma iz Rihemherka. Pred meseci je s svojim dragocenim nevidnim tovo-i <>iirt operirana na želodcu. Ugotovi «O da ima raka. Po teškem trplje",!1 Ri vada via PLAZA ONCE 3070 PRVA VELIKA KAMPANJA za SLOVENSKI LIST" PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in nazaj Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za celo leto. Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje. Kadar govoriš s prijateljem ali prijateljico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na "SLOVENSKI LIST" Naročniki in naročnice! Če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. Če dobiš več naročnikov, dobiš več srečk in s tem večjo možnost, da zadeneš glavni dobitek. NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST" Uprava rom (dušo), pač pa mirno kJjuje nč-kak klas, ali pa je to optična zmota mojih leč" (98). Osebno potezp na-' letiš še tu pa tam, n. pr. str. 120: "Ko sem bil jaz mlad, je geologija zanikala življenje y arhaični dobi. Spominjam se prav dobro, kako ¿é je moj učitelj posmehoval kanadski praživali (Protozoon canadiense)". Pri tem navaja Dr. F. Kossmata "Palaographie" Berlin 1924. Benigar veruje v napredek vede: "Kaj ve geologija o skrivnostih, katere krijejo globine oceanov? Kaj sploh ve o! površini kopnega? So mar talco daleč časi, ko se nihče ni.upal dotakniti biblijske kronologije, ki se nam danes vidi smešna?" Naš učeni rojak, ki se sicer predstavlja kot samouka, je očividno doma po mnogoterih strokah. Prodrl je v prosvete azijskih, evropskih, ameriških narodov. Poleg melanezijskih citatov srečuješ v njegovi razpravi grške, romunske, srbohrvaške, razne indijske ocvirke. Ko je pokazal na neresnost Imbellonijeve avstralsko— ameriške teze, daje naraščaju navodila za pravo smer v amerikanistiki. Od mladih čitateljev se poslavlja v jeziku svoje zakonščice: Ka jin pe-w ka ljen ka, nji pu weni, pile maj ta gline čen, to je i Na svidenje drugič, prijatelji, če dovolijo tisti, ki vladajo svet! Anton Debeljak V Če se ne motimo, je g. Franc Krn-šovec o tem človeku nekoč nekaj pisal. Bil ga je sam obiskal in je menda še sedaj v stikih z njim. Nič bi no škodilo, če bi v Slov. listu povedal. kar o Benigarju ve. (Op. Uredništva)^_ jé 3 31et stara umrla in je bila zakopana na nemškem pokopališču p'a po slovenskem običaju in ob obi ^ vikilečbi rojakov. Zanjo bo 31. <• Paternalu sv. maša. Zapeli ji »'«a tudi žalostinko. Gotovo boste mnog mjaki prihiteli k maši. . . t !7. avg. bo v Saavedri druga ooiei-nioa slovenske službe božje. ZeK> po prosim vse rojake, da PrJi1 Maša bo ob 10.30 v cerkvi na* • del Tejar 4200. Hladnik Jauf;,., i 3 restaurant r e 'c r e o ¡"EL CAÑON"! & '4 Izvrstna domača hrana, $ vrstno pivo in vino. prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. I KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 TJ. T. 54 - — Gs. Aires Se priporoča lastnik PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral PAZ — Buenos Aires ym®mt :<♦>.: >m. 3see KR0JAČNICA5 'GORICA Hočete biti dobro elegantno obleče^ Pridite v krojač^0 "Gorico", kjer • 1 vedno dobro postreženi. FRANC Ul. W ARNES 219 (Nasproti postaje F»' ternal.) ,j|f xcciSBoíeoí«''' m £< >3R< >3B' "X- Vesti iz organizacij II i: Šolsko društvo na Paternalu Vabi E,a lepo DOMAČO ZABAVO, ki se bo vršila v nedeljo dne 31 julija ob 4 uri pop. v društvenih prostoih Slovenskega prosvetnega duštva v ul. Grol. Cesar Diaz 1657. SPORED: 1. Vaje z zastavicami. 2. "Kaznovana porednost'.', Mihelj Elena in Anči Mozetič. 3. "Nazaj na morje", Trček Anton. 4. "Telefonski zvonec", Mozetič Anči. 5. "Jaz pa punčko imam", Sonja Kalister, Ida Pečenko, Milka, Lakner in Elena Miheíj. 6. "Soči", Faganel Franc. 7. "Huda preizkušnja", enodejanka. Poleg otrok bosta nastopala tudi moški in mešan zbor '' Prosve- te", kakor tudi društvo "Tabor" s petjem in godbo. Vsi ljubitelji naših malih'in vsi, ki vam je na srcu napredek naše slovenske šole, pridite, da z malenkostnimi prostovoljnimi prispevki pomagate za vzdrževanje, ki je za vseh skupaj malenkostna žrtev, kar bi bilo za samo nekatere pa pretežko breme. Po končanem sporedu bo ples m običajna domača zabava in tudi za prigrizek in pijačo bo dovolj preskrbljeno. ODBOR ŠOLSKEGA DRUŠTVA IZ ROSARIA ruso KAM POJDEMO V NEDELJO, 7 AVGUSTA? čudno vprašanje! Saj to že vsi vemo. V dvorano v ul. 1'' de Mayó 1159 gremo vsi, kjer se bo vršila ob 4 uri pop. velika slovenska prireditev diu-štva Triglav. J "" Program : 1. Nagovor predsednika. 2. "Kolo", plešejo otroci slovi šole. 3. Deklamacija "Mornar", izvaja učenka slov. šole. 4- "Na zeleni gori", pojejo otroci slov. šole. 5- "Kukavica" in druge otroške pesmi. 6. Šaloigra v enem dejanju: "DVE TETI" izvajajo odrasli. Po končanem sporedu ples in sre-čolov. Zabava se vrši tudi v slučaju slabega vremena. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. PRIREDITEV AVELLANEDSXE-GA PEVSKEGA ZBORA Prireditev Avellanedskega pevskega zbora je kljub slabemu vremenu , dobro izpadla. Pevske točke so ob-I činstvo kar očarale. Tudi deklama-eije so bile dobro podane. Burka "Strežnik Nace na sodniji" je dala obilnega smeha. Deklamatorji so prvič nastopali in so se prav dobro postavili. Posebno lepo je zapela Marčeva Sonja. Gospod Lah Andrej je imel priložnostni nagovor in je kar po prekmursko, kar po domače podal smisel in namen prireditve. Glavna stvar je bilo seveda petje. Zbor se je res lepo postavil. Posebno z "Vsi so prihajali". Slišali smo sopran, kot jih je malo najti. Zato vsa čast pevcem in pevovodju Cirilu Jek-šetu. Seveda sta tudi puran in prašiček svojo ulogo dobro igrala. Opazovalec. R. Peterlin - Petruška je umrl V torek 21. junija je nenadoma preminul v Kamniku slovenski književnik Radivoj Peterlin-Petruška. Pod naslovom "Zbogom, Petruška, zbogom!", mu je Ivan Albrecht napisal sledeč stavke v slovo: In zdaj Te ni več, naš vedri popot-n¡k! Kam vse te je peljala pot iz tihega planinskega gnezdeča! V sivi eukrarni bele Ljubljane si zasanjal sanje prve mladosti, v bokeljski trd-njavi si se upiral avstrijskim paragrafom in uniformi, dokler nisi sanj 0 slovanstvu prelil v resničnost. Kakor ujeti ptič iz osovražene kletke s> šinil v Črno goro in dalje, dokler nisi dosegel — matjuške Rusije. Tam si zadihal svoboden zrak, zaživel slovanski sen, naš edini roman-ki si znal svoje romantično občutje preliti v vsakdanje življenje. V d«lgi vrsti poklicev, med katéripii je Pogosto bil bosjaški na vrsti, si spoznaval rusko dušo in zemljo^ si si razširil obzorje in obogatil duha, zra y,en pa si vendar ostal v najtKjnej; s'h globinah svojega bistva naše ma-'e zemlje zvesti sin. In ko si zaslutil svoj večer, si se tiho in neopazni spet umaknil domov v svoj Kamnik, odkoder si nam privoščil le še xrpko sporočilo: Petruška je umrl! * Ko sem pred leti mimogrede-prišel | s Koroškega v Ljubljano in $¡e ¿i>i ! •je mudilo nazaj, mi pravi pokojni j Milan Pugelj: "Počakaj! Petruška se je vrnil iz misije. Tega fanta moraš spoznati." čez malo že vstopi "fant", rdečer '•četi orjak v velikanskem kožuhu in ogromno rusko kučmo na glavi. "T0 je pa naš Petruška", pravi ' Ugelj. Tedaj sva si segla prvič v roke in že tisti trenutek sem občutil, da imam pred seboj izrednega človeka- In s tisto čudovito naravno ne-Pr'fciljenostjo, s kakršno raste na po-'•lu bilka ob bilki, pa se včasih v ve-trii skloneta druga U drugi, včasih zanihata vsaksebi, a si vendar vedno "staneta blizu, sva si postala prijavlja. To so bila leta tistega brezskrbnega povojnega vrvenja, ko je ' lovek živel iz dneva' v dan kakor metulj. Za Petruško, ki sicer ne bi bil smel več na domača tla, je bil izid vojne še posebna zmaga. Saj je videl, da se je sesula v prah sila, ki se je še iz njegovih mladih dni zdela nedotakljiva in neporušljiva. Odšel je bil kot vojaški begunec, vrnil se je kot zmagovalec. Ta zavest ga je opojila vedno iznova in kljub vsem udarcem in neprilikam utrjevala v njem vero v mesijansko silo in moč vseslovanske misli. Rusija je dala Petruški v marsičem svojski nadih. Do skrajnosti se je razvila v njem dobrodušnost, hkratu pa je bil poln tiste zagonet-nosti, ki jo tako občudujemo na ruski duši. Na zunaj skoraj otrok, po občutju marsikdaj do bolesnosti nežen, ves skromen in ponižen, da vsaj ne bi bil nikdar nikomur v napotje, je skrival v svojih globinah strani, ki jih ni domala nikoli razgrnil. To so bili redki trenutki, navadno nikoli ne v večji družbi, ampak le prav v ozkem krogu, ko je v nočni tišini nenadoma obmolknil njegov smeh. Beseda je zastala, pogled se je zresnil in poglobil. Tedaj je začel Petruška pripovedovati o svojih popotovanjih, doživljajih in doživetjih, o svojem razglabljanju in razmišljanju, o iskanju resnice in o svojih notranjih nazorih za ureditev odnosa med seboj in svetom, med seboj in vesolj-stvom. V takih trenutkih je zaupal, kaj ga boli in mori, kaj ga bodri in dviga, kaj želi in po čem hrepeni. Nenadoma pa se je sredi najintimnejšega pripovedovanja zdrznil. Kakor bi mu bilo žal, da je pustil pogledati že pregloboko vase, je utihnil in s čisto vsakdanjo, često prav po gorenjsko trdo šalo raztrgal čar, ki ga je bil ravnokar obudil. In zadovoljno se je nato zasmejal prijateljevi osuplosti, češ: ¡ "Pa drugič! Saj je še čas." Tako se je skril v življenju in tudi v svojem delu. Da, tudi v delu, kar je zlasti značilno zanj. V svojih verzih si nikoli ne upa podati izpovedi do kraja, ampak se komaj mimogrede dotakne tega, kar je prav za prav hotel povedati. Nato u-molkne, se zadovolji s sliko ali pa se zasmeje z isto. porednostjo kakor v pripovedovanju. Ta poteza mi je bila na njem do j zadnjega nerazumljiva. Nič koliko- ; krat sem mu prigovarjala, naj napiše svoje potopisne spomine, ne samo drobcev in vnanjih odlomkov, j ampak celotno delo, vse tako, kakor je doživljal in občutil. Marsikdaj i sem ga s takim prigovarjanjem ta- | ko moril, da sem ga spravil resnic- | no v slabo voljo in me je končno i zafrknil: "Meni se ne mudi, ko sem zdrav; hiteti moraš ti, ki vedno bolehaš." V razposajenosti in v želji, da bi > nam res podal Petruška svoja bogata doživetja v spominih, sem ga celo j često podražil: z "Petruška, vsaj toliko napiši spo-! minov da ti bom lahko govoril na grobu!'' "Ali pa jaz tebi!" je bil njegov odgovor, ki me je z njim vselej razorožil. * Ta njegova vera v življenje je bila vzrok, da nisem nikoli mogel prav verjeti v bolezen pri Petruški. Prav do zadnjega, ko je. obležal v Skop-Iju, sem smatral njegove tožbe o bolezni za plod domišljije. Po vrnitvi iz Skoplja pa sem ga obiskal nekajkrat v ljubljanski bolnišnici in začel slutiti, da njegov močni organizem res peša. "Zdravnik mi pravi, da bom še lahko skakal po planinah kakor jelen", mi je dejal ves vesel, ko se mu je bolezen jela obračati na bolje, vendar zdaj nisem mogel več verjeti tem besedam. Pozneje je prišel še dvakrat k meni. Tiho kakor duh je nenadoma obstal v sobi, češ: "Ivan, ali imaš nekaj trenutkov časa zame. Rad bi se malo pogovoril s teboj." Hodil je počasi in mi pripovedoval o svojih spominihi "Zdaj bi napisal tako, kakor si mi ti včasih prigovarjal, Ivan. Že drugo knjigo "Ahasverjeve kronike" bi priredil na tak način. Kakor hitro ozdravim, bom začel. Bil sem vesel, da se je končno odločil, in sem ga bodril. Sam sem upal, da se Petruška res kmalu loti tega dela. Pričakoval sem iz Kamnika obvestila, naj pridem tja, da skupaj pregledava rokopis, mesto tega je prišlo obvestilo o smrti-- * In zdaj te ni več, naš zagonetni Ahasver. Vse svoje največje tajne, vsa tista najtišja doživetja, ki smo jih še pričakovali in želeli prejeti oblikovana s tvojim peresom in podana s toplino tvoje duše, si odnesel s seboj. O ne, ne bom Ti govoril na grobu, prijatelj Petruška! Samo v nemem miru posedi še pri meni med stenami moje sobe, da se pogovoriva o vsem, kar je ostalo doslej skritega. Vem, da boš prihajal k meni, tihi gost, tako prisrčno in iznenada, kakor si bil vajen v življenju. Vselej, kadar prideš, mi boš mil in drag; kajti prostor v mojem srcu Ti ostane i ohranjen, dokler ne pridem za Te-¡ boj. Pozdravljen, dragi Petruška! Rad bi bil podal vsaj nekaj obrisov Tvo-.ie lepe podobe, toda žalost .mi uklepa besedo. Zato oprosti, ne morem. Z vsemi pa, ki smo Te imeli radi, z vsemi znanimi in neznanimi Ti kličem: Hvala ti, dragi Petruška, za vse. kar si nam bil in kar si nam dal! Naj bo izmučenemu truplu zemlja na Žalah v Tvojem Kamniku nežna | mati in počitek v njenem naročju prijeten. Večni pa bodi Tvojemu bla-í gemu duhu poslednji in najpopolnej-i ši Dobrotnik! Zbogom, Petruška, zbogom! Skupina otrok slovenske šole na Paternalu SLOVENSKA ŠOLA NA PATERNALU Da je naša šola v tujini dobra in tudi potrebna, če hočemo, da nas bodo naši otroci spoštovali, to laVko fazvidi vsak razsoden človek. Če hočemo kot narod kaj veljati moramo biti bolj samozavestni in ne smemo podcenjevali svojega jezika. In na- dalje; kaj bo z našimi organizacijami? Zakaj se mučimo, uporabljamo denan in izgubljamo noči in dneve, ko se'ukvarjamo z delom v naših ! društvilV. če mladina ne ho znala na-: šega jezika in ne bo čutila z nami! j Zato starši, dajte svoje otroke v našo | šolo in podpirajte šolsko društvo, da :-bo zamoglo uspešno vršiti svojo na-' !ogo. Rojaki! Poslužujte se samo onih bančnih zavodov, ki oglašujejo v našem listu! IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi ln v Buenos Alregu. Zdravi vse ženske ■bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. Ordinira od O ure zjutraj do 20 ure zvečer. LIMA 1217, I nadstr. TJ. T. 23, Buen Orden 3389 Buenos Aires DENARNA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO VARNO IN BREZ ODBITKA NAKAZUJTE POTOM BANKE BOSTON Dinarje, lire ali dolarje v Jugoslavijo ali Italijo na naš način po pošti, po zračni pošti ali brzojavno. BANKA BOSTON izplača prejemniku točno in takoj brez kakih stroškov ali odbitkov ter dostavi povratno potrdilo. Posetite naš Jugoslovanski Oddelek ki je odprt od 9 do 18 ure, ob sobotah od 8.30 do 11., pa se boste prepričali. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 PUEYRREDON 175 Avda. Oral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario) POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — Slovenci doma in po svetu Odlomki iz naše zgodovine SLOVENCI V BENEŠKI SLOVENIJI V zapuščini pok. dr. Turne je o- le 2.4(17 doma (ostali večinoma po- prečno obiskalo po 180 oseb. Na vsa- j po dvanajst čentezimov. I zapor, je izrabil nepažnjo svojih stra ,ko dvajseto osebo je prišla po ena I še bolj drastična so števila, ako žarjev in se v liipu zagnal skozi ok-vstopnica, povprečno je vsaka ose-1 upoštevamo samo prave dramske in ¡no. Da bi ga vlovil je skočil za njun ba žrtvovala za gledališke predstave lirične predstave. stalo mnogo beležk, ki kažejo na njegovo veliko zanimanje zlasti za Beneško Slovenijo in Rezijo in ki v glavnem še niso objavljene. Spodaj pri- našamo nekaj takih Tumovih zapis- j 2.673 slovenskih. hiševalni in obrtniki največ po Av- j strijskem in Nemškem). Šempeterski okraj smatra za čisto slovenski, od 2.698 družin jih šteje Dramske predstave Lirične predstave kov, ki se tičejo Beneških Slovencev, oz. najzapadnejšega odtenka našega naroda. — Italijanski geograf Canestrelli je v "Rivista geográfica italiana 1914" poročal o ljudskem štetju v Italiji leta 1911 ter izbral številke, ki se tičejo števila Slovencev v Fur-laniji. V okraju Št. Peter ob Nadiži, ki je obljuden čeloma po Slovencih, šteje 17.291 duš; v okraju Tarčent štete ste le dve občini kot čeloma slovenski s 6.635 prebivalci in sicer Platišče in Brdo (Lusevera). V občini Neme (Niemis), ki šteje 6.266 prebivalcev je le še 1.305 Slovencev. V okraju Mužee (Moggio) je edina občina Rezija, ki je čeloma slovenska in šteje 4.671 prebivalcev. V okraju Čedad so štiri občine deloma slovenske Ahtan (Attimis) s 4.237 prebivalci, od katerih je 1.897 Slovencev, Fojda (Faedis), ki šteje 5.080 prebivalcev s 1.570 Slovenci, Torjan ,To-rreano), 3.503 prebivalcev, 802 Slovenca. Prapotno 2.246 prebivalcev, 1.230 Slovencev. V okraju Humin (Gemona) je v občini Montenars slovenska vas Flajpan s 777 prebivalci. Skupaj je torej Nadiškili Slovencev (Slavi del Natisone) 17.291. Trških Slovencev (Slavi del Torre) 12.986, Judrijskih Slovencev (Slavi dell'Iudrio) 1.230 in Rezijanov (Slavi di Resia) 4.671 — vsega je v provinci Videmski 36.178 Slovencev. Oddelek Nadiškili in Idrijskih Slovencev tvori eno kompaktno skupino, na katero upliv italijanskega ole-menta ni posebno občuten, dočim se vedno bolj razširja med Trsko skupino. Canestrelli pristavlja, da je težko ugotoviti da li število Slovencev raste ali pada, radi tega, ker se je ljudska štetev 1911 vršila po drugi metodi kakor prejšnje, vendar je prepričan, da število raste, ker se je povečala rodilnost, ki presega potujče-vanje in izseljevanje. K temu opažamo, da šteje Rutar "Beneška Slovenija" za 1881 leto 27.684, za 1895 leto 31.778 Videm-skih Slovencev. Profesor Giovanni Martinelli je na podlagi ljudskega štetja 1901 ugotovil za Rezijo 3.703 prebivalce, od teh Julijska Krajina in Zader 386 151.586 V Zadru, ki šteje vendar 23.000 ¡ pozabiti ne smemo, kako živahno je prebivalcev, je bila ena sania dram-! bilo v zadnjili letih pred vojno delo-ska predstava, kateri je prisostvova- j vanje dramatičnega društva v Tr- lo le 190 oseb. Nič boljše niso bile prilike na Goriškem. V tej pokrajini je bilo leta 1936 30 dramskih predstav in prav nobene lirične, tako je bila v enem letu povreprečno le vsaka petdeseta oseba v gledališču. Ker pa so bile verjetno iste osebe večkrat v gledališču, smemo trditi, da je komaj vsaka stota oseba v Gorici Vineenzo Bollani je leta 1588 štel za Čedadski teritorij 80 občin in 13.458 duš, od teh 2.569 Slovencev v 30 vaseh v gorah in 6 v ravnini. Domenico Bon 1. 1595 šteje na istem prostoru 14.000 duš, od teh 2.700 v "Schiavonia", Alvise Mar-cello 1. 1599 pa 12.000 duš, od teh 3.400 v Sloveniji. Leta 1766 je beneška republika prvič sestavila popis prebivalstva in sicer po farah. — Breginj štela se je pod Neme, Logja pod Ahtan, Golobrdo, Mernik, Skri-lje, Vrhpolje pod Prapotno (te vasi so sedaj avstrijske), Šempeterski o-kraj štej je 9.645 duš. Avstrijski popis 1. 1802. po gaščinah štel je tam 11.477 duš. Pod Napoleonom 1806— 1814 bili so Slovenci združeni v de-partementu Nadiža (Čedad, Št. Peter in Fojda), ki pa je obsegal tudi gledališče radi renovacije, tod; sedaj avstrijske vasi Breginj, Robo- 1 - dišče, Staro selo, Potok, Kred, Bor- j PRISELJENI DELAVCI IMAJO jana. Dolenja, Livek. Ko je zopet na- PREDNOST stopila avstrijska vlada 1. 1815, šte- j Trnovo, maja 1938. — Nekateri la je v Šempeterskem okraju 10.450 posestniki v Trnovem so že v začet- Pokrajina število prodane na število prodane na predstav vstop. osebo prireditev vstop. osebo Goriška 30 3.606 0.02 — —.— —.— Puljska 51 12.181 0.04. 15 27.391 0.09 Reška 12 8.958 0.08 2 1.878 0.02 Tržaška 292 126.651 0.35 56 93.339 0.26 Zader 1 190 0.01 9 4.258 0.17 tudi karabiner Spada, ki pa je zgu-| bil ravnotežje in si razbil na cestnem llaku glavo. Saksida si je zlomil roko in lažje ranil na nogi. Oba so nio-| rali prepeljati iz ul. Coroneo v bolnišnico. 0.15 82 126.866 0.13 govsmek domu in da je bilo še v prvih .letih po vojni gotovo vsako ne- SKRIVNOSTNA SO POTA — VODNJAKOV Ko so pred časom začeli preurejevat i in modernizirati goriške ulice m trge, je dobil drugo lice tudi Travnik, sedaj Piazza della Vittoria. Med novotarijami, ki so bile izvršene, Je bila tudi odstranitev starega vodnjaka s tega, v lepo umetniško črto zaokroženega trga. Pred dobrimi 14 dne pa začudeni Gorič&ni nekega in na Goriškem bila v gledališču. Res ¡ ti gostovanje Cirilmetodovega pev je da so proti koncu leta zaprli gla-1 skega zbora iz Zagreba v Gorici. P. P. del jo po deset in tudi več dramatič ¡lepega jutra zagledali delavce, ki so nih prireditev slovenskih prosvetnih v zgornjem delu trga kopali. Izvede-društev v mestih, trgih in vaseh na !li so, da bodo stari vodnjak znova Goriškem. Zato se nam zdi še bolj ¡postavili. In res, danes zopet krasi čudno, da so celo pri taki kulturni j travniški trg monumentalni stan suši fašistične oblasti pred nekaj me- | vodnjak, premaknjen z nekdanjega sesi z vsemi sredstvi hotele prepreči- ¡ mesta nekoliko proti severu. Ne bomo se spuščali v pravdo, ki se je pl«-tla ves ta čas okrog stare goriške duš, leta 1836 — 13.493, leta 1846 — 13.658 duš. Pod novo Italijo so se vršila štetja 1871, 1881, 1901 in 1911 — za Šempeterski okraj 14.051, 14.239, 15.699, 17.291 duš. Imeli bi torej za najčistejši slovenski okraj Šempeterski: leta 1588 — 2.569, leta 1766 — 9.545, leta 1815 — 10.450, leta 1836 — 13.493, leto 1846 — 13.658, leta 1871 — 14.051, leta 1881 — 14.239, leta 1901 — 15.699, leta 1911 — 17.291 duš. Zanimivo je, da italijanska stati stika konštatira, da imajo prebivalci ! ko zanesejo, in ki lahko prevzamejo času zelo prizadet. Zato predstojni- kinih organizacij, šol in občinarjev ku letošnje pomladi nameravali pričeti s prezidavanjem starih stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Toda delavski sindikat jim je pri tem povzročal in jim povzroča precej neprilik. Določa jim delavce, toda ne domačine ali pa one, ki si jih delodajalec izbere, ampak priseljene Italijane. Temu pa so se posestniki odločno uprli, kajti če že plačajo razne pristojbine in takse, potem hočejo imeti tudi pridne, dobre in vestne delavce na katerih delo se lali- TRNOVSKEGA SAMOSTANA NE BODO LETOS ŠIRILI Trnovo, junija 1938. — Naš list je že lani poročal, da namerava pred-stojništvo samostana De Notre Dame v Trnovem letošnjo pomlad razširiti samostansko poslopje v Trnovem. V ta namen je vodstvo samostana polagoma nakupovalo in nabavljalo ves potreben materijah Zadnje čase pa so se raznesle vesti, da samostansko poslopje ne bodo niti razširjali in niti popravljali. Pred-stojništvo samostana je najbrže svo-:.:>»;< >ai- •:♦> tam >se- se- •;♦> .»> <«. >»>,;•:♦> •;«• ym:mi¿>ms>sm AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- | VORNEGA ZDRAVNIKA g zatecite se k $ Dr. A. GODEL ¡ AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, § ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH | KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI % ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO § ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno 0 perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične $ bolezni & ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. § GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 %ymf. :-:«< *►> •»> * <♦>■: •»> •:♦>: •:♦> •:♦> •:♦> <♦> k KROJAČNICA MOZETIČ Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O RIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires ivrojacnici ¡ LEOPOLD UŠAJ ¡ IGARMENDIA 4947 £ Paternal — Buenos Aires >W <♦> ,-<♦>: ':<♦>'>:«< mm mmm m POTROŠNJA PIVA Potrošnja piva se je v zadnjih letih povečala. Tako so ugotovili zar stopniki zveze pivovarniških podjetij na svoji nedavni seji. Silno majhno porabo piva v prejšnjih letih u-temeljujejo s težkimi gmotnimi razmerami prebivalstva. Bo pa tudi to res, da so se ljudje odvadili piti pivo zaradi izredno visokih cen, ki so bile enake cenam vinu. Čim pa se'je začelo vino dražiti, se je takoj dvignila tudi poraba piva. TUJA PODJETJA Stavka zavarovalniških uradnikov v Zagrebu in Ljubljani. Že šesti dan teče 9. VII., pa se nobena delavska organizacija odnosno inšpekcija dela ni oglasila v prid uradnikov. Zveza zavarovalnih zavodov je predlagala uradništvu v podpis nov osnutek kolektivne pogodbe, ki so jo pa uradniki odlonili. Zaradi tega pripravljajo večjo stavko uradnikov v vseh zavarovalnicah in podobnih podjetjih, ki imajo sicer urejene odnose s svojimi uradniki. Stavka bi trajala en dan v znak solidarnosti. Skoro vsa zavarovalna podjetja, ki nočejo uradnikom urediti plač, so inozemska. NOVI MOTORNI VLAKI Motorni vlaki na progi Beograd-Sarajevo-Dubrovnik so začeli voziti s 15. VII. Tovarna vagonov v Slavonskem Brodu je že izgotovila pet konipozicij motornih vlakov, dve pa sta še v delu. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je že predpisalo potniško tarifo za motorne vlake. Veljajo cene za 1. in 2. razred brzega vlaka z dodatkom 80 dinarjev za motorni vlak brez ozira na dolžino potovanja. Popusti, ki so običajni na železnici, za motorne vlake ne veljejo izvzemši popuste za otroke. Prav tako potniki ne bodo mogli vzeti s seboj vse prtljage. Dovoljen je samo kovček v največji izmeri 55x50x15 cm. preuredili. Bolnišnica je last reda sv. Vincencija Pavelskega, a vodijo jo same sestre. Kakor smo že poročali, je bila bolnišnica v veliki stiski še pred nekaj meseci, ko si ni mogla iz-poslovati povračila dolgov države in banovine. Nazadnje se je vodstvu posrečilo dobiti od države dolžnih 20 miljoliov in iz tega zneska je bilo mogoče poplačati vso prenovitev, ki je veljala nad 5 milijoonv dinarjev. Sedaj so prenovljene prostore bolnišnice, ki bo mogla sprejeti 1000 bolnikov, blagoslovili. po katerem naj kopalci ne silijo izven zavarovanega prostora. Poceni ciganke Semenj za prodajanje cigank so imeli pred kratkim v Kralj evu v Srbiji. Med ondotnimi cigani se je udo- j mačil običaj, da si mora mlad cigan, ki bi se rad poročil, kupiti svojo ne- j vesto na trgu. Cigankin oče ne da svoji hčeri nobene dote, pač pa prejme zanjo celo nekaj stotakov ali pa tudi tisočak, če je hčerka posebno lepa. Na sejmu v Kraljevu so prevladovale "zmerne" cene: prodane so'bile tri ciganke po 320 dinarjev. Letina v Jugoslaviji 250.000 vagonov pšenice bodo pridelali letos poljedelci v vsej Jugoslaviji. Od tega bodo mogli izvoziti okroglo 45.000 vagonov. Ker se po vsem svetu obeta precej dobra letina, so začele cene pšenici na svetovnem trgu padati. Pri nas so se pojavili za sedaj kot kupci Italija, Nemčija in Češkoslovaška. Pričakujejo pa, da se bosta pojavili na trgu še Anglija in Francija. PORAVNAN DOLG Dolg "Krivaje", ki je znašal že 300 milijonov dinarjev, je naša država odkupila nedavno za dva in pol milijon. Že 1. 1927. si je podjetje "Krivaja" najelo v Angliji posojilo pol milijona funtov šterlingov za svojo preureditev. Denarja pa tvrd-ka ni prejela, ker ga je pograbil generalni ravnatelj Fritz Regenstreif in z njim pobegnil v inozemstvo. Zaradi primanjkljaja te ogromne vsote je prišlo podjetje v prisilno poravnavo ter seveda ni moglo poravnati svojih obveznosti nasproti Angležem. Stvar se je vlekla do danes, ko je dolg 120 milijonov dinarjev narastel skoraj na 300 milijonov dinarjev. Da bi se stvar uredila, se je naša država začela pogajati z angleško finančno skupino in dosegla, da se je dolg črtal za odkupnino dveh in pol milijonov din. GLAVNA ZADRUŽNA ZVEZA Med vsemi zadružnimi zvezami je bil vendarle dosežen sporazum. V glavno zadružno zvezo se bodo včlanile vse zveze, ki imajo po najmanj 50 zadrug. Sporazum ima tudi določbo, s katero se omejuje število delegatov za vsako zvezo, da ne bi velike zveze zmerom preglasovale manjših. Poseben odbor pripravim nov občni zbor Glavne zveze. NOVA TOPILNICA Novo topilnico antimona je v Krupnju v Bosni zgradila družba Podrinjski rudniki d. d. Nove naprave, ki so jih nabavili pri Kruppu v Nemčiji in v nekaterih belgijskih in čeških tovarnah, so veljale 80 milijonov dinarjev. Topilnica bo proizvajala letno 18.000 ton antimona. ROMANJE Veliko romanje v Marijo Bistrico so priredili 10. julija Zagrebčani pod vodstvom nadškofa dr. Stepin-ca. Trije posebni vlaki so popeljali na staro hrvaško božjo pot nekaj tisoč Zagrebčanov, katerim so se pridružili še Okoličani ter številni romarji iz Štajerske. Med drugimi se je romanja udeležil tudi zagrebški župan dr. Peičič z večjim številom občinskih svetnikov. Višek je bila vsekakor veličastna procesija, v kateri je šlo okrog 6000 romarjev. Romarji so se vrnili v Zagreb «ele danes popoldne. Angleški obisk Vsa angleška sredozemska bojna mornarica bo obiskala jugosloven-ska pristanišča še letos, številne ladje se bodo porazdeHle med naša pri-£tfeni¿éa ter se bodo potem menjavale. Prvi oddelek pride na Hvar že 22. t. m. Vsega bodo angleške ladje ostale v naših vodah dober mesec. POVEČANA BOLNIŠNICA Zagrebško bolnišnico usmiljenih sester so popolnoma prenovili in Huda suša na Krasu Velika suša je nastala po Krasu, zlasti pa v Istri. Letošnja pomlad je bila v teh krajih skoraj brez dežja, tej pa je sledilo izredno soparno in vroče poletje. Zaradi tega je pričelo po raznih vaseh primanjkovati pitne vode, na drugi strani pa grozi suša letini, zlasti krompirju, ki dosedaj skoraj ni mogel pognati. Bolje je za trto, ki izredno ugodno uspeva, in pa sadje, kolikor ga ni uničil spomlad-i ni mraz. Vendar pa take suše in vročine ne pomnijo že nekaj let. NEZAŽELJEN GOST V tržaškem zalivu so pretekli teden opazili kopalci okoli 6 m dol-igega morskega psa, kar je seveda med njimi vzbudilo velik strah. Ta-koj so oblasti izdale posebno svarilo, Ustanovitev izseljenske zbornice Velike manifestacije za ameriške Slovence smo doživeli od 9. do 11. julija v Ljubljani. V soboto zvečer je bila v frančiškanski dvorani slavnostna, akademija v počastitev ameriških slov. mater, ki so poslale v domovino zastopnice Slovenske ženske zveze v Ameriki. Včeraj, v nedeljo pa je bila v Polhovem gradcu nadvse veličastna proslava stoletnice škofa Trobca, ki je bila zvezana z blagoslovitvijo temeljnega kamna novega prosvetnega doma, ki se bo imenoval "Trobčev dom", zvečer pa je bila v dvorani Rokodelskega doma slavnostna akademija v čast farnih patronov sv. Cirila in Metoda in 60 letnice župnika p. K. Zakrajška, našega nadvse delavnega moža, ki je 22 let preživel v Ameriki za delo med ameriškimi Slovenci, zdaj pa doma skrbi za nje kot pravi oče. — Ponedeljek 11. julija pa je bil postavljen mejnik v delu in skrbi za naše tako številne izseljence, ki žive raztreseni sirom sveta. V prisotnosti izseljencev iz vseh krajev sveta je bila ustanovljena v Ljubljani Izseljenska zbornica za Slovence. U-stanovno zasedanje zbornice so počastili naši najvišji predstavniki dr. Korošec, minister notranjih del, minister dr. Miha Krek, ljubljanski škof dr. Rožman, ljubljanski župan dr. Adlešič, šef izseljenskega odseka v ministrstvu za socialno politiko dr. Fedor Aranicki, ki je hkrati tudi zastopal ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Dragiša Cvet-kovica in številni drugi odličniki. Navzoči so bili seveda zastopniki naših slovenskih organizacij v tujini, tako predstavnica ameriške slovenske katoliške ženske zveze gospa Prislandova, izseljeniški duhovnik iz Fr&ncije g. Grims in drugi. Najprej je govoril škof dr. Rožman, za tem pa je dal vsem poguma za požrtvovalno delo v prid našim izseljencem notranji minister dr. Korošec, ki je z lepimi besedami podčrtal našo ljubezen do izseljencev, ki jih domovina in tudi oblast ne bo pozabila. Govorili so še minister dr. Krek, župan dr. Adlešič, šef izseljenskega odseka dr. Aranicki, ki je sporočil, da je sedanji minister za socialno politiko nakazal za letovanje slovenske mladine, ki živi v Nemčiji 50.000 din in ki je podčrtal, da bo v bodoče država posvečala posebno skrb slovenski mladini v inozemstvu. V imenu ameriških žena je govorila globok govor ga. Prislandova in še mnogi .,<«♦. >m; x«< x«< m*. x«< ssm mu A Z A PERAMUS % IN POVRŠNIKE | dobite najboljšo postrežbo KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista z?i navedene bolezni. Imamo zdnavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12- i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SÉ SLOVENSKI SUIPACHA 28 ji? i? $ ! i II i i* i I II ll >¿ i i ' v*3 v v 'Ú 5? !J K i Romunska kraljica Marija, mati sedanje jugoslovanske kraljice, ki je prejšnji teden v Sinaji umrla drugi, nakar so bile sprejete številne in pomembne resolucije. viji ljubi in sveti mir! (Viharno odobravanje.) — Ljudstvo je z. nepopisnim navdušenjem prirejalo prisrčne ovacije kralju Petru, knezu namestniku, predsedniku vlade, ki je po dr. Korošcu shod prisrčno pozdravil, ter državi in slovenski domovini. — Na tabora, katerega so se udeležili poleg miinstra dr. A. Korošca še minister dr. Miha Krek s soprogo, ban dr. Natlačen s soprogo, upravnik policije v Beogradu Acimovic, mariborski župan dr. Juvan, številni o-krajni glavarji, šefi kabinetov obeh ministrov, glavni urednik "Sloven-, , v . r , -v, i ca" dr. Ahčin s številnimi uredniki «K ks,S: ™ P-— Slovenci in Jugos! > vi ja V nedeljo 10. t. m. se je naše ljudstvo ob nemški meji v trumah zbralo pod tremi zvonovi starodavne veličastne farne cerkve Sv. Trojice, ki kraljuje nad bajno lepimi Slovenskimi goricami. Peš, na okrašenih kolesih in avtobusih, s katerih so vi- to razvrščene prijazne cerkvice sve-totrojiškega trga, možje, žene, fantje in dekleta, da vidijo in slišijo voditelja dr. Antona Korošca. Vsega ljudstva je bilo 12.000, nešteto zastav in 11 godb. Sprevodu so dali barvitost slovenski fantje in dekleta v krojih ter nad 600 gasilcev mariborske župe. Dr. A. Korošec je v svojem pomembnem govoru med drugim dejal, -da Slovenci zvesto ostanemo pri svoji materi Jugoslaviji, ker naša zvestoba do kralja in do naše skupne velike domovine nikoli ni niti za trenutek popustila in bomo taki ostali od nikogar prisiljeni, popolnoma iz svoje svobodne volje neomajno tudi za vse bodoče čase. Priznavamo brezpogojno monarhijo, ljubimo svojega kralja in dinastijo in j se zavedamo, da, odkar bdi nad nami beli orel Karadjordievičev, ni več nevarnosti za nas. Naši bratje onstran meje so in morajo ostati dobri in lojalni državljani držav, katerim pripadajo, ne more jim pa nihče zabraniti, da se ne bi čutili za člane svojega naroda, čigar kulturne dobrine morajo uživati nemoteno. Glede zunanje politke pa je naš voditelj odločno poudaril, da je njen glavni in edini cilj ohraniti Jugosla- ga kulturnega in gospodarskega ziv ljeuja, so govorili še mnogi drugi govorniki, nakar se je množica ob zvokih državne himne in "Hej Slovani". polna ardostnih čustev, razšla, z nepopisnim navdušenjem pozdravljajoč, dr. Korošca in druge odlične goste sv. Trojice, ki so se ta dan zbrali pod njenimi zvonovi. xo>; x*x ¿»¿ssik: >s«< fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji . Sporočam slovenski naselbi- $ ni, da bom ob priliki 25 letnice | moje fotografske obrti, vse v preuredil ter razstavil moje de- | lo, fc.ier se bo lahko vsak pre- g pričal o mojih neprekosljivih izdslkih. VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pohabite FOTO "LA moderna" j S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires ••:«> •:«• <♦> Núm. (Štev.) 81 SLOVENSKI LIST Str. 7 ZANIMIVOSTI 1900 let zasuto mesto vstaja na dan Leta 79 po Kristusu je ognjenik Vezuv zasul tri lepa rimska mesta: Pompejo, Stabiuia in Herkulanum. Pompejo svet že do dobra pozna in so tamkaj odkrili že vse nekdanje mesto, dasi so začeli odkopavati nekaj let kasneje kakor pa Herkulanum. Prvikrat so začeli kopati na tistem kraju, kjer je stalo nesrečno mesto Herkulanum, leta 1719. Toda takrat se je tisto odkopavauje arheologom in inženirjem zdelo preveč težavno. Ko so pozneje začeli odkopavati Pompejo, je bila stvar bolj enostavna ker je bila Ponipcja pokrita zgolj s pepelom in izmečki ognjenika. Herkulanum pa je pokril ne le ognjeni-ški pepel, temveč ga je že takrat in še večkrat pozneje zasula globoka plast vroče lave. Ponekod je plast lave nad nekdanjim mestom debela 12 do 15 metrov. Ta lava se je strdila in je tako nad mestom nastal silen oklep debele trde snovi. Nad lavo pa je v teku stoletij nastala še nova 2 do 3 metre debela plast prsti, na kateri se je razbohotilo razno rastlinje. Takrat so v kraljestvu Neapel.i vladali burbonski kralji španske ro-dovine. Raziskovalci v burbonski dobi so šli na delo tako, da so za po-skušnjo vrtali v zemljo skozi trde plasti lave jaške in luknje, skozi katere so se potem spuščali v globoči-no, so prišli v zasuto mesto. V mestu so potem dolbli hodnike kar na slepo srečo, kje bodo naleteli na kako starinsko posebnost. Mnogo dragee-nosti so tako spravili na beli dan. Našli so dragocene kip^ in slikarije, ki so jih potem postavili v narodni muzej v Neaplju. Večina predmetov v neapeljskem muzeju ni iz Pompeje, temveč iz Herkulana. iQh< takem iz | bilo uničenega premnogo dragocene-1 ga gradiva. Kdo bi mogel presoditi, I koliko krasnih stvari .so razdejali'de-j lavci, ko so lomastili po hodnikih s krampi in rovnicami. Še več nabranega blaga pa so nepoklicani ljudje pokradli in prodali, i Celo ugledni znanstveniki so deja-: li. da je neumno, ko bi se lotili od-j krivati Hekulanum tako, kakor so odkrivali Pompejo, ker ne gre, da bi razbijali in odvažali debele plasti strjene lave in da tudi ne gre, delati škodo. Pomisliti je namreč treba, da je medtem v tisoč letih nad zasutim mestom zrastla cela vas Resina, ki bi jo bilo treba podreti, če bi hoteli odkriti vse mesto. Tako so se ves čas zadovoljevali le s tem, da so tu in tam vrtali v zemljo globoke jaške in se po njih spuščali v globoči-no, kjer so delali vodoravne rove in odkrivali pod zemljo. Neapeljska burbonska vlada, ki je sicer podpirala težnje, da bi se starine nekdanjega rimskega mesta rešile in spravile na dan, ni imela pametnega vpogleda v važnost cele stvari. Izkopavanje je namreč izročila vojaškim inženirjem, ne pa strokovnjakom. In ti vojaški inženirji so 1 začeli kopati za starinami v zemlji, kakor bi bili kopali v kakem rudniku. Z lopatami in krampi so se lotili tega dela, ki ga je nadziral višji častnik neapeljske armade. Ta je bil tudi dolžan pregledati vse gradivo, kolikor so ga zmetali na dan, ter ga. oceniti po umetniški vrednosti. Zato so znanstveniki zaradi tega izkopavanja večkrat hudo ropotali z vojaštvom. Pa tudi častniki sami niso bili kaj prida zadovoljni s tem novim delom. Najhuje se je pač godilo . polkovniku inženirskega zbora nea-I peljske vojske, ki se je pisal Alcu- kopavanju pa je razumljivo, da je ROJAKI " NE POMIŠLJAJTE DOLGO Vpor abite priliko / KROJAČNICA PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško bi kg o (SUPERLAN) ^'«•ÍÍBOPjn ¡ r • i Površnik, obleka f I 4 Ú ¥ Kt a % i HS>\ ZA ,:;;satvjo "Hlače fantazija 34S 75.— $ 8.— STÁÑISLAV MAURIč DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od1 Av. San Martin — Bs. Aires ... i >«*i mm >»>. -»>: ■-<♦> «&< m--:im. ;•»>; ■■•:«< >:«< m*. ymc msaxmmmsmmrn bierre. Ta je moral večkrat, v tiste podzemske hodnike, kjer si je nazadnje nakopal hudo revmo, zraven pa so ga znanstveniki še vedno pikali. Stari vojščak in bojevnik polkovnik Alcubierre je bil silno nesrečen čeprav si je na vso moč prizadeval, da bi vendar le dobro opravil svojo dolžnost. V svojih službenih poročilih, ki jih je pisal v španskem jeziku, je tožil, da mora iz gmote, pokrite z vlažno ilovico, presoditi, ali "i-ma v rokah dragocen kip, ali je ta kip gol ali oblečen, ali ima lase na glavi ali je plešast". Poleg te naloge, ki je bila za nestrokovnjaka brez dvoma pretežka, je pa siromak moral še razvozlavati najdene napise. To je dobremu možu bilo le preveč in se je tega dela le prerad iznebil. Tako pa je seveda trpelo izkopavanje samo. Vendar moramo priznati, da je bil polkovnik Alcubierre vnet prijatelj umetnosti. Ko so njegovi lopatarji spodaj nekje odkrili prekrasno Teze jevo fresko, je napisal o tem navdušeno poročilo, v katerem veli, da ie "slikar, ki je to slikal, daleč prekosil samega Rafaela". • Če se je izkopavanje v neapeljskem kraljestvu preprosto in nesmotrno izvrševalo, je pa potem, ko je nastopila združena Italija, skoro docela zastalo. Pompeja je sicer vstajala na beli dan, Herkulanum pa je obležal v globočini. Znanstveniki pa niso izgubili smisla za to pokopano mesto, temveč so izopslovali, da je oblast vsaj okolico zavarovala in za-gradila, da nihče ni mogel po mili volji brskati pod zemljo za starimi umetninami. Znanstveniki v tej dobi so razvrščavali izkopanine in jih shranjevali v neapeljskem muzeju. Drugega niso mogli početi. Sicer je res, da so silili in priganjali, naj bi se izkopavanja znova začela. Toda za kaj takega tedanja Italija ni imela dovolj denarja. Malo pred svetovno vojsko je bila sprožena misel, 'fíaj bi se v ta namen začela med italijanskim narodom zbirati denarna sredstva. Iz te zbirke bi nastal velik sklad, iz katerega bi se plačevali veliki stroški izkopavanja. Preden je ta načrt dozorel, je izbruhnila SÍ;éto"vna vojna in vse je padlo v vodo. Tako je zasuto mesto Herkulanum zopet več kakor eno desetletje počiValo v svojem grobu. Šele," ko je Musšplirii zavladal v Italiji, je država tudi za te stvari imela na razpolago"denar. Leta 1927 je bil za izkopavanje Herkulana določen večji denai. Mussolini je to nalogo izročil v roke znanega arheologa Majurija, ki se je'odlikoval že pri izkopavanju Pompeje. Arheolog Majuri je začel takoj odkopavati tiste dele Herkulana, ki le- Grad in vas na Dolenjskem že proti morju. Do leta 1929 je iz- | kopal tri bloke hiš. Naslednja leta se ! je začel bližati glavnemu trgu-foru. j Prvikrat so tedaj izkopali iz zasutih hiš imenitno ohranjene kose lesene opreme hiš, kar je bilo toliko bolj dragoceno, ker so v Pompeji dotlej j izkopali le marmorno pohištvo. Na '-j novo izkopani predmeti so dokazo- i vali, da v prejšnjih izkopavanjih ni | so vsega odnesli, marveč da je tukaj j skritega še mnogo dragocenega bla- ¡ ga. Našli so prekrasna kiparska de- ¡ la, slikarije, okrasne dele pohištva in tudi orodje. Že dandanes je Iíer- | kulanum toliko izkopano incesto, da | spodobno izpopolnjuje Pompejo, kar naj bi si zapomnil vsak potnik, ki se vozi po Italiji. Kdor si je ogledal Pompejo, naj ne zamudi tudi tega mesta. Samo 11 let znanstveno izkopujejo Herkulanum. V tej kratki dobi se je opravičilo upanje, da bodo tukaj izkopa'i še čudovite stvari. Pomisliti .ft; namreč treba, da je Herkulanum imelo drugačen značaj kakor Pompeja Pompeja je bila sicer bogato in kulturno mesto, ni pa bilo zgolj mesto bogatašev. Herkulanum pa je bilo mesto vil, kamor so bogati rimski patriciji hodili na letovišče. Zato je v tem pogledu tukaj pričakovati še mnogo znamenitih izkopanin. Radij je doslužil? "Industrial Engineering Chamis-try", glasilo ameriške "Chemical Soeiety" prinaša izpod peresa dr. Harrisona E. Hoveja opis izuma prof. Millikana iz Los Angelesa, čigar iznajdba ne samo da preti nadomestiti radij v najrazličnejših pauo-gah, ampak ga bo zaradi lastnosti, ki prekašajo radij, celo izpodrinila. Uporaba Millikanovega izuma je poleg tega znatno cenejša. Izum prof. Millikana obstoji iz ce- vi, ki jo izpostavijo za določen čas električnim tokom v napetosti 650 tisoč voltov. Ta cev izžareva potem žarke, ki so prav tako učinkoviti kakor radijevi žarki. S stopnjevanjem pa je mogoče to žarenje napraviti še intenzivneje. Če so napovedi dr. Harrisona Ho-vejpa verodostojne, se dado praktične posledice Millikanovega odkritja jedva presoditi. Prva posledica tega bo, da se bo radij silno pocenil. Zaradi tega se v Zedinjenih državah splošno govori, da je radij odslužil. Novi most čsz Krko ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje, 99. — Gospod poročnik, hvala vam za vašo gostoljubnost. Mislim, dá obedujejo kaznjenci pa šer mnogo slabše. • Pavel Soltikov se nasmehne. Kozaki začno servirati obed. — Prinesli so svež prt, ga razprostrli po travi ter postavili napj krožnike, skodele in jestvine. Topli čaj se je kadil in oba sta začela jesti. Baron. Pasek ju je mptril mračnih pogledov. Tla! Kako je bilo vendar mogoče, da se ta dva, ki stil še pred nekaj dnevi trepetala pred njim, nista zanj niti zmenila? Svetnik Fe-dorovič je bil njemu podrejeni uradnik, sedaj ga pa ni niti pogledal. Pasek je sicer vedel, da drugega tudi pričakovati ni mogel, kajti napram svetniku Fedoroviču se je obnašal vedno zelo surovo in ptiabuo. Ko je Pavel Soltikov vstal, da bi nekaj zapovedal svojim kozakom, je svetnik, ki ni kot uradnik postal človek brez čuvstev vrgel Paseku velik kos mesa in mu zaklical: — Jejte! Več ne moreni storiti za vas! ( Pasek je prišel že tako daleč, da je pohlepno pograbil meso in g« pojedel v par minutah. Potem pn leže blizu policijskega svetnika v travo in mu zašepeče: — Fedorovič, rotim . vas, rešite me! — Da bi vas rešil? To mi ni mogoče! Sami ste izdali vse odredbe in ste poskrbeli da je vsak rieg popolnoma izključen. — Seveda, takrat niste mislili, da bo tudi vas kdaj doletela sreča, da bi okusili krutost in strahoto svojih odredb. Baron — za vas ni rešitve! Zelo mi je žal! — Baron Pasek stisne zobe. Fedorovič je imel prav. Sam. si je skopal svoj grob. Padel je v jamo, ki jo je namenil drugim. Soltikov se vrne h gostu; pokadila sta še vsak po eno cigareto, potem pa je svetnik prosil častnika, da bi prevzel kaznjence. — Vi se takoj vrnete v Petro-grad? — vpraša Soltikov. — Seveda! Doma nié čaka ogromno delo. Mesto šefa policije še ni zasedeno, sedaj pa so naprtili vse njegove posle meni, začasno seveda. — Tedaj se mi zdi čudno, da ste sploh mogii iz Petrograda. — Carica je želela, da bi vam o-sebno izročil to trojico. — To pa je bilo zelo previdno. — Jaz sem vedno previden. — odvrne Fedorovič in se porogljivo nasmehne. — Gospod poročnik, svetujem vam, bodite tudi vi previdni in pazite, da vam kateri izmed kaznjencev ne pobegne. Kajti če bi vam kateri ušel, bi carica strašno besnela. — Ha, ha! Meni ne bo nihče ušel, — se zasmeje mladi častnik. — In še nekaj! — reče svetnik in položi svojo roko na mladeničevo ramo ter mu zaupno reče: — Carica misli, da še ne ve vsega, kar se je med zarotniki godilo, rada bi spoznala in zvedela vso zadevo. Radi tega vam zapovedujem, da jim ne za-branjujete medsebojnega pogovora pač pa pazite o čem bodo govorili. Po svojem povratku v Petrograd boste izročili carici pismeno poročilo, — Oh, kako častna naloga! Izvršil jo bom najtočneje! — Gospod poročnik, zagotavljam vam, da bo to pomagalo vašemu napredovanju. Svetnik Fedorovič in mladi poročnik sta stopila h kočiji , ki je imela okna zastrta z zavesami. Elizabeta je sedla h Katzu. Ko je starec začutil njeno bližino se je zbudil ter se vzravnal. — Kaj pomeni to? — vpraša Katz in pokaže na kočijo. — Mar so nas pomilostili? Ali je ta kočija prišla po nas? — Oh, ubogi stari prijatelj — od-I vrne Elizabeta — mar še vedno upa-jte? Za naju ni pomiloščenja, za naju ni rešitve! Najina usoda je zapečatena, poginiti bova morala v sibirskih rudnikih. Aron Katz globoko zavzdihne, pogleda žalostno Elizabeto in povesi glavo. — Mislim, da so to novi kaznjenci — nadaljuje Elizabeta s tihim glasom. — Ali vidite — poročnik in oni tuji gospod — odpirata vrata. Tuji gospod kaže poročniku neko listino, najbrž opis kaznjencev. Sedaj čita — morda bova pa kaj slišala. Bog ve, v kaki družbi,bova nadaljevala pot? Sicer pa bova itak kmalu videla najine sotrpine. Kdo ve, kake neprijetnosti naju še čakajo. — Neprijetnosti? — vpraša Katz. — Kako to misliš, hčerka moja? — Če so ti ljudje nedolžni, — odvrne Elizabeta, — naju bo tolažila zavest, da sva med dobrimi ljudmi, če pa so prišleci zločinci, morilci in tatovi — tedaj se bo najin ppložaj še poslabšal. * — Gospod poročnik, — reče svetnik tako glasno, da je tudi Elizabeta mogla slišati vsako posamezno besedo — s tem vam izročam tri kaznjence. Prečital vam bom njihova i-mena. Vsakega kaznjenca boste po- sebej prevzeli in mi potem izdali pismeno potrdilo. — Kot prvega kaznjenca vam izročam bivšega poročnika Miroviča. — Mirovič! — vzklikne Elizabeta. — Oh Bog — saj to je bil najboljši prijatelj Potenikinov! — Mirovič! — zašepeče Aron Katz. — Aha, to ime poznani prav dobro. Mirovič je bil ljubimec moje hčerke, ko je bila še grofica Da-škova. — Oh poglejte ga, kako je bled! zašepeče Elizabeta starcu. — K nama prihaja. Poročnik mu je zapovedal, naj sede k nama. Poročnik Mirovič se je zares približal v svojem sivem plašču Katzu in Elizabeti. Na rokah je nosil težke okove, zdelo se je, da je strašno zmučen in potrt, kajti komaj je prišel k starcu in k Elizabeti, že je omahnil v travo. — Revež! — reče Elizabeta. Po-pijte malo čaja! Siser je že hladen, vendar vas bo osvežil. — In Elizabeta ponudi prišlecu posodo s čajem. V trenutku, ko je Mirovič prinesel čašo k ustom, je zašepetal: — Ne čudite se! Rešili vas bomo! — Izročam vam drugega kaznjenca — vzklikne svetnik. — Peter Vo-roncov, stopite z voza! — Slab sem in utrujen, — je stokal v kočiji neki glas, — usmilite se starca! — Hitro, hitro! — zavpije svetnik. Nimamo časa, da bi se mudili z vami! ; , j Na vratih kočije se prikaže starejši obraz s sivo brado, — prikaže se obraz starega Petra Voroncova. Tudi Voroncov je bil zvezan s težkimi verigami, ko pa je stopil z voza, s.^ je zdelo, da ne more niti stati na nogah- ' Elizabeta je morala s silo premagati svoje razburjenje, ko je zagledala svojega deda. Obraz je skrila v visoko travo, da bi skrila pred koza k i svoj obup. Bala se je, da bi ko-zaki začeli kaj sumiti. Njen ded! Kako dolgo ga že ni videla?! Kako dolgo je že od takrat, ko je govorila z njim zadnjikrat! Elizabeta se spomni majhne, ozke ulice v Pe-trogradu, spomni se tihe sobice in dneva, ko ji je Peter Voroncov rekel zadnjikrat zbogom in ni slutil, da sta se njuni življenjski poti križali. — Ded! — zaječi Elizabeta. — Ded, kako si se postaral! Kako si o-slabel! Kako boš pretrpel vse napore, ki te še čakajo? Sedaj pa je slišala Mirovičev glas, ki ji je šepetal: — Elizabeta, zberite se, ne izdajte se! Vaš ded je trden in močan, kakor je bil nekoč. Vse je samo komedija, ki ima namen, prevarati koza-ke. Pozneje boste videli, da je vaš ded ostal stari, odločni Peter Voroncov. Te besede so Elizabeto malo pomirile. Aron Katz se je prav malo zanimal za to, kar se je godilo okrog njega. 1 Sedaj pa je naenkrat planu m bi brez dvoma izdal cel načrt, da ga ni Mirovič potisnil nazaj v travo. — Izročam vam zadnjega kaznjenca — je rekel malo prej svetnik Fedorovič. ^, -r- Olga Katz, izstopite! — Otrok moj, hčerka moja! — vzklikne starec. • Bodite tiho! — mu zašepeče Mirovič in potisne starca v travo tako, da ni mogel spregovoriti besedice. Olga Lvatz je bila oblečena v siv SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" (Nadaljevanje s 1 strani) pripadnike gotovih nebelokožnih p!e men, ki jih jebilo treba "ukrotiti", dasi je naravno pravo na njihovi strani. Le eno je mogoče in samo eno je moralno — tako je treba reči onim. ki smatrajo vojno za moralno i\ vzvišeno sredstvo, če bi bila v priči-njihovi politični ideologiji, za podlo in nedovoljeno sredstvo jo pa sma trajo če se je hoče poslužiti njihov ideološki nasprotnik —, da se namreč vsi obstoječi spori načeloma in brezpogojno rešijo po medsebojnem sporazuma, bodisi v ideološkem bodisi v nacionalnem ali socialnem oz' ru, kolikor se sploh dajo zadovolji vo rešiti. Niti ena niti druga social na ali politična ideologija ne bo na svetu zmagala na celi črti kot edino upravičena in edino možna; total ita-ristične ideje so sploh privedle današnji svet do sedanjega nevzdržnega in nemožnega položaja. Treba je praktične strpnosti in politične širo-kogrudnosti, da se vodijo države i¡i da se ohranja splošni blagor. Kar pa danes počenjajo razni totalitarn" ideologi na desnici, je enostavna blaznost, ki mora privesti človeštvo do popolnega propada. Cigarete brez papirja Za kratek čas ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV \ Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 ZALOGA DOBREGA VINA Franc Kurinčič Kadar imaš ohcet; krst; obisk in sploh kadar rabiš vino; obišči ali pokliči na telefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom postregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst. — Ne pozabi GARAY 3910 — telefon 61-5384 BUENOS AIRES Mladi madžarski pisatelj Štefan Tomas se ne ukvarja le s pisateljevanjem, marveč tudi s cigaretami. Mož je iznašel novo vrsto cigaret. Sprevidel je, da je kajenje cigaret zaradi tega tako škodljivo, ker kadilec poleg tobaka kadi tudi papir. Premišljeval je, kako bi se dalo narediti, da bi pri cigaretah papirja ne bilo treba. Stopil je zato v stike nekim budimpeštanskim kemikom, s katerim sta začela delati cigaretne ovitke, ki niso iz papirja, marveč iz nekake tobačne snovi. Ti poskusi pa so bili dragi, saj so veljali 75.000 pengov, kar je v našem denarju ve? kakor milijon dinarjev. Novi cigaretni ovitki so prozorni ter jih izdelujejo iz izvlečka tobako-vih listov. Pri vsem tem so za polovico tanjši kakor papirnati. So pa tudi mnogo bolj trpežni ter se ne dajo zlahko raztrgati. Tobak, zavit v tak zavitek, da obliko navadne cigarete. Srečni pisatelj je dobil finančno podporo neke ameriške velike tobačne tovarne, ki mu je samo za patent izplačala baje cel milijon dolarjev. GROF SFORZA IN FAISTIČNA STRANKA i Fašistična stranka je napravila vlogo na kralja, v kateri opozarja na protifašistično rovarjenje bivšega italijanskega zunanjega ministra gro fa Sforze in predlaga, naj se mu odvzame red sv. Anuncijate, s katerim je bil svoječasno odlikovan za svoje zasluge med in po svetovni vojni. To odlikovanje mu daje posebne privilegije na dvoru in mu omogoča, da se sme vsak čas vrniti v Italijo. Grof Sforza živi sedaj v Franciji, kjer vodi protifašistino propagando. Pozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4351 ■ Villa Devoto U. T. 50 - 0277 Dober nasvet Ona: Bila sem pri zdravniku, ki mi je priporočil, naj grem v kopališče. Svetuj mi, kam naj grem?" On: "Vsekakor k drugemu zdravniku.". * Za predujem "Zakaj pa pretepaš sina? Saj vendar ni ničesar zagrešil." "Že res. A jutri je konec šole in bo prinesel spričevalo, pa mene ne bo doma. ker že nocoj odpotujem." * Poslednje sredstvo Sin splošno osovraženega zakupnika davkov je dejal francoskemu generalu Lafayettu: "Moj oče je tako bolan, da ne more ne stati, ne ležati, ne sedeti." Lafayette: "Potem ostane le še eno: da ga obesimo." , * Vljuden natakar. Gospod Krakar je godoval. Po stari navadi je povabil prijatelje z njih ženicami vred v hotel na večerjo. Gostje so kmalu postali prav židane volje. Ko jih je opolnoči prijazno oko postave opozorilo, da ima tudi vsaka dobra stvar svoj konec, so se račeli razhajati. Gospa Julka je šele na cesti opazila, da ji manjkajo rokavice. Tekla je nazaj v sobo in začela iskati po stolih, pod stoli in tudi pod mizo. Natakar jo pri tem vljudno vpraša: 'Milostljiva, ali morda iščete svojega soproga? Oprostite, on vas že zunaj čaka." Pozor Rojaki! Sporočam, da sem se preselil iz ulice Morlote 239 v ulico TINOGASTA 523 1, Villa Devoto, kjer bom odslej izvrševal mojo krojaško obrt. Kakor doslej, bom tudi v bodoče nudil prvovrstno postrežbo po zelo zmernih cenah, v čemer naj se vsak sam prepriča. Vljudno se priporoča Ciril Podgornik Rekord Prvi: "Jaz znam tako imenitiio posnemati levje rjovenje, da vse zbeži, čim zarjovem." Drugi: "Jaz znam pa tako naravno posnemati petelinje kikirikanje, da sonce vzide, čim zakikirikam." * Različne tašče "Le kako moreš vedno godrnjati zaradi svoje tašče. Moja je pa angel." "Srečen človek! A moja še živi!" * Profesorska raztresenost ! Profesor Bucek je dobil sina. "Fant je, gospod profesor, fant!" ! mu vsa zasopljena javi babica. "Že dobro," zamrmra profesor. 'Vprašajte ga, kaj bi rad." * V šoli Učitelj: Tine, povej mi stavek s samostalnikom "jajce"! Tine: Mi smo v nedeljo jedli potico. Učitelj: Kje pa je tu samostalnik "jajce"? Tine: V potici. * Neko ameriško sodišče je odlkloni-lo tožbo za ločitev zakona, ki jo je nekdo vložil zato, ker je šele nekaj mesecev po poroki opazil, da ima njegova žena umetno zobovje. — To pride pač od tega, ker ženske pred poroko svojim izvoljencem nikdar n2 pokažejo zob. * Domača naloga Učitelj vpraša Ceneta: "Zakaj si pa v domači nalogi napravil za vsakim stavkom vprašaj?" Cene: "Zato, ker nisem vedel, če so stavki prav nanisani." I ustnik odvzamem." * V šoli Učitelj: "Tonček! Kateri čas je to: sneži?" Tonček: "Zima, gospod učitelj." Resničen razgovor "Kako pa kaj gre tvoja trgovina'?" "Zanič, čisto zanič! Iz svojega moram doplačevati." "Hm, potem pa rajši opusti trgovino!" "Zlomka, od česa bom pa potem živel?" Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Zakonske "ljubeznivosti" Mož (v prepiru z ženo): "Rajši bi imel v hiši trobento kot tebe!" Žena: "Trobento? Trobenta ima vendar močnejši glas kot jaz!" Mož: "Že res, a trobenti lahko V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo ed 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD Franc Lojk VILL ARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 ! Frančišek Hušpaur DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 DOCK SUD plašč, kakor njeni sotrpini, njen o-braz pa je bil prav tako lep kakor nekoč. Poročnik Soltikov pogleda tretjega kaznjenca, njegove oči pa so se čudno zasvetile. — Upam, — reče svetnik, — da vam ti trije ne bodo delali prevelikih prglavic. Paziti morate samo na Miroviča — Mirovič je pretkan in carica bi bila bolje storila, če bi mu dala odsekati glavo. — Gospod poročnik, kar pa se Petra Voroncova tiče, vidite lahko sami, da je to betežen starec, ki ne bo prispel niti do meje. Sedaj pa gospod poročnik, mi izvolite potrditi, da sem vam kaznjence izročil. Želim vam sreno pot! Moža sta se še nekaj časa pogovarjala, potem pa se je svetnik pripra: vil k odhodu. —Ne pozabite, — reče svetnik še enkrat, — dovolite jim, naj se pogovarjajo med seboj! — Bodite brez skrbi! — odvrne poročnik Soltikov. — Pazil bom nanje in nobena beseda mi ne bo ušla. Oba moža sta se objela in se poslovila, potem pa je odšel Fedorovič k vozu. Poročnik ni opazil, kako je Fedorovič pogledal kaznjence, ko je šel mimo njih ter jim zašepetal. — Prihodnjo noč torej. Bog vam bo pomagal! Naslednji trenutek je stopil Fedorovič v kočijo, kozaki so pognali konje in kočija je kmalu izginila v daljavi. Čez eno uro je poročnik zapove-dal, da nadaljuje transport svojo pot. — Ne smemo pozabiti, — reče Soltikov, — da sem kaznjenca Paseka kaznoval radi njegovega predrznega obnašanja. — llej, kozaki prinesite mu kro-glo! Pasek plane. Oči so se mu svetile, penil se je od jeze. Dva kozaka pa sta ga zgrabila ter mu privezala na njegovo nogo težko in veliko kroglo, ki jo je moral vleči za seboj na svoji nadaljni poti. Nesrečnež je vpil, stokal, prekli-najl, pomagalo mu pa ni ničesar. Poročnik ga je obsodil, da mora vleči ;o breme ves današnji dan za seboj. — Kar se pa ostalih tiče — nadaljuje poročnik Soltikov in skoči na svojega konja, — naj stopajo drug poleg drugega. Zvezani so in nam i ne morejo pobegniti. — Štirje pred njimi, osem pa za njimi — naprej! Žalostna povorka je nadaljevala svojo pot po nepregledni ravnini. Soltikov je jezdil na čelu povorke. Bil je dobre volje, ker je upal, da mu bo transport pripravil napredovanje v službi. Dva dni hoda odtod se nahaja i-metje, ki sta ga 011 in njegova sestra Natalka podedovala po očetu. Posestvo Soltikov je ležalo sredi prekrasne šume in poročnik je sklenil, da bo s kaznjenci tam počival. Kaznjence je nameraval zapreti v klet. sam pa je hotel dva dni pj^ži-veti na svoji domačiji in se odpočiti. Sedaj se je nahajala na posestvu Natalka, ki je že zelo dolgo ni videl, ki je pa tudi ni ljubil, ker je bila čisto druirega značaja. Poročnik Soltikov je živel v Petro-«rradu kot mladi častnik zelo razkošno, porabil je zelo veliko denarja in se zaplel v mreže oderuhov. Čez neka i mesecev bi moral plačati svo-¡je doleove, upal je, da bo tedaj raz-| ])ola aral s potrebno svoto. Bil je prepričan, da mu bo njego- va sestra Natalka pomagala, čeprav je bila vedno zelo štedljiva. Mladi Soltikov je nameraval uporabiti ta dva dni, da bi utrdil načrt svoje sestre, kajti vedel je da se Na-¡ talka bavi z mislijo, da. bi stopila v | samostan. Po svoji vrnitvi s Katari-; ninega dvora je bila mlada deklica j vedno molčeča in žalostna, mladi po-' ročnik pa je upal, da bo na ta način ¡dobil tudi njen del premoženja, i Soltikov je veselega obraza jezdil na čelu povorke — havil se je z lastnimi mislimi in se ni brigal za kaznjence. Elizabeta je stopala poleg starega deda. — Oh, ded! — zašepeče Elizabeta, — ne morem verjeti, da si tukaj, ne morem misliti, da si pri meni! Zakaj, zakaj si sam hotel v okove in vzel ta križ nase?! — Tiho, tiho, otrok moj! — odvrne Peter Voroncov. — Biti popolnoma ravnodušen, ker nas opazujejo kozaki. — Nocoj te bomo rešili! Tebe in tvojega sotrpina! — Uradnik je bil torej na tvoji strani? — Da, svetnik je naš zaščitnik — naš prijatelj! Mar nisi spoznala Kn- ¡zimira Fedoroviča? — Ah, to je bil Fedorovič?! Mar ni Sonja njegova hčerka? I — Da, Sonja je njegova hčerka' Fedorovič ie zelo dober človek, ki ne more nikdar pozabiti, da sem mu nekoč pomagal. Fedorovič je naš načrt izdelal do zadnje podrobnosti in stavil s tem. dn nam je pomagal svoj ! položaj na kocko. — Oh, oh Bog! Ded, ali nam bo Fedorovič res pomagal? — Da. dete moje, pomagal nam bo! — Sedaj mi pa pripoveduj, kaj vse si preživela zadnjih osem let, odkar se nisva videla! Predvsem pa mi povej, ali si zares žena Árona Kat-za? — Bog mi naj bo priča, — odvrne Elizabeta, — da sem samo njegova dozdevna žena. Aron Katz mi je bil samo dober in iskren prijatelj, kateremu se moram zahvaliti za marsikaj Ljudje so seveda mislili, da sva zares mož in žena. In Elizabeta je povedala svojemu dedu vse, kar je preživela od dneva ločitve. Pripovedovala mu je o cari-bi in o Potemkinu. Ko je Elizabeta spregovorila Potemkinovo ime, se je Voroncov obraz zmračil in ded je rekel svoji vnukinji: — Njegovega imena bi ne smela izgovarjati! — Oh, ded, — ne govori tako! Jaz ga ljubim in ne bom nikoli pozabila nanj. — Ljubiš ga — čeprav te je izdal in prevaral — čeprav je postal cari-čin ljubimec? — Ded, on je nedolžen! Bil je zapeljan, jaz pa ga moram pripeljati zopet na pravo pot. — Dete moje, vse tvoje prizadevali ie bo zaman! Potemkin bo vedno ležal ob caričinih nogah. — Ded, ljubezen napolnjuje človeško dušo z upanjem in z močjo, — vzklikne Elizabeta navdušeno. Peter Voroncov ne odgovori niče-sar, po kratkem molku pa reče svoji vnukinji: — Dete moje, če je pa tako, če ga vedno ljubiš, tedaj ti bom poma- fnJ in te ne bom zapustil v tvoji borbi. Medtem ko sta se Elizabeta in njen ded pogovarjala, se je odigraval poleg njiju ganljiv prizor. Olga je pristopila k svojemu očetu. Aron Katz pa je mirno stopal naprej in se ni niti ozrl na hčerko. Naenkrat pa mu zašepeče Olga: — Oče, oče, ali me nočeš poslušati?! Nihče ni odgovoril. Njegov obraz je dobil krut izraz. Oče, oče, — ponovi Olga, — mar mi ne moreš oprostiti? Aron Katz se ustavi ter jo pogle-da. — Tebi da bi oprostil? — spregovori starec. — Tebi, ki si zapustila svojega očeta, tebi, ki si se v sijajni kočiji peljala mimo mene, tvoji konji so me oškropili z blatom, ti me pa nisi niti pogledala?! — Oh, oče, res je, kar govoriš! Slaba sem bila, sedaj pa se kesam. Oče, odpusti mi! — Da, Aron Katz, — reče sedaj tudi Mirovič, — ne sovražite naju več! Poglejte, Olga je nekoč grešila, toda neštetokrat, mi je pripovedovala, kako se kesa in kako ji je žal. Knez Daškov jo je napravil za svojo kmetico, semkaj pa se je dala z veseljem odvesti, samo da bi vas rešila. — Da bi me rešila? — vzklikne Aron Katz. — Tako je! Prišli smo, da bi vas in Elizabeto rešili težkih okov in Sibirije. I In Mirovič je hitro in tiho pove-I dal staremu Aronu Katzu, kaj so sklenili s policijskim svetnikom Kazimirom Fedorovičem. I Da, oprostite ji! — se vmeša sedaj v pogovor tudi stari Voroncov. — O-iprostite svoji hčeri kot oče in kot Človek. Vidite, da je prišla, da bi vas rešila. (Nadaljujevanje)