Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
L
Wk
Leto XI. - Štev. 41
Gorica - četrtek 8. oktobra 1959 - Trst
Posamezna številka L 30
Zlatomašniku nadškofu msgr. H. Ambrosiju
Odmevi Hruščevega obiska
Goriška nadškofija se vdano klanja zlatomašniku nadškofu msgr. Hijacintu Ambrosiju, ki te dni proslavlja zunanjo slovesnost svoje zlate maše. Dne 10. avgusta 1959, na dan petdesetletnice svojega mašni-škega posvečenja, je v tišini nadškofijskega dvorca natihoma daroval najsvetejšo daritev in se Bogu iz srca zahvalil za prejete dobrote in milosti. Zdaj pa se bo tudi javno, kot nadškof sredi svojih vernikov, s slovesno pontifikal-no sveto mašo, Bogu zahvalil za milost duhovniške službe in še zlasti za polnost duhovništva v škofovskem posvečenju.
Goriški Slovenci, ki gledamo v svojem škofu naslednika apostolov, škofijskega nad-pastirja in očeta naših duš, se veseli zgrinjamo krog prevzvi-šenega g. zlatomašni-ka in mu s čustvi otroške vdanosti in zvestobe izražamo svoje čestitke, voščila in želje. Naj mu Kristus Gospod, edini, najvišji in večni Duhovnik, nakloni bogatih milosti, luči in modrosti, da bo še dolgo plodovito deloval v goriški nadškofiji Bogu v čast in poverjenim mu dušam v zveličanje.
ŽIVLJENJSKA POT
Nadškof msgr. Hijacint Ambrosi se je rodil v Trstu dne 29. januarja 1887. Izhaja iz družine mornarjev. Njegov oče je bil poveljnik pri tržaški mornarici. Ljudske šole je posečal v Trstu. Kot o-trok je prišel v stik z oo. kapucini in v duši mu je zgodaj vzbrstel redovniški poklic. Ko mu je bilo komaj dvanajst let, je že vstopil v videmsko serafsko semenišče. Iz Vidma je odšel vs Verono, kjer je končal gimnazijske študije. Filozofske in bogoslovne študije je dovršil v Padovi in Benetkah. Nato je naredil slovesne redovne obljube. Beneški patriarh kard. A-ristid Cavallari ga je dne 10. avgusta 1909 posvetil v duhovnika: novomašnik je tedaj štel 22 let in 7 mesecev.
Redovni predstojniki, ki so zelo čislali P. Ambrosija zaradi odličnih zmožnosti, zlasti govorniškega daru, so mu določili pot vzgojitelja in profesorja na raznih redovnih učiliščih. In tako je mladi redovnik postal profesor leposlovja v serafskem semenišču v Veroni, nato vodja licejskega študentata v Thiene in slednjič profesor filozofije v kapucinskih semeniščih v Padovi in Vidmu.
Lepi uspehi, ki jih je žel mladi profesor, so prepričali redovne predstojnike, da so mu leta 1920 določili mesto ravnatelja kapucinskega bogoslovnega semenišča v Benetkah.
Bilo pa je v božjih načrtih, da se P. Ambrosi usposobi za višje naloge, za škofovsko pastirovanje. Predstojniki so mu nenadoma odkazali novo delovno področje: leta 1923 so mu zaupali župnijo Tomba Pri Adriji, važno središče v Polezinju. Go-teči redovnik in čislani profesor se je kmalu vživel v dušno pastirstvo in dosegel pravi verski prerod svojih župljanov. O njegovi podjetnosti in umetniškem o-kusu priča veličastna župnijska cerkev, katero Je povečal, ter novi slikoviti zvonik.
Višji redovni predstojniki so ga imenovali sprva za prvega deflnitorja in pro-vinclalncga vikarja in nato, leta 1932, za Provincialnega predstojnika obširne kapu-
Tone Mihelič, portret nadškofa H. Ambrosija. Hrani se v zakristiji stolnih kanonikov v Gorici
cinske beneške province in ga poslali čez nekaj časa kot vizitatorja v Juž. Ameriko.
Dne 13. dec. 1937 ga je sveti oče imenoval na škofijsko stolico v mesto Chiog-gia, kjer je ostal celih 14 let. Druga svetovna vojna se je v tej škofiji hudo razbesnela in povzročila težko versko, moralno in materialno razdejanje, škof Ambrosi je s svojo gorečnostjo in pastoralno modrostjo obudil v dušah novo duhovno pomlad in pozidal porušene cerkve, tako da je upravičeno pričakoval nov vzpon verskega življenja. Toda božja Previdnost ga je klicala drugam.
NADŠKOF GORIŠKI
Dne 31. julija 1951 je umrl v Gorici nadškof msgr. Karel Margotti. še istega dne je sv. stolica določila za ap. administratorja ovdovele goriške nadškofije msgr. Ambrosija, škofa v mestu Chioggia. Škof Ambrosi je takoj dospel v Gorico in prevzel škofijsko vodstvo.
Dne 18. nov. 1951 je sv. stolica imenovala ap. administratorja msgr. Ambrosija za goriškega nadškofa. Novi nadškof je prevzel posest škofije na zaseben način dne 29. jan. 1952, uradno ustoličenje pa se je izvršilo dne 26. marca, na praznik mestnih patronov sv. Hilarija in Tacijana. Duhovščina, oblasti in verniki so nadškofa sprejeli na pokrajinski meji pri Krmi-nu in ga v veličastnem sprevodu avtomobilov spremljali v Gorico k slovesni umestitvi.
NADPASTIRSKO DELOVANJE
Nadškof msgr. Ambrosi je z občudovanjem vredno energijo začel svoje nadpa-stirsko delovanje, že leta 1952 je napovedal svojo prvo pastoralno vizitacijo in je nemudoma začel obiskovati župnijo za župnijo, da bi od blizu spoznal svoje ovčice In dejanske prilike in razmere v škofiji.
Duhovni pa tudi tvarni blagor vernikov. Nadškof je oče, ki čuti in trpi s svojimi ovčicami. Ne samo na pastoralnih vizita-cijah, še bolj pri osebnih avdiencah je očetovsko škofovo srce delilo moralne in tvarne podpore.
Osebna svetost duhovnikov in uspešnost njihovega apostolata. To je temeljni problem in skrivnost celotnega versko-nrav-nega procvita v nadškofiji. Nadškof msgr. Ambrosi je stavil in stavi izredno važnost na osebno svetost duhovnikov, od katere zavist uspešnost njihovega delovanja. To je neštetokrat in v raznih oblikah poudar-
jal v svojih pastirskih listih, pri dekanijskih duhovnih obnovah, ki jih je včasih sam vodil, pri »duhovniških dneh« v semenišču, na katerih se zbira vsa škofijska duhovščina. In še posebej je razvijal ta problem dekanom na »zborovanjih dekanov«, ki se vsako leto vrše na nadškofiji pod njegovim predsedstvom.
škofe veže težka dolžnost, da zagotove svojim podanikom primerno dušno oskrbo z duhovniki in svetišči. Nadškof Ambrosi zelo skrbi za vzgojo duhovniškega naraščaja v domačem semenišču pa tudi v poletni počitniški koloniji. Za njegove vlade so vstale ponosne nove stavbe, kot nove cerkve v Jazbinah, v Terranuova pri Isoli Morosini, Presv. Odrešenika v Tržiču; veličastni zvonik pri Sv. Ambrožu v Tržiču; zgradba nadškofijskih uradov in mogočna stavba mladinske počitniške kolonije v Fomi di Sopra v Karniji.
Omeniti moramo tudi ustanovitev nove župnije Usmiljene Matere božje na Roj-cah ter civilno priznanje številnih cerkvenih župnij.
Nepozabne bodo ostale v zgodovini goriške nadškofije veličastne vseškofijske proslave: 1) Zgodovinske proslave ob dvestoletnici ustanovitve goriške nadškofije, ki so se vršile v letih 1952/53, z z razstavo krajevne cerkvene umetnosti v nadškofijskem dvorcu maja 1953; 2) Vrsta dekanijskih evharističnih kongresov, ki so se končali z osrednjim vseškofijskim evharističnim kongresom v Gorici, katerega se je udeležil tudi kard. Evg. Tisserant, tajnik Vzhodne kongregacije; 3) Proslave »Marijinega leta« 1954, ob prvi stoletnici definicije verske resnice Marijinega brezmadežnega Spočetja, ki so dosegle svoj vrhunec v tako zvanem »Marijinem tednu« v obliki misijona, ko je oktobra 1954 dospel v Gorico milostni kip Barbanske Matere 'božje.
Marijini častilci ne bodo pozabili prelepih Marijinih proslav ob priliki slovesnega kronanja Marcelijanske Matere božje v Tržiču in milostne podobe Brezmadežne v Gorici, ki ju je izvršil nadškof Ambrosi.
NADŠKOFOV ŽIVLJENJSKI PROGRAM
Goriški nadškofje imajo veličastno krščansko tradicijo vseobjemajoče ljubezni, saj so nasledniki velikih oglejskih patriarhov, kot so bili sv. Mohor in sv. Hilarij, sv. Pavlin in Bertrand, ki so širili luč in žar krščanske vere ne samo med latinskim plemenom, temveč tudi med germanskimi in slovanskimi narodi. Prva go-riška nadškofa grofa Attems in Edling, zvesta slični vekoviti tradiciji, sta stala neustrašeno v obrambi duhovnih pravic svojih vernikov in sta bila Italijanom, Slovanom in Germanom najboljša pastirja in očeta.
Življenjski program nadškofa msgr. Ambrosija, kot izveni iz njegovega nastopnega pastirskega lista in kot je izklesan v njegov škofovski grb, je docela v slogu oglejske tradicije; »Naj bodo vsi eno!«
V	svojem nastopnem pastirskem pismu pravi, da je njegov program uresničiti vročo željo, ki jo je Kristus izrazil v svoji velikoduhovniški molitvi: »Naj bodo vsi eno s Kristusom v Bogu!« Trudil se bo, da ostvarl med vsemi škofij ani »enotnost razumov v veri, enotnost volje posameznikov v odvisnosti od Boga in njegovih namestnikov, enotnost src v bratski ljubezni.«
Enotnost in edinost v Kristusu! Ta vzvišeni ideal je možen, ako vlada med verniki različnih jezikov in narodnosti dejanska krščanska ljubezen, ki je sad pravičnosti in enakopravnosti.
Nadškof msgr. Ambrosi je vedno učil slično krščansko ljubezen in opetovano poudarjal tako pojmovano krščansko pravičnost in enakopravnost. In če le kdaj njegove besede niso rodile zaželenega u-speha, so to zakrivile prilike, ki izhajajo Iz ljudi in stvari, in ki nikakor ne morejo zamegliti veličine jasno začrtanega programa krščanske ljubezni in pravičnosti.	Dr.	RUDOLF KLINEC
Praktični uspeh Hruščevega o-biska v Ameriki je ta, da je Sovjetska zveza ukinila ultimat nad Berlinom ter da se bodo pogajanja o tem začela spet odkraja. O tem sta se sporazumela Hruščev in Eisenhower med razgovori v Camp Davidu. Amerika je pa priznala izredni značaj položaja Berlina, ki ga je treba na nek način urediti.
Po vsej verjetnosti bo kmalu prišlo do toliko pričakovanega vrhunskega sestanka med štirimi velikimi. Do tega bo najbrž prišlo še pred obiskom Eisenhowerja v Rusiji, ki bo spomladi.
V	senci pomembnih mednarodnih dogodkov sta se tudi vršila obiska Segni in Pella v ZDA ter Hruščeva v Pekingu.
SEGNI V AMERIKI
Obisk predsednika ministrskega sveta Segnija in zunanjega ministra Pelle v Združenih državah je imel dvojni pomen. Prvi pomen je bil v tem, da so se še okrepili prijateljski odnosi in konstruktivno sodelovanje med Italijo in Združenimi državami v okviru a-tlantskega zavezništva. Drugi pomen obiska je bil pa ta, da sta oba italijanska državnika dobila direktne in potrebne informacije o pomenu razgovorov med Eisen-howerjem in Hruščevom in sta si tako mogla ustvariti točno sodbo o največjih problemih v zvezi s svetovnim mirom.
MEDNARODNI POLOŽAJ
Hruščev in Eisenhower sta sko-ro istočasno — eden v Moskvi in drugi v Beli hiši — razložila u-speh svojih razgovorov. Obe razlagi se sicer v tonu in obliki razlikujeta, a v bistvu sta enaki, ker obe poudarjata ne le koristnost, ampak tudi znatno uspešnost razgovorov v Camp Davidu.
Vtem, da je Hruščev vzhičeno govoril o sovjetsko-ameriškem prijateljstvu, v njegovi prijateljski gesti do ameriškega opravnika poslov in v njegovi pohvali ameriškega predsednika vidijo londonski opazovalci nedvomna dobra znamenja, ki kažejo, da hočejo na sovjetski strani naglasiti uspeh potovanja in popraviti podobo, kakršno so slikali sovjetskemu prebivalstvu o Združenih državah z uradno propagando v dobi hladne vojne.
Zelo razumljivo je tudi, zakaj želi Hruščev naglasiti pomen svojih razgovorov v Ameriki. Uspešnost razgovorov v Camp Davidu pomeni namreč dokončen odmik od Stalinove politike, in zmago nove politične linije, ki je hkrati nov politični kapital za sovjetskega ministrskega predsednika ter mu daje prednost v njegovem boju z nasprotniki sedanje politike.
Prepričani smo tudi — in to je bilo razvidno tudi iz izjav na Eisenhovverjevi tiskovni konferenci — da je Sovjetska zveza zapustila svoje toge pozicije, da bi o-mogočila kompromisne rešitve. Tako so omogočena nadaljnja pogajanja glede Berlina brez časovne omejitve in je ustvarjen važen pogoj za »vrhunski« sestanek.
Zanimivo je tudi, da je opaziti spremembo na bolje celo glede kitajskega vprašanja. Hruščev se je baje obvezal, da bo posredoval za osvoboditev petih ameriških državljanov. Na obisku v Pekingu pa je tudi baje skušal omiliti togo kitajsko stališče in pripraviti kitajsko vlado, da prilagodi svojo politiko novi mednarodni stvarnosti. Če je Hruščev uspel, bi se lahko začeli razgovori, čeprav zelo dolgi, za normalizacijo odnosov in za rešitev enega najhujših političnih problemov na Daljnem Vzhodu.
Odgovor alžirske vlade
Pretekli teden je prišel toliko pričakovani odgovor začasne alžirske vlade v begunstvu na zadnje De Gaullove predloge za prekinitev sovražnosti ter ureditev alžirskega problema. V ta namen so se v glavnem mestu Tunizije, Tunizu, zbrali vsi predstavniki alžirske vlade v begunstvu s Fer-hatom Abbasom na čelu ter na koncu več kot desetdnevnih posvetovanj izdali poročilo, ki je v bistvu odgovor na De Gaullov načrt od dne 16. septembra. — Kot znano, priznava ta načrt Alžircem pravico do neodvisnosti ter predvideva svobodno glasovanje za katere koli izmed treh rešitev: združitev s Francijo, popolno ločitev od nje ali samoupravo v okviru Francoske skupnosti.
Omenjeni odgovor alžirskih nacionalistov ne zavrača popolnoma De Gaullovih predlogov. Z zadovoljstvom so slednji vzeli na znanje, da je Francija končno priznala Alžiru pravico do neodvisnosti, ne strinjajo se pa s postopkom, po katerem bi prišlo do miru v deželi. Francija ne priznava namreč začasne alžirske vlade in hoče priti do pomirjenja mimo nje. Nasprotno pa begunska vlada hoče, da se De Gaulle z njo pogaja kot z resnično predstavnico alžirskega ljudstva; od nje je odvisno prenehanje bojev, ker jih dejansko vodi in nadzoruje. Zato po njihovem lahko pride do miru v deželi le po predhodnem spora-
zumu z njo, kar pa De Gaulle zaenkrat odklanja. Begunska vlada nato izjavlja, da je pripravljena vsak trenutek začeti se pogajati o takojšnji prekinitvi sovražnosti.
Kaj bo sedaj storil De Gaulle? Ni verjetno, da se bo začel direktno pogajati z alžirskimi uporniki zaradi silovitega nasprotovanja francoskih desničarjev. Vendar niso izključena tajna pogajanja z alžirsko osvobodilno fronto. Tunizijski predsednik Burgiba je že izjavil, da je pripravljen posredovati. — Na vsak način vrata za pogajanja so še odprta in to je morda v sedanjem trenutku najbolj važno.
Senegal in Sudan
neodvisna v teku I. 1960
Senegal in Sudan, ki sta združena v federaciji zvani Mali, sta sklenila tekom prihodnjega leta izstopiti iz Francoske skupnosti ter zaprositi za popolno neodvisnost. Ustava Skupnosti namreč dovoljuje, da lahko vsaka država članica izstopi iz Zveze, kadar želi. Te pravice se misli poslužiti su-dansko-senegalska federacija Mali.
Francija bo brez dvoma to morala dopustiti, toda v Parizu ne prikrivajo zaskrbljenosti z ozirom na posledice pri ostalih članicah Skupnosti ter na alžirsko vprašanje sploh. Kdo more ustaviti kolo zgodovine?
NAS TEDEN V CERKVI
JI. 10. nedelja, 21. pob.: Materinstvo Dev. Marije
12.10. ponedeljek: sv. Seraf in, spozn.
13.10. torek: sv, Edvard, kralj, pozn.
14.10. sreda: sv. Kalist, papež, mučenec
15.10. četrtek: sv. Terezija, dev.
16.10. petek: sv. Hedviga, vd.
IT. 10. sobota: sv. Marjeta Marija Alakok, dev.; sv. Aleksander, m.
SV. MARJETA MARIJA ALAKOK (1647-1690) je živela že v mladosti precej duhovno. Posebno je pobožno častila Devico Marijo in presv. Rešnje Telo. Zaobljubila je devištvo. Toda 15-letno je začela motiti posvetna ničemurnost, lepotičenje in podobno. Njena pobožnost je začela pojemati. Vendar je zmagala zapeljive glasove in sledila božjemu klicu.
21. pobink. nedelja Praznik Marijinega materinstva
Obhajamo velik in pomenljiv praznik, ki sicer ni mnogo znan in po navadi ne slovesno obhajan, ki pa je vendarle lep in velik Marijin praznik: praznik materinstva blažene Device Marije. Spominja nas na največjo Marijino čast in slavo:	na	njeno božje materin-
stvo. Veren katoličan nikoli ne pozabi tolažilne krščanske resnice, ki trdi, da je Marija Jezusova in naša Mati, a danes se te resnice še bolj izrecno in živo spominjamo. Danes si na poseben način kličemo v spomin tisto čudovito zgodovinsko dejstvo, tisti čudežni dogodek, kako je presveta Devica Marija po božji volji čudežno in nadnaravno (od Svetega Duha) spočela božjega Sina Jezusa Kristusa in tako postala Mati Zveličarja sveta, Mati učlovečenega Boga. Hkrati se pa z veseljem spominjamo še druge resnice, namreč, da je Jezusova Mati Marija tudi naša in vsečloveška duhovna Mati. Ponovimo zdajle z obnovljeno vero in s trdnim prepričanjem te slovesne in neizpodbitne krščanske resnice:
1.	Marija je Mati Jezusa Kristusa, božjega Sina. Glede tega za nas katoličane ne more biti nobenega dvoma. Sv. pismo in sv. vera nas učita, da je brezmadežna Jožefova nevesta Marija zares spočela (od Sv. Duha in ne od moža)
23-letna je vstopila v samostan Paray-le-Monial. Pozornost je vzbudila njena pobožnost; sicer pa ni bila prav pripravna za vsakdanja dela. To ji je seveda povzročalo marsikatero ponižanje.
V	svojem duhovnem udejstvovanju je posebno sočustvovala s trpečim Jezusom in mu zadosto\>ala za grešnike.
Njo ie Jezus izvolil, da je po njej svetu razodel svoje Srce in milosti, ki nam jih ponuja. Važna in pomenljiva so pesebno tri razodetja. Na temelju teh imamo nam vsem znano pobožnost devet prvih petkov
— v zadoščenje Srcu Jezusovemu za raz-žalenja in obljubo za to: srečno smrt.
Koliko mladih bi ne zašlo, če bi se varovali posvetnega vabljivega zapeljevanja
— a bi poslušali glas milosti, vesti!
Ali si že opravil devet prvih petkov? Jih obnavljaš?
in rodila Odrešenika, ki je bil božji Sin. Neustvarjenemu božjemu Sinu je posredovala človeško naravo. Po njej in z njeno pomočjo je Jezus postal človek in učlovečeni Bog. Marija je torej Jezusova Mati, Mati učlovečenega Boga Jezusa Kristusa, ona sama in edina za vse večne čase. Ta vzvišeni in najvišji in najbolj častni naslov izraža naj višje Marijino dostojanstvo in njeno največjo čast.
2. Marija je naša duhovna Mati. Kot je splošno znano in kakor mi katoličani trdno verujemo, Marija ni le mati Kristusova, marveč tudi naša mati, mati v duhovnem in nadnaravnem smislu. In to je za nas uboge zemljane nadvse tolažilna in blagodejna resnica, da je tista znamenita žena, ki je mati Kristusa Kralja, tudi naša mati, ki nas ljubi in za nas skrbi. Obudimo si vsak dan znova veselo zavest, da imamo v nebesih Mater, dobro in skrbno in ljubečo, mogočno in vplivno in popolno Mater, ki nas nikdar ne zapusti in nikoli ne pozabi!
3. Marija je duhovna mati vseh ljudi. Neskončno dobri Bog nebeške Matere ni namenil samo nekaterim izbranim osebam, ampak vsem ljudem. Vsak človek ima potemtakem pri Bogu svojo najboljšo in najbolj ljubeznivo Mater, na katero je lahko v resnici ponosen in na katero se lahko mirno zanese.
življenja
Ali se za kardinala Stepinca bliža svoboda?
Nekateri listi prinašajo novico, da namerava jugoslovanska vlada v bližnji prihodnosti spustiti na svobodo kardinala Stepinca ter mu tudi dovoliti, da bi zopet prevzel svoje nekdanje mesto v življenju Cerkve v Jugoslaviji. Bog daj, da bi se to res kmalu zgodilo, saj bi tako ugled Jugoslavije v svetu samo zrasel.
Tečaji duhovnih vaj za vojake
Med vojaki nemške zapadne republike organizirajo prostovoljne tečaje duhovnih vaj. Lansko leto se je teh tečajev udeležilo 3 tisoč vojakov. Letos je uspeh mnogo boljši. Ze v prvi polovici leta se je priglasilo 3.000 vojakov na duhovne vaje.
Nevarni poklici
Noben ljudskošolski učitelj ne bo smel v Vzhodni Nemčiji igrati na orgle ali voditi cerkveni pevski zbor ali kako drugače pomagati pri pastoralnem delu v župniji. Namen tega ukrepa je jasen: komunistične oblasti hočejo preprečiti vsak stik med učitelji in duhovniki.
Belgijsko narodno svetišče
Belgijski katoličani gradijo v Koekelber-gu svoje narodno svetišče. Z gradnjo so začeli leta 1925, a z deli bodo končali šele čez 15 let. Cerkev bo 165 m dolga in 107 m Široka. Kupola bo visoka 100 m. Po velikosti bo nova cerkev četrta na svetu. V glavnem oltarju bodo svetniški ostanki svetega Alberta iz Lovaina, ki so jih našli med prvo svetovno vojno v Reimsu.
Stoletnica kapucinov v Trstu
Kapucinska redovna družina na Mon-tuzzi v Trstu je praznovala 4. oktobra stoletnico svpjega bivanja v Trstu. Ves teden so imeli v cerkvi na Montuzzi razne slovesnosti.
Tržaški romarji pri sv. očetu
Pasijonske igre v Oberamergau
Znamenite pasijonske igre v Oberamergau na Bavarskem se bodo začele meseca maja prihodnjega leta. Vsi igralci, ki so preprosti prebivalci, kmetje in delavci iz Oberamergaua, so položili pred županom prisego, da iger Kristusovega trpljenja ne bodo zlorabili za dobičkanosne namene. Zupan je odklonil velike ponudbe raznih ameriških filmskih družb za filmsko snemanje iger. Pred desetimi leti se je teh iger udeležilo nad pol milijona ljudi. Prihodnje leto računajo, da bo obisk še večji.
Misijonski križ 300 misijonarjem
Prihodnjo nedeljo, 11. oktobra, bo v cerkvi svetega Petra v Rimu velika misijonska slovesnost. Sveti oče bo podelil misijonski križ 300 misijonarjem, ki bodo v kratkem odpotovali na misijonsko delo. Sveti oče bo za nove misijonarje daroval tudi sveto mašo.
Noč v molitvi
Ob dvajsetletnici začetka druge svetovne vojne je 36 angleških katoličanov prispelo v zloglasno nemško taborišče Dachau. Celo noč so prebili v molitvi, da bi prišlo do edinosti vseh kristjanov in do spreobrnjenja Rusije.
(Nadaljevanje in konec)
OGLED ZANIMIVOSTI RIMA
Popoldne so nas pred hiše, v katerih smo stanovali, prišli iskat avtopulmani, da bi si mogli hitreje ogledati večje zanimivosti Rima: baziliko sv. Pavla, kolosej, sv. Janeza v Lateranu, svete stopnice, sv. Marijo Veliko, Panteon, Angelski grad. Občudovali smo visoke stebre, ki nosijo na vrhu kipe Marije in svetnikov: pred baziliko sv. Marije Velike, na piazza di Spa-gna, na Foro Traiano, pred sv. Janežem v Lateranu in toliko drugih. Gledali smo krasne rimske vodomete: na trgu Esedra, Barberini, Navona in dr. Peljali smo se preko Villa Borghese, mimo zoološkega vrta in preko Pincio, od koder se nam je nudil krasen pogled na mesto. Padal je Že mrak in treba se je bilo vrniti domov. Marsikateri si je še hotel ogledati zvečer mesto v lučih in kričečih reklamah.
SV. MAŠA PRI SV. KLEMENTU
V	ponedeljek zjutraj, 28. sept., so nas prišli iskat avtopulmani, da smo se vsi točno zbrali v cerkvi sv. Klementa, kjer je škof Santin opravil sv. mašo za slovenske vernike. Zopet sta nas združila pobožna skupna molitev in lepe slovenske pesmi, s katerimi smo spremljali sv. daritev. Pri evangeliju je spregovoril g. škof. Njegova ■ beseda je bila jasna, razločna, v pravilni slovenščini, da smo jo mogli razumeti vsi. Prevzvišeni nas je vzpodbujal, da v Rimu, ki je središče Cerkve in kjer ima svoj sedež namestnik Kristusov na zemlji in naslednik sv. Petra, utrdimo svojo vero v Cerkev, svojo zvestobo in ljubezen do nje. »Ljubimo Cerkev z ljubeznijo’« je dejal, »ki je nobena obrekovanja ne morejo uničiti. V tem zmedenem svetu, ki je poln negotovosti in strahu, poln sovraštva, krivic in hudobije, se samo ona dviga kot nepremična skala, ob katero se zastonj zaganjajo valovi razburkanega morja. Bori se, trpi, krvavi, moli in čaka. Vse, kar je človeškega, mineva, ona pa ostaja in vodi ljudi proti večni domovini. Bodimo ponosni na to sveto, dobro in veliko Mater, ponosni zlasti v današnjih časih njenega mučeništva in slave. Branimo Cerkev pred tistimi, ki jo sramotijo, obrekujejo in omejujejo njeno apostolsko delovanje. Branili jo bomo z gorečnostjo in ljubeznijo, s katero otroci branijo Mater, za katero vedo, da jim prinaša rešitev.« Zgled take zvestobe in ljubezni nam je dal sv. Ciril, ob čigar grobu smo se zbrali. Posnemajmo ga!
Po sv. maši se je prevzvišeni z nami fotografiral. Nato smo si ogledali cerkev.
Nekaj ur smo še imeli dopoldne časa. Razdelili smo se v manjše skupine in smo si pod vodstvom poznavalcev Rima ogledali še nekatere zanimivosti.
IZLETI V OKOLICO RIMA
Popoldne so nekateri romarji izrabili priliko, da so še enkrat obiskali sv. Petra, drugi so šli v katakombe, večina pa je sedla v avtopulmane in se odpeljala v
Manj skupinskih izletov iz Jugoslavije
V	tem poletju so zaznamovali manj skupinskih izletov iz Jugoslavije v tujino. U-kinjeno je bilo namreč kolektivno izdajanje potnih listov za skupinske izlete. Po najnovejših vesteh ni bil ta ukrep samo začasne narave, marveč ostane v veljavi tudi nadalje. Jugoslovani bodo torej še naprej le malo potovali v inozemstvo.
Strahotni tajfun »Vera« je zahteval 3000 žrtev
Po zadnjih uradnih podatkih, ki jih je izdala japonska policija, je tajfun »Vera«, ki je zadivjal nad Japonsko v preteklih dneh, zahteval 3265 smrtnih žrtev, 1776 o-seb pogrešajo, nad 10.000 oseb pa je ranjenih. Popolnoma porušenih je 27.900 hiš, deloma pa nad 86.000. Nad 300.000 oseb je ostalo brez strehe. Ta je doslej najhujši tajfun, ki je prizadel Japonsko. Škoda je neprecenljiva.
SP®
okolico: v Castel Gandolfo, letno rezidenco papežev, Grottaferrata, Frascati, Tivoli. Vesela pesem jih je spremljala na poti, da so se vsi razigrani in dobre volje vračali v mesto.
Prehitro je minil popoldan. Po večerji so nas zopet prišli iskat avtopulmani, da nas odpeljejo na postajo. Za 21.58 je bil določen odhod.
Vozili smo se celo noč. Vročina, ki nas je še spremljala prvi del poti, je ponehala in proti jutru je začel pihati hladen veter. Ko smo se iz. dremanja po kupejih prebudili, smo si zaželeli tople kave, pa je
od nikoder ni bilo. Še pred Padovo so namreč odklopili tisti voz, ki je vozil pijačo in hrano za nami, ker se je nekoliko pokvaril. Proti 10. uri dopoldne smo se vsi zdravi vrnili v Trst.
Vtisi na Rim pa nam bodo ostali neizbrisni. Avdienca pri sv. očetu, sv. maša pri grobu sv. Cirila, mogočni spomeniki krščanskega Rima bodo za vedno ostali v našem spominu. Naj bo vsem, ki so nam pripravili to romanje, vsem požrtvovalnim osebam, ki so nas po Rimu spremljale in nam razlagale, naj velja naša prisrčna zahvala.
SVETI OCE JANEZ XXIII. za molitev rožnega venca
Janez XXIII. spomni najprej na številne okrožnice papeža Leona XIII. za mesec oktober, v katerih je priporočil molitev rožnega venca. Tudi on ima velike namene za letošnji oktober: najprej, da verniki molijo za pokojnega papeža Pija XII. in zanj ter se tako zavedajo obveznosti moliti za vodstvo Cerkve. Drugi namen molitve rožnega venca v oktobru letos pa so misijonski nameni. V nedeljo pred misijonsko nedeljo, to je 11. oktobra, bo izročil sam misijonske križe številnim misijonarjem in bo obiskal severnoameriški zavod za bogoslovce ter tako praznoval 100-letnico obstoja tega zavoda. Potreba po misijonskih delavcih je velika, Mariji pa je treba priporočati v varstvo misijonarje, oznanjevalce resnice in prave luči, prav z molitvijo rožnega venca.
»Pa je še neki drugi namen,« pravi sv. oče, »ki nas sili, da se s ponižno prošnjo obračamo do Jezusa Kristusa in do njegove ljubeznive Matere. In tale namen je: da bi tisti, v katerih rokah je usoda narodov, pa naj bodo majhni ali veliki, o-hranili neokrnjene postavne pravice narodov in veliko duhovno bogastvo in da bi se zavedali velike naloge sedanjosti.
K Bogu se torej ponižno obračamo, da bi ti spoznali vzroke, ki so vir nesoglasja in jih z dobro voljo premagali. Predvsem
naj pomislijo, da vojni spopadi, katerih nas Bog obvaruj, ne prinašajo drugega kakor razdejanje in škodo in naj zato nobenega upanja ne stavijo vanje. Izenačijo naj civilno in socialno zakonodajo z resničnimi potrebami ljudi in naj pri tem ne pozabljajo na večne postave, ki iz Boga prihajajo in ki so temelj in stebri za vladanje narodom in naj imajo vedno pred očmi duše posameznih ljudi, ki jih je Bog ustvaril, da ga bodo nekoč tudi dosegle in uživale.«
Po tem pozivu na voditelje narodov o-pozarja sv. oče one, ki jih je zastrupil nauk laicizma in materializma, naj se vrnejo k pravemu umevanju, ki nas uči, da je Bog stvarnik življenja in postave.
»Predno pa zaključimo to našo okrožnico, častiti bratje, vas želimo povabiti, da molite rožni venec še posebno pobožno tudi v naslednje namene, ki so nam po-sebej pri srcu, in sicer, da bi rimska sinoda bila polna sadov in duhovnih dobrot za naše ljubljeno večno mesto, da bi iz prihodnjega vesoljnega cerkvenega zbora vsa Cerkev dosegla čudovito porast, da bodo bratje in naši sinovi, ločeni od tega apostolskega sedeža, v obnovljenem zagonu po vseh krščanskih krepostih našli povabilo in zveličavno spodbudo.«
V Pre iščs » n lanj oc et, aši Ta » u [TOt.
:jer
lost
lost
liki
ati
'las
Ose
®m
iasn
BI,
N:
tori
ievn
ivn
ijo,
iOO|
;P02
tole
lst<
^abi
za
ter
jš;
Zad
Ifcd.
RAZNE NOVICE
Mestna hiša v Miinchenu
Žalostna statistika dunajskega časopisa
Dunajski dnevnik »Neuer Kurier« je pretekli teden posvetil svoj uvodnik žalostni zadevi, ki vedno bolj vznemirja dunajske družine. Nad 500 dunajskih deklet je že izginilo po zloglasnih hišah in haremih v Libanonu, ali pa plešejo po nočnih lokalih libanonskih mest. S pretvezo, da bodo obiskale nove kraje, jih zviti trgovci premamijo, da dobijo od staršev dovoljenje za potovanje in nato preko Švice ali drugih severnih krajev z zrakoplovom odpotujejo proti Orientu, kjer brez sledu izginejo. To so predvsem dekleta iz boljših slojev, ki se doma dolgočasijo in menijo, da bodo v raznih pustolovščinah našle slavo in zadoščenje. Dunajska policija neprestano opominja mlada dekleta, naj se ne dajo zapeljati od praznih obljub in naj svoje življenje zaposlijo z resnim delom. — Tudi to je posledica sistema enega otroka.
Izpraznili so tri hiše
Po tragičnem opominu v Barletti so postale odgovorne oblasti bolj previdne in skrbno pazijo na morebitne okvare na hišah. Tako so pretekli teden opazili sumljive razpoke na dveh stavbah, na štirinadstropni hiši v Orbetellu in na štiri-stanovanjski hiši v Pratu. V prvi je stanovalo 16 družin, ki so vse dobile začasno zatočišče po mestnih hotelih.
V	soboto 3. oktobra pa so morali v središču Rima izprazniti šestnadstropno stavbo, na kateri so se pokazale resne razpoke. To je med prizadetimi vzbudilo precejšnje razburjenje, saj je sedaj nič manj kot 160 oseb brez strehe. Hiša je bila sezidana leta 1942. Stavbe, zidane pred davnimi stoletji, vzdržijo, podirajo pa se liste, ki so komaj dočakale prvo desetletje ali pa še manj.
V	ZDA stavkajo pristaniški delavci
Po vseh pristaniščih vzhodne obale ZDA stavkajo pristaniški delavci. V newyorški luki je ustavljenih 117 ladij, po ostalih lukah, od Maine do Texasa, pa stoji še nadaljnjih 153 ladij. Stavka bo stala državo okrog 20 milijonov dnevno. Za gospo-
darsko življenje bodo posledice stavke zelo občutne. Voditelji raznih pristaniških družb so ipozvali delavce, naj se vrnejo na delo; njihov poziv je ostal brez odziva.
Stopil je v veljavo zakon o obveznosti delovnih pogodb
Dne 3. oktobra je stopil v veljavo zakon
o	veljavnosti delovnih pogodb »erga omnes«, ki določa, da so državne delovne pogodbe veljavne za vsa podjetja tiste stroke. V zvezi s tem novim zakonom bo moralo ministrstvo izdati nekaj tisoč dekretov, ki bodo odgovarjali raznim področjem delavcev. To je zelo važen zakon, ki bo zaščitil pravice delavcev in njihove plače.
Grafična razstava v Milanu
V	soboto 3. oktobra so otvorili na milanskem velesejmskem prostoru mednarodno grafično razstavo, »Gec ’59«. Razstavo je otvoril podpredsednik v ministrstvu za tisk on. Mazza. Odprta je od 3. do 11. oktobra in kaže najmodernejše pridobitve tiskarske stroke 677 tiskarskih podjetij iz 14 držav. Poleg te razstave s o odprli tudi zgodovinsko razstavo tiskarske umetnosti. V 12 velikih dvoranah je razstavljenih preko 800 raznih strojev v skupni teži 2000 ton. Največji rotacijski stroj tehta 100 ton. Obiskovalcem bodo pokazal* tudi brezhibno delovanje teh strojev. Vrednost razstavljenih strojev in publikacij ce' nijo na 5 milijard lir.
Italijansko cepivo proti otroški paralizi bo kmalu v prodaji
V	kratkem bodo javnosti na razpolag0 v lekarnah ogromne količine cepiva pr°^ otroški paralizi italijanskega izdelka. Ra2' delili ga bodo tudi bolnišnicam in zdravstvenim ustanovam. Cepivo so dobili s kulturami »virusov« te bolezni, ki so ra2' širjeni v Italiji in posebno na sredozert1' skem področju.
Skupina poslancev in senatorjev, rnc£* njimi sen. Alberti, namerava zato predi0" žiti zbornicama, ko bosta spet začeli ** sedati, zakonski osnutek o obveznem ceP ljenju proti otroški paralizi za vse nab01 nike. Cepljeni bodo takrat, ko bodo P0^ klicani na vojaško službo.
Nov udarec jugoslovanskemu kmetu
V	Beogradu je odbor za gospodarstvo prejel osnutek zakona o sodobnem izko-'ščanju kmetskih zemljišč. Tako se glasi » novi zakon, ki bo na prihodnjem zasedanju predložen ljudski zvezni skupščini odobritev. Ker ni dvoma, da bo sprest, je prav, da se z njim seznanijo tudi &ši ljudje.
Ta zakon pravi, da morajo vsi lastniki t upravitelji zemljišč izvajati sodobne a-totehnične ukrepe na vseh površinah, ;jer obstojajo pogoji za visoko produktiv-tost. Kje so taki pogoji, presoja brez mož-losti priziva domači odbor. Če bi kje last-liki zemljišč ne mogli ali ne hoteli izva-ati takih agrotehničnih ukrepov, ima o-'last pravico administrativno zaseči taka Osestva in izpeljati sodobno obdelovanje fcmlje. Namen zakona pa je, kakor je potisnil Slavko Komar, ki je zakon predla-tal, pospešiti kmetijsko proizvodnjo.
Na videz je ta zakon sila nedolžen in Pristen, v resnici pa je z njim dana kra-bvnim odborom pravica, da z administra-ivnim postopanjem izvedejo kolektiviza-Sjo, ki nosi sedaj v Jugoslaviji novo ime: looperacija. Ko so beograjski mojstri 'Poznali, da jugoslovanski kmet noče v lolektivne zadruge, so taktiko spremenili. Ustanovili so obdelovalne zadruge in pohabili kmete, naj prostovoljno sodelujejo zadrugo, naj stopijo z njo v kooperacijo, ter bodo imeli vsakovrstno pomoč in o-ijšave, dočim ostanejo lastniki še naprej, adruga ima namreč možnost za sodobno delovanje s traktorji in z umetnimi gno-
jili, dočim je kmet nima. 2e več kot eno leto se sedaj hvalijo po časipisih, koliko kmetov je pristopilo v kooperacijo in kakšne čudovite uspehe da imajo po takih zadrugah. Sedaj so storili korak naprej :	odbor more tudi administrativno
prisiliti, da lastnik stopi v kooperacijo, kjer so dani pogoji za sodobno obdelovanje, če noče ali ne more tega storiti sam. Kdor pozna razmere jugoslovanskega kmetijstva, ve, da si nihče ne more danes sam nabaviti traktorjev, nihče obdelovati zemlje, kot delajo to n. pr. farmarji v ZDA. Zato je jasno, da kjer odbor predpiše lastnikom, naj uvedejo obdelovanje zemlje s traktorji, naj uvedejo enotno kulturo itd., tega ne bo mogel nihče storiti. Zato ostane le eno: stopiti v kooperacijo z zadrugo, skleniti z njo 30-letno najemninsko pogodbo ali pa ji zemljo prodati. Kdor tega noče zlepa, ga morejo prisiliti z grda.
KAKO SE NOVI ZAKON IZVAJA
V	ŠEMPETRU
Kako bo izgledala ta nova faza v jugoslovanskem kmetijstvu, je najlepši zgled takoj onstran meje v občini Šempeter pri Gorici.
Pod to občino spadajo tudi vasi Bilje, Vrtojba in Volčja draga ter Bukovica. Bog ve kateremu mojtstru pri ljudskem odboru je padlo v glavo, da bi morali griče, ki so med potokom Vrtojbico in cesto Bilje-Volčja draga-šempeter prekopati in
spremeniti vse v sadovnjake in vinograde. Gre za veliko površino, kjer so sedaj vinogradi posameznih kmetov, pašniki in gozd. Pred sto leti je vse to bilo last grofov in pa občine. Zato so še sedaj predeli, ki jim pravijo »gmajna«, četudi je vse last posameznikov. Ob agrarni reformi po letu 1848 so namreč ta zemljišča razdelili in tako je ostalo do danes. Sedaj pa pride ljudska oblast in pravi: Vse griče je treba skupno obdelovati in jih spremeniti del v sadovnjake in del v vinograde, kajti lega gričev je primerna za to obdelavo. Kdor ne more tega sam, mora izročiti zadrugi v Šempetru. Toda še predno so ljudi sploh kaj vprašali, so že poslali zemljemerce in tehnike, ki so vse premerili in napravili načrte za izvajanje agrotehničnih ukrepov. Sedaj gre za to, da načrte začnejo izvajati že to jesen. Lastnike vabijo na odbor, da prostovoljno podpišejo 30-letno najemninsko pogodbo z zadrugo ali pa ji svoje zemljišče enostavno prodajo. Ljudje so seveda razburjeni, ker za mnoge so griči življenjskega pomena; tam imajo travnike za seno, vinograde, da pridelajo vino za svojo rabo in tudi več; drugi imajo gozdove, da jim ni treba vsako palico iskat na Trnovo ali na Kras. Vse to bo sedaj prenehalo. Stoletno življenje se bo spremenilo. Kakor je bilo pred sto leti vse last fevdalne gospode, tako bo sedaj zopet vse v rokah države. Ti boš na katastru sicer še lastnik, toda od svoje zemlje ne boš ukazal več nič.
Taki izgledi za bodočnost po pravici razburjajo ljudstvo, ki godrnja na vso moč. Vendar na odboru skoro vsi klonejo. Eni se boje za penzijo, drugi za otroške doklade, tretji za službo, četrti vedo, da bi jim upiranje tako nič ne pomagalo. Zato opazuješ čuden pojav: 95% ljudi je zoper tako »kooperacijo« in vendar jih je gotovo 90 %, ki so podpisali pogodbo z zadrugo.
Takoj onsfran meje bodo imeli torej Goričani zgled, kakšno bo jugoslovansko kmetijstvo po novem zakonu. Kakšni bodo uspehi, bo videl, kdor bo živel.
Zadnji del krematorija, kjer so bile plinske celice. Plošča spredaj kaže, kje so stale vislice
Lepo priznanje slovenskemu umetniku
V	S. Paolu v Braziliji je na V. bienali dobil prvo nagrado za grafiko slovenski slikar Riko Debenjak. Razstavljenih je bilo 4000 del 1200 umetnikov. Debenjak je razstavil 25 svojih del, ki jih je vse izvršil v zadnjih letih.
FILM -
Stalingrad
Zadnje čase smo v Trstu lahko gledali nemški film, ki prikazuje uničenje šeste nemške armade, ko je oblegala Stalingrad. To ni navaden dokumentar, ki registrira dogodke, temveč hoče povedati mnogo več kot pa samo prikazovati vojne prizore. Film je objektiven in kritično presoja o-sebe, ki so bile zapletene v znane zgodovinske dogodke. Ne boji se pogledati resnici v obraz. Prav zato verjetno ni naletel na posebno navdušen sprejem pri občinstvu.
Nekateri prizori in dialogi so prepleteni z rahlim humorjem, zato pa se tem bolj čuti ves čas vojna grozota. Zelo lep je kontrast med svečano vojaško parado v začetku filma, ko Hitler s ponosom gleda svoje vojake, in med prizorom na fronti, kjer tisoči umirajo in »jim ni mar, kdo je zmagal.« Ali pa spet tam, ko Goring v Berlinu, v nabito polni dvorani, praznično in svečano okrašeni, z visokodonečimi besedami poveličuje nemškega vojaka, »ki ni nikdar okusil sramotnega poraza, ki se junaško bori za svojo domovino,« na drugi strani pa vidimo tisoče ranjenih vojakov, ki umirajo v bolečinah, a so kljub temu prisiljeni, da poslušajo po radiu bodrilne besede Goringa. Kakšna ironija! Posebno lep je prizor, kjer ruski vojak najde med ruševinami klavir in začne nanj igrati. Ko je na fronti pol ure premirja, se zberejo ruski in nemški vojaki skupaj in pozabijo za trenutek, da so si sovražniki, da morajo drug drugega ubi-vati. Tedaj so spet bratje, kot v dobi miru, in v njih srcu se pojavi dvom, ali je res vredno, da se med seboj uničujejo. Za trenutek so samo ljudje, ljudje, ki jih otožna glasba zamakne in se s spomini povrnejo v tiste čase, ko še ni divjala vojna nevihta. Toda premirje je končano in vsak izmed njih je spet samo vojak, čigar dolžnost je ta, da strelja, da uničuje, da zatre v sebi sleherno človeško čustvo. To je vojna. In za to vojno morajo žrtvovati vse.
Mlad romunski narednik, v začetku poln zanosa in mladostnega navdušenja, preide polagoma v zrelega in izkušenega vojaka, ki spozna, da je vojna neizmerno zlo, da ni ideala, ki bi to zlo opravičeval. Spozna tudi, da je med tistimi, ki imajo bodrilne in visokodoneče besede, mnogo bojazljivcev in strahopetcev. Toda kljub temu je
v	njem še živ čut dolžnosti, pred njo se nikdar ne umakne.
Lunik III. na poti okrog Lune
Peči v krematoriju v Dachauu. V njih so sežigali mrtvece
Vesoljska raketa, ki so jo v Sovjetski zvezi izstrelili v soboto, redno nadaljuje svojo pot. Pričakuje se, da bo vesoljska postaja, ko bo letela okoli Lune, fotografirala še neznano stran Lune ali pa drugače registrirala podatke ter jih nato oddajala na Zemljo.
Raketa, ki so jo izstrelili v soboto, nosi avtomatično medplanetarno postajo. Raketa je večstopenjska. Zadnja stopnja rakete je postavila medplanetarno postajo v tir, po katerem bo ta obkrožila Luno ter se bo nato vrnila proti Zemlji in se ji približala do 2000 kilometrov. Tir medplanetarne postaje so izbrali tako, da jo bodo lahko opazovali s severne zemeljske po-lute, ko se bo spet vrnila blizu Zemlje.
Režiserjeva je zasluga, da je vse to podano verodostojno in prepričljivo. Čeprav je film tu pa tam malce zabaven, je tragedija vedno prisotna in ovije s svojim plaščem osebe in dogodke. Nad vsem se kot ogromen težak kamen dviga vojna grozota, strašno razdejanje velike nemške armade, ki je šla na fronto polna mladostnega navdušenja in vere v sigurno zmago. A kaj je potem ostalo od te armade? Devetdeset tisoč trudnih in izmučenih mož, uničenih na duši in telesu, katere čaka težka usoda ujetništva.
Film je izdelan v čmo-beli tehniki, kajti snov, ki jo obravnava, ne bi bila v skladu z barvami. V njem ne nastopajo kaki veliki igralci z donečimi imeni, a so kljub temu svoje vloge podali naravno in prepričljivo.
Tisti, ki jim kino ne pomeni samo kratkočasno zabavo, bodo nedvomno znali ceniti ta film, ki je tako globoko zajel problem vojne. Če pa hoče kdo v njem videti le vojne prizore, ne da bi prodrl v to, kar je hotel režiser z njim povedati, ne bo doumel njegovega pravega smisla in mu bo pomenil le navadni vojni film, kakršnih je bilo izdelanih že cela kopica.
Zaradi realističnih in razburljivih prizorov je film primeren le za odrasle.
Zadnja, tretja, stopnja rakete tehta 1553 kilogramov brez goriva. Avtomatična medplanetarna postaja je v zadnji stopnji rakete. Ko je zadnja stopnja stopila v določen tir, se je avtomatična postaja ločila od nje. V tej postaji so nameščeni znanstveni in radijski aparati in sistem za avtomatično urejanje toplote. Eelektrični tok za znanstvene in radijske aparate dajejo sončne in kemijske baterije. Celotna teža postaje je 278,5 kg. Raketo so v določeni tir vodoli s posebnimi aparati z Zemlje do daljave 400.000 kilometrov. Prav tako uravnavajo oddajanje zbranih znanstvenih in drugih podatkov s koordinacijskega centra na Zemlji. Postaja oddaja vsak dan dve uri.
itadžo Trst A
od 11. do 17. oktobra 1959
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice
sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00
Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni
v Trstu. —	15.20	Slovenska zborovska
glasba. — 17.00 Grške moderne pesmi. —
18.30	Koncert slovenskih solistov. — 19.00 Nedeljski vestnik. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve: (401 Edvard Kocbek. — 22.10 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta - Borodin: Kvartet št. 2 v D Duru.
Ponedeljek: 18.00 Oddaja za najmlajše: ODDAJNIK NA OTOKU. Igrajo člani RO.
— 20.00 Športna tribuna. — 20.30 Richard Wagner: RENSKO ZLATO.
Torek: 13.30 Glasba po željah. — 18.00 Radijska univerza - Tone Penko: Zanimi-
vi	plazilci in dvoživke tujih dežel. — 18.10 Simfonični koncert, ki ga vodi Bogo Leskovic. — 19.00 Šola in vzgoja: »Žrtve naših staršev«. — 21.00 Ilustrirano predavanje: Zgodovinska odkrivanja sveta - III. del - AZIJA. — 22.00 Umetnost in življenje
- Ruda Jurčec: Slovenska kulturna dejavnost v Argentini. — 22.15 Jugoslovanski skladatelji: »Marij Kogoj«.
Sreda: 18.10 Liszt: Koncert št. 1 v Es Duru. — 18.30 Slovenske instrumentalne zasedbe. — 19.00 Zdravstvena oddaja. —
21.00 ČLOVEK IN POL, radijska igra po romanu Iva Šorlija; igrajo člani RO.
Četrtek: 19.00 Sirimo obzorja: »Sprehodi po tržaških muzejih«. — 21.00 Obletnica tedna: »245-letnica smrti Janeza Sveto-kriškega«. — 21.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije.
Petek: 18.00 Lovski spomini Ivana Rudolfa: (1) »Zagodova ta stara«. — 18.10 Bartok: Koncert za orkester. — 19.00 Sestanek s poslušalkami. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika. — 22.15 Koncert sopranistke Jelke Rupnikove.
Sobota: 15.00 Ruski narodni plesi. —
16.00 Novelist tedna. — 17.00 Koncert violinista Nikole Petroviča. — 18.00 Radijska univerza: Pomeni o meteorologiji. — 18.10 Zagrebški folklorni ansambel Lisinski. —
19.00 Pisani balončki. — 21.00 MESTO PONOČI, III. del - »Mož iz davnine«; igrajo člani RO. — 22.00 Sibelius: Tuonelin labod.
Wimir Humar:
Od Altotinga do Arsa
V	krematoriju samem se ustaviš pred fečmi, ki so še prav take, kot so jih pulili zadnji rablji ob prihodu zavezniških ^t. Železna vratca so odprta, spredaj sto-železne nosilnice, na katere so polagali Mrtvece in tudi žive, jih porivali v peči, ^kor poriva pek z loparjem kruh v raz-^Ijeno peč. Pod vratci so druga, manjša, ’am se je zbiral pepel, ki so ga zunaj izdali v velike jame. Danes stoje pred Niini Jopi cvetja, ki ga donašajo obisko-v4lci.
Tukaj se ti najbolj drastično pokaže ci-jj'čnost diktature. Najprej so zgradili ma-krematorij z eno pečjo. Nato so mrtveci Vraščali. Rablji so se v svojem poslu bolj becializirali, zato so zgradili ta novi, več-
1	krematorij s tremi zelo praktičnimi peč-
%
da so mogli kar hitro in brez muje
lf'$ati za sabo sledove svoje hudobije. Ko-'** Umrlih bi pričale glasno še poznim robotu o nedolžnih žrtvah, pepel je bolj
Golčeč.
ajilljiva hudobija je človeka,
ko
brat uničuje brata.
e‘lnja da bi sled za njim se izgubila,
>eniatorij izmisli si in krnsko jamo.
Pa ne bodo zabrisali sledov ne eni ne drugi, dokler je še večni Sodnik.
Vislic danes pred krematorijem ni več. Le plošča ti še pove, kje so stale. V slovo od tega žalostnega kraja ise obiskovalec ustavi pred spomenikom, ki so ga postavili po vojni. Na podstavku stoji kamnita soha ujetnika v skoro naravni velikosti, ki je v njej umetnik upodobil enega izmed premnogih, ki so tu živeli. Kdor jo vidi, si brez težave more predstavljati, kakšno je bilo trpljenje v taboriščih. Spodaj je tale preprosti napis v nemščini:
DEN TOTEN ZUR EHR DEN LEBENDEN ZUR MAHNUNG
»Mrtvim v čast, živim v svarilo.«
Ne vem, kdo je sestavil ta napis. Kdor koli ga je, je z njim povedal veliko resnico o tem in o vseh sličnih taboriščih. Mrtvim v čast, ki so trpeli in dotrpeli za pravico in svobodo. Toda živim v opomin, svareč, resen opomin; Da se kaj sličnega ne ponovi več! Da ne bo več podobnih totalitarnih vojn, ko človek pozabi, da je človek in ostane še samo zver v službi diktatorja in njegove ideje. Saj so drugo svetovno vojno in vse njene grozote rodile diktature nastale po prvi vojni. Tro-
je diktatur se je zedinilo: fašistična, nacistična in komunistična kakor troje apokaliptičnih zveri, da uničijo svet. Ravno pred 20 leti ob koncu avgusta leta 1939, ko sta von Ribbentropp in Molotov podpisala moskovski pakt, eden v imenu na-cifašizma, drugi v imenu svetovnega komunizma, se je začel uvod v strašno tragedijo druge svetovne vojne. Nekaj dni nato, 1. sept. 1939, so nemške čete vkorakale v poljski koridor in s tem se je vojna dejanski začela. Ko smo takrat po radiu slišali, da sta von Ribbentropp in Molotov podpisala omenjeni pakt, smo se zgrozili: »Ali je to mogoče?« Ne samo mogoče, bilo je resnica, ki se je pokazala čez dobre tri tedne, ko sta Hitler in Stalin skupaj razdelila Poljsko: »Tebi kos, meni kos.« Tedaj je Stalin tudi požrl baltske države.
Diktature so zmožne prav vsakega zločina, zato naj bi dachauski spomenik res bil »živim v opomin«, da odklanjajo vsako diktaturo in v svobodi gradijo pravičnejši socialni red vsemu človeštvu.
»SINGERSPIEL«
Da ne bo slovo od Bavarske žalostno ob spominu na Dachau, povem eno veselo.
Miinchenski mestni očetje so v preteklo-
sti zgradili zelo lepo mestno hišo s tur-nom, ki se zdi kot nekaka gotska katedrala. V zadnji vojni je bila močno poškodovana, sedaj so pa tudi njene rane že zacelili. Mestni očetje miinchenski so torej bili dobrodušni možje, ki so želeli svojim občanom samo dobro, posebno da bi se ti radi spominjali na svoje mestne očete, ki s toliko skrbjo nanje mislijo. Zato so v turn postavili imenitno uro, ki ji menda ni para ne na Nemškem ne kje drugje. Tako vsaj sem slišal praviti. Ta imenitna ura naj dobre Munchenčane vsak dan vsaj enkrat spravi v dobro voljo. Zato so v tumu namestili posebno imenitno napravo, ki se enkrat na dan sproži in pojavijo se imenitni možje, ki ljudem veselo zapojo. To imenujejo »Singerspiel«, kar bi se po naše reklo »igra pevcev«. Seveda si tujec, ki ve za to imenitno »igro«, želi, da bi jo videl. Tudi nam je prišla ta želja, posebno ker je prijatelj Jože to čudo že videl in je zato še bolj podžgal našo radovednost. Vsled tega smo ob prihodu takoj poiskali mestni trg, potem ko smo srečno parkirali, ter radovedni čakali, kdaj se prikažejo imenitni pevci. Prepričani smo bili, da nas bo sreča dohitela točno ob 2. uri, saj se vse velike reči godijo ali opoldne ali pa opolnoči. Sovjetski
»lunik« je tudi prispel na luno opolnoči, čakamo zato in štejemo minute, strmimo na turn in štejemo sekunde. Ko bi morala napočiti pričakovana sreča, se obregne ob nas neki moški: »Gospodje, ali ne vidite, da je ..Singerspiel" ob llh in ne ob 12“?« Da bi te koza pocitrala, stali smo ravno pred tablo, kjer je res pisalo: Singerspiel um 11 Uhr, toda nobeden ni table videl, četudi smo jo imeli pred nosom! Presneta reč, do jutri tudi ne moremo čakati, da bi miinchenske gospode pevce slišali. »Pustimo jih pa za prihodnje leto,« pravi tisti, ki zmeraj dela načrte za naprej, »saj se za evharistični kongres vrnemo v Miin-chen.«
Zato smo z dolgim nosom zapustili trg »nesrečnega spomina« s trdnim sklepom, da se prihodnje leto vrnemo zaradi teh pevcev, ki so nas letos »nabrisali«, in zaradi mestnih očetov, ki so jih slabo navadili, pa tudi zaradi evharističnega kongresa, ki obeta, da bo velikanska verska manifestacija. Slovenci, kar nas je svobodnih, je gotovo ne smemo zamuditi. G. Štuhec iz Doline si je že vse ogledal in ima tudi že gotov načrt za našo udeležbo na prihodnjem evhar, svetovnem kongresu. Verjetno nam bo o tem kmalu kaj povedal.
(Se nadaljuje)
Ponovna otvoritev slovenskega vrtca
Goriški občinski odbor, ki se je sestal v petek na svoji redni seji, je razpravljal tudi o ponovni otvoritvi slovenskega vrtca v ulici Randaccio. Odbor je to vprašanje ugodno rešil ter sklenil ponovno otvoritev slovenskega vrtca v južnem delu mesta.
V vrtec se je že vpisalo osem otrok. Pouk se bo pričel, čim bodo dobili primemo otroško vrtnarico. Ta vest je zelo razveselila starše slovenskih otrok pa tudi vso goriško slovensko javnost, ki se zaveda, da je v otroških vrtcih pogoj za obstoj slovenskih šol.
Splavitev zadnje turbocisteme »Esso«
V nedeljo zjutraj so v tržiški ladjedelnici splavili zadnjo izmed 12 naročenih ladij družbe »Esso«. Zadnja turbocisterna, »Esso Dublin«, je ena največjih ladij, ki jih je po vojni zgradila tržiška ladjedelnica. Ladja ima 36.616 ton in meri v dolžino 210 ter v širino 27.43 m. S turboci-stemo »Esso Dublin« so tržiške ladjedelnice izvršile eno največjih naročil, ki so jim jih kdajkoli zaupale tuje države.
Splavitvi so prisostvovali predstavniki oblasti ter goriški nadškof, ki je ladjo blagoslovil. Botrovala ji je žena predsednika Esso Petrolium, gospa T. F. Laurie, irskega porekla.
Železniška nesreča na tržiški postaji
V soboto 3. okt. ob 21.30 sta na tržiški postaji trčila dva tovorna vlaka in povzročila na postaji veliko zmedo. Žrtev na srečo ni bilo, pač pa je železniška uprava utrpela veliko škodo. Pri trčenju sta se iztirili obe lokomotivi ter potegnili za seboj še sedem tovornih vagonov, ki so se prevrnili in zaprli ves promet proti Trstu in Benetkam, tako da je vlak Trst-Rim odpotoval s 3-urno zamudo. Prav tako so imeli tudi drugi vlaki na tej progi občutno zamudo. Vso noč so nadaljevali s čiščenjem proge, a le v jutranjih urah je bil normalni promet spet vzpostavljen.
Seja odbora trgovinske zbornice
Na zadnji seji pokrajinske zbornice, ki je bila pretekli teden, je predsednik Bigot obširno poročal o sestanku, ki ga je imel skupno z ostalimi člani delegacije z ministrskim predsednikom v Rimu. Predsedniku so prikazali naslednja vprašanja: krizo v podjetju IRI v Tržiču in v SAFOG v Gorici, obnovitev olajšav za industrijsko cono v Tržiču, namakanje krminsko-gradiščanskega polja, ustanovitev kmetijske šole v Gorici, obnovitev železniške zveze med južno in svetogorsko postajo, novo cestarino za italijanske tovornike na ozemlju Jugoslavije, prosto cono, zvišanje kontingenta za pogonsko gorivo.
V pomoč novi bolnici
Ravnatelj tržaške predilnice v Podgori Anton Tognella je daroval za novo goriško bolnico v ulici Vittorio Veneto en milijon lir. Uprava bolnišnice se mu je toplo zahvalila v upanju, da mu bodo sledili še drugi plemeniti darovalci.
340 dijakov poseča slovenske šole
Goriške slovenske srednje šole poseča letos 340 dijakov, in sicer gimnazijo 128 dijakov, licej 34, učiteljišče 22 in strokovno šolo 156 dijakov.
Trgatev po briških vinogradih
Po briških vinogradih se je pretekli teden začela trgatev. Najprej so potrgali tokaj, nato še druge vrste grozdja. Lepo vreme mnogo pripomore k uspešnemu delu in dobremu razpoloženju obiralcev. Letina grozdja bo letos povprečna, ker je v zadnjih tednih primanjkovalo dežja, o-ziroma je dež prišel prepozno. Zadnje sonce pa zelo dobro vpliva na dozorele grozde in jim veča sladkorni odstotek.
Podgora
Izredno deževno vreme nam je lani na rožnovensko nedeljo žal odtrgalo toliko zaželene zunanje slovesnosti, da smo se pač morali stisniti samo na proslavo med cerkvenimi stenami. Letos pa nam je Gospod Bog dopustil prav lep in sončen dan. Obiskala nas je tudi močna skupina pevskega zbora iz Mirna. 2e v cerkvi smo prisluhnili koncertu ubranega petja lepih Marijinih pesmi, ki sta jih združeno pela mirenski in naš cerkveni pevski zbor. Kar neutrudno je potem zbor prepeval tudi med celo našo tako dolgo procesijo in nato še pri sv. maši, ki jo je g. župnik
ob sklepu daroval tam gori, pri oltarju znane Marijine kapele na pobočju Kalvarije. Sv. maša se je darovala za pokojnega solastnika zemljiške parcele, na kateri je zgrajena kapela, namreč za pok. dr. Marijana Breganta, za kar naj mu Devica Marija izprosi zares blagoslovljen večni pokoj in nebeško plačilo. Ob tej priliki nam je pri kapeli spregovoril tudi govornik, katerega v Podgori nismo bili še nikoli slišali, namreč mirenski rojak našega g. župnika, č. g. Efrem Mozetič, ki je sedaj dušni pastir za Gradno in več vasi v Brdih. Procesijo je vodil ravnatelj Aloj-zijevišča č. g. Eržen. V prvem delu slovesnosti, pri obredu v cerkvi, pa nas je obiskal in prisostvoval tudi č. g. Hvalica iz daljnega Barnasa v Benečiji.
Požrtvovalni pevski zbor iz Mirna in vsi naši mladi podgorski pevci so se po končani slovesnosti združili v novi cerkveni društveni sobi, kjer je iz polnih grl
zaorila in donela naša lepa pesem med razveseljujočimi in krepčilnimi požirki izborne kapljice in okusnega prigrizka. Razšli smo se s prisrčnimi in vnetimi zagotovili, da se še večkrat vzajemno vidimo, družimo in nastopamo v dobrem, zdravem in veselem.
Sovodnje
Na dnevnem redu zadnje seje občinskega sveta so bile zopet razne tekoče zadeve. Odobrili so dokončno bilanco za leto 1957, ki izkazuje 20,859.801 lir dohodkov in 20,600.575 lir izdatkov. Torej majhen prebitek. — Nabavili bodo nove klopi za III. in V. razred; odobrili so predujem tvrdki, ki je popravila šolsko streho na Vrhu. Nakupili bodo 450 q drv po 1300 lir ter 500 kub. m gramoza za naše ceste, ki so gramoza vedno lačne. Odobril se je povišek 5 milijonov na prispevek naše občine za Zvezo vodovodov vzhodne Furlanije (CAFO). Določilo se je tudi z večino glasov, da se rezervira eno stanovanje v novem poslopju.
Pri slučajnostih se je ta in oni oglasil k besedi, da je bila razprava precej živahna.
ITALIJANSKI FILM
Duhovniške prestavitve na Tržaškem
V prejšnjem tednu sta po škofijskem odloku zamenjala svoji službeni mesti: č. g. Jože Vidmar je nastopil kaplansko službo na Opčinah, v Barkovlje pa je bil premeščen č. g. Viljem Žerjal.
V tem tednu je pa Marijanišče na Opčinah dobilo novo vodstvo. Dosedanji ravnatelj msgr. Jože Jamnik je bil razrešen in se bo v bližnji bodočnosti preselil v ro-jansko župnijo. Na njegovo mesto pa je bil imenovan dosedanji žup. upravitelj g. Franc Štuhec. Vrše se namreč priprave, da bi celotno notranjo upravo in vzgojo v Marijanišču prevzeli salezijanci. Poleg že obstoječega dijaškega zavoda bodo organizirali tudi mladinski oratorij. Za župnega upravitelja v Dolini je začasno imenovan g. dr. J. Mikljič.
Tržaški kmetje-vrtnarji protestirajo
Pretekli teden je tržaški podžupan prof. Cumbat sprejel delegacijo tržaških kmetov - vrtnarjev, ki so prišli k njemu s pritožbo o nevzdržnem stanju na trgu na debelo. Medtem ko imajo ostali trgovci na debelo na razpolago 4000 kv. m prostora, se morajo oni zadovoljiti le z 200 kv. m prostora. Podžupan Cumbat je pokazal veliko zanimanje za probleme domačih proizvajalcev ter priznal, da tržaški trg na debelo ne odgovarja potrebam in namenu trga na splošno. Obljubil je, da se bo zanimal za potrebno preureditev.
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pa sta v imenu domačih proizvajalcev naslovila na kmetijsko ministrstvo pismo, v katerem navajata vse pomankljivosti, ki hromijo razvoj domačega kmetijstva. .
Gradnja novih stanovanj
V ulicah Negrelli in Buonarroti bodo zgradili štiri hiše s skupno 47 stanovanji za 200 milijonov lir, katere je nakazalo ministrstvo za javna dela. To bodo gradnje, ki niso bile upoštevane v programu stanovanjskih gradenj, ki ga zdaj uresničujejo.
V ulici Buonarroti bodo zgradili dve hiši z 22 stanovanji in v ulici Negrelli tudi dve s 25 stanovanji. Stanovanja bodo ljudskega tipa z dvema ali tremi sobami, z dnevno sobo, kuhinjo in pritiklinami.
Stanovanjsko vprašanje je zdaj v našem mestu na poti do hitre rešitve. V delu ali pa že odločene so zelo številne gradnje. Trenutno grade 1619 stanovanj za skupno vsoto 4 milijarde in 571 milijonov milijonov lir. Kmalu pa bodo dokončani načrti še za 800 stanovanj za skoraj 2 milijardi in 600 milijonov.
Tržaška kreditna banka
V Trstu bo začel v kratkem poslovati slov. denarni zavod pod imenom TRŽAŠKA KREDITNA BANKA - BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. Sedež banke je v ulici Filzi. Glavnica znaša 600 milijonov lir, od katerih je vplačanih 180 milijonov.
Lojze Rozman — srebrnomašnik
Preteklo nedeljo so se verniki v Trebčah poveselili s svojim g. župnikom, Lojzetom Rozmanom, ki je obhajal srebrno mašo. Zahvalna služba božja je bila ob enajstih. Slovesnost je povečala domača godba, ki je zaigrala več lepih melodij. Med sveto mašo je govoril bazovski župnik g. Marijan Živic o pomenu duhovništva.
Gospod Lojze Rozman je doma iz Pivke. Gimnazijo je dovršil v Št. Vidu nad Ljubljano, bogoslovje pa v Gorici. Služboval je najprej v Roču, potem v Dolenji vasi pod Učko. Več let je bil župnik v Dekanih, kjer je dal verskemu življenju velik razmah. Od leta 1950 je dušni pastir v Trebčah. To so le suhoparni podatki, za katerimi pa se skriva mnogo dela, žrtev in trpljenja. Srebrnomašnik je hotel biti vedno goreč duhovnik Gospodov.
Slavljencu želimo, da bi ga Bog še dolgo ohranil v svojem vinogradu in da bi njegovo delo z božjim blagoslovom rodilo bogate sadove.
Doberdob v Bazovici
Doberdob in Bazovica sta se preteklo nedeljo srečali v bazoviški kinodvorani. Prosvetno katoliško društvo iz Doberdoba je prvič gostovalo v Bazivici in želo veliko uspeha. Lepo jesensko vreme je ljudi vabilo na nedeljske sprehode, a naši ljudje so premagali hrepenenje po soncu in prišli na prireditev. Že dolgo časa ni bilo pri nas tako lepe udeležbe. Kaj je pritegnilo toliko ljudi? Predvsem ime »Doberdob«, ki ga pesem opeva kot »slovenskih fantov grob« in z imenom združena ljubezen do vsega, kar je pristno slovensko. Društvo, ki ima pridnega voditelja, je znalo po modernih metodah napraviti odlično propagando po lepakih, letakih, radiu in časopisu. Nazadnje je gotovo pripomogel tudi mikavni naslov: Tri sestre se ženijo.
Vsi gledalci so bili prireditve zelo veseli. Ugajalo jim je vse: petje, rajanje in še posebno igra, ki je bila tako domača in lepo, živo podana. Ploskanja in pohvale je bilo polno v dvorani in po vaseh. Do-berdobčani so si s to prireditvijo odprli na stežaj vrata našega odra. Pridite takoj, ko imate kaj lepega v rokah!
Vsi, ki ljubimo svoj jezik, svoj narod, krepko podprimo vse naše dobre prireditve. Delajmo z vsemi poštenimi silami, da se bo slehernemu Slovencu utrdila ljubezen do materinščine, zlasti sedaj, ko jo nezavedni prodajajo.
Podpisan sporazum o obnovi prometa med Staro in Novo Gorico
Iz Rima poročajo, da so na ministrstvu za županje zadeve podpisali med Italijo in Jugoslavijo konvencijo o železniškem prometu v Gorici. Pri podpisu sta bila z italijanske strani prisotna podtajnik Fol-chi in minister za promet sen. Angelini, z jugoslovanske strani pa državni tajnik za promet Dapčevič.
Konvencija predvideva tako dolgo zaželeno otvoritev železniškega prometa v Gorici. Poleg tega je predvideno izboljšanje železniških uslug, poenostavitev policijskih, carinskih, poštnih, veterinarskih, fito-zdravstvenih in drugih postopkov tako, da bo tudi na ta način doseženo bistveno izboljšanje prometa med obema deželama.
Konvencija, ki velja za nedoločeni čas, bo stopila v veljavo z izmenjavo ratifikacij, do česar bo prišlo kmalu v Beogradu.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7 % davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Italijanski filmi imajo v svetu velik odmev, o tem ni dvoma. Zadostuje nam primer Fellinija, ki si je dve leti zaporedoma zaslužil Oskarja za svoja filma »Cesta« in »Kabirijine noči«. Vendar če izvzamemo nekaj primerov, moramo reči, da so si vsi italijanski filmi podobni, da so vsi izdelani po eni in isti meri, v serijah. Pravzaprav sta dve taki meri: ena je komedija (če jo lahko tako imenujemo), katere junaki so mladi ljudje, govorijo in kričijo v svojem rimskem narečju. Ti filmi so si vsi približno enaki in, če so prvi imeli velike uspehe, tako doma kot v tujini, s tem še ni rečeno, da so dobri. V začetku je bila to neka novost, zato so jo vsi sprejeli z navdušenjem. Toda vsaka stvar naveliča, kadar se večkrat ponavlja, in isto se je zgodilo s temi filmi. K drugi meri spadajo zgodovinski filmi, polni tiranov in nežnih dvorjank, mogočnih papirnatih templjev, sužnjev, pogumnih vitezov, očarljivih plesalk. To je res prava revščina in ko ne bi bilo tujih filmov, bi v Italiji bili prisiljeni zapreti kinodvorane.
Zanimivo je, če si ogledamo, kako nastane danes film. Tako nam bo jasno, kako da pridejo na filmski trg take neslanosti, kakršnih bi sploh ne smelo biti v kinematografiji. Film lahko nastane iz dveh ali treh besed, na primer po naslovu neke pesmi, ki je zmagala na tem ali onem festivalu in ki jo pojejo povsod. Producent, ki je kupil pravice pesmi, ne da bi imel pojma, zakaj je to storil, pride potem na sijajno zamisel: pokliče scenariste in jim ukaže, naj v najkrajšem času pripravijo neko zgodbo, katerokoli, ki bo imela naslov pesmi. Lahko je komedija, drama ali farsa; vsebina nima nobene važnosti, le da bo imel film tisti naslov. Scenaristi se seveda brez besede uklonejo mogočnemu producentu, ki predstavlja v tistem trenutku zaslužek in blagostanje za mnoge mesece. Tri ali štiri tedne jih ne bo nikjer videti; nobeden še tako izreden dogodek jih ne bo mogel odtegniti od njihovega dela. Ko je to izvršeno, oni izginejo s prizorišča, na katero pride potem režiser. Ta pazljivo posluša vse producentove opazke, ne da bi se mu sploh upal kaj oporekati. Tudi zanj predstavlja producent v tistem trenutku zaslužek, zato mu niti na misel ne pride, da bi mu nasprotoval. Pokaže se kot skromen, poslušen človek, ki so mu producentove besede evangelij.
To je samo eden izmed načinov, kako nastane film. Obstajajo pa še drugi, a katerih ne bomo tu razpravljali. Eden je tudi ta: film, ki je doživel uspeh, da producentu zamisel, da napravi njegovo nadaljevanje, eno, dve ali celo več. In tako nastane cela serija filmov, ki sq si vsi pravzaprav podobni, če je prvi dosegel pri občinstvu uspeh, se to navadno ne zgodi z ostalimi. Gledalec pričakuje vedno več, zato je naravno, da ga bodo vsa nadaljevanja razočarala.
Če so samo ti razlogi za dekadenco filmov, si bo kdo rekel, potem ne ostane , drugega kot prepričati producente, da se vrnejo h klasikom, da obiskujejo tečaje za filmsko kulturo. To pa je samo utvara. Poleg teh so namreč še mnogi drugi razlogi za propadanje flima.
Mnoge filmske zvezde, ki so si pridobile dovolj slave, da lahko postanejo muhaste, ne marajo sprejeti drugih vlog kot tistih, ki so najbolj prikladne njihovemu »talentu« in seveda njihovim telesnim vrlinam. Druge spet so tuje igralke, ki so morale zapustiti svojo domovino zaradi popolne igralske nesposobnosti, v Italiji pa jih sprejmejo z odprtimi rokami! Iz tega nujno sledi, da bo tudi film popolnoma polomija. Mnogo je tudi takih igralk in igralcev, ki jih ne bo nobeden pregovoril, naj menjajo poklic za katerega nimajo niti najmanj daru. Vse zaman; oni trmasto vztrajajo pri svojem in sanjajo o tem, kako bodo ustvarili poseben lik junaka, kakršnega nismo še videli na filmskih platnih.
Vsled tega ni več nobenega merila, po katerim bi se morali ravnati filmski ljudje. Vedno bolj se izgublja smisel za okus in lepoto; in ta bolezen se zmeraj bolj širi; najprej napade scenariste, režiserje, producente, nato pa še kritiko in občinstvo, ki je vedno pripravljeno sprejeti,
karkoli se mu nudi. In najbolj absurdno je to, da priznani pisatelji pišejo scenarij® za neumne in ničvredne filme.
Ni čudno torej, da nima pameten gl®" daleč nič ali skoro nič izbire v italijanski produkciji, Ta je tako revna in neplo-dovita, da se moramo nujno zatekati ^ tujim filmom, ki imajo vsaj to prednost, da jih je mnogo in jih zato lahko zbiramo.
Italijanska produkcija se mora zahvaliti le svojim mojstrom Fellini-ju, De Sici, Germiju, Castellaniju in morda še koinu drugemu, če je italijanski film v tujini tako cenjen. Njihovemu zgledu bi morali slediti tudi drugi režiserji, če hočejo rešiti usodo italijanskega filma.
Srednja letina v Sloveniji
V	primeri z lansko rekordno jugoslovansko letino zaznamujejo v Sloveniji nekoliko šibko srednjo letino. Zadnja let« je v Sloveniji industrija potisnila kmetijstvo s prvega mesta, število kmetskega prebivalstva je že izpod 50 od sto celotnega slovenskega prebivalstva in čedalje bolj upada. Vedno manj je ljudi, ki bi se bavili samo s kmetijstvom, kar znači, so cene pridelkov prenizke, da bi se km«1 s tem lahko preživljal.
OBVESTILA
ROMANJE NA STARO GORO. Zveza slov. katoliške prosvete v Gorici sporoča, da bo 25. oktobra romanje na Staro gorO' Vpisovanje se vrši pri krajevnih društvi!1 ali pri domačem dušnem pastirju. — Vabljeni vsi cerkveni zbori in somišljeniki. Pohitite z vpisovanjem!
ROMANJE NA STARO GORO. Apostol stvo molitve javlja, da se bo vršilo rort* nje na Staro goro in v Barnas dne 25. oktobra. — Vpisovanje se vrši pri g. foto' grafu Kleindionstu na Travniku.
OBVESTILO. V nedeljo 11. okt. bo ob
10.30	slovesna pontifikalna maša v gorišk1 stolni cerkvi. Nadškof msgr. Ambrosi b° ta dan obhajal svojo zlato mašo. — Vabljeni vsi verniki.
ZA MISIJONSKO NEDELJO. Tudi letos bo za misijonsko nedeljo (18. okt.) izšls* posebna številka »Misijonske nedelje 1959‘-Bogato bo ilustrirana in pestra. Stala W 50 lir izvod. ČČ. gg. v dušnem pastirstvu smo že pismeno obvestili, da bomo leto5 poslali MN samo onim, ki jo bodo prednaročili, in samo toliko izvodov, kolik°r jih bodo naročili. Danes opozarjamo i>a to tudi druge naročnike »Misijonske ne~ delje«, posebno v inozemstvu. Kdor ž^1 dobiti »Mis. nedeljo«, naj jo naroči i>a upravi »Kat. glasa«, Riva Piazzutta Gorizia, do 11. oktobra.
Uprava 0
DAROVI
Za Alojzijevišče: Ob priliki zlate g. nadškofa msgr. Hijacirita Ambrosij? daruje dekliška Marijina družba v Gori*5
10.000	lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Družina f* sano 10 dolarjev; gospa Carini ob s.mfi svojega moža 2.000; dijak N. N. ob sret' nem zaključku izpitov 1.000; N. N. iz R0-jana 100.000; trgovina Fortunato iz Trst® 5.000; N. N. iz Rojana 100.000 lir.
Za Marijanišče: N. N. iz Trsta 1.000 l*r'
Vsem dobrotnikom naj ljubi Bog stoti10 povrne!
TOVARNAR odnosno investitor, ki bi ^; interesent za proizvodnjo novega tikla iz trde plastične mase (mlnW9 na investicija, možnost velike P1'0'* vodnje, artikel mednarodno zaščit®1’*' naj javi svoj naslov in pogoje ZVONIMIR O. 71, Rue Lafayette, ris 9e FRANCE. — Diskretnost jamčena.
Za fotografije, osebne izkaznice, kumente — obrnite se do
FOTOVAL (Valentin Hus
Strada vecchia deiristria, štev.
(v bližini stadiona)
dor
BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 800.000 000 - VPLAČANIH LIR 10O OOO.OOO
TRST, UL. FABIO FILZI ST. 1Q
TELEF. fiT. 3B101	BRZOJAVNI NASLOV: BANKPE^
ZAČNE POSLOVATI ONE 12. OKTOBRA iaSS