za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi Je moč! GLASILO SVOnODOMISELJV1H SLOVEJVCEV V AME'RIK.I Slovénie Weekly devoted to the Interests of the laboring classes Od boja do zmage! Stev. 31. Entered aa Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Pot». Olfioe at Chicago, Til., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 2. augusta 1912. Kdor ne misli svobodno, Be ne more boriti sa svobodo ! Leto XI. Razgled posvetu. Avstrija. Dunaj. — Vzlic temu, da je skupni ministrski svet odklonil iz--redne kredite za nove topove in •druge nepotrebnosti, je naročila vojna uprava večje število letal. Kupila je pa tudi že za 55,000 K letalni stroj oberlajtnanta Blasch-keja. 'Naročila je pri tvrdki Loh-ner za 550,000 K letalnih strojev, pri Etri eku v Dunajskem Novem mestu 24 letalnih strojev, vsak letalni stroj po 35,000 K. Nad vse imenitno je pa pokritje za- letala: iz normalnega hidžeja 440,000 K; ostalo svoto bodo priberačili od privatnih oseb. Munkacz. — Dne 30. m. m. dopoldne je bila razprava o tožbi zaradi razžaljenja časti oklofutanega komega poveljnika Boroeviča proti obefstlajtnantovi hčerki Lru-jizi Herthlovi. Hertthlova je prišla osebno k razpravi. Dva stotnika sta izpovedala, da sta slišala zvok zaušnice. Razpravo so odgodili, 'da se razjasni predzgodovina zaušnice. Dunaj. — Iz Washimgtoma poročajo zanimivo vest, da je tajništvo trgovskega urada sklenilo, predlagati, da z naturalizacijo i-nozemcev dobe amerikansko državljanstvo tudi njih žene in rodbine izven Amerike. Važno je to za naše kraje, ker s tem, da postane kak izseljenec ameriški državljan, dobe ameriško državljanstvo tudi njegova žena in otroci v stari domovini. Zagreb. — Pred Varaždinskim sodiščem se je vršila 11. m. m. obravnava proti župan,' 'bivšemu poslancu Peri dr. Magdiču, ki je bil obtožen zaradi obrekovanja, zaradi lahke telesne poškodbe in zaradi zlorabe javne oblasti. Pravo-rek je izrekel suspendiranje ter je izgubil dr. Magdič tudi odvetništvo. Pero dr. Magdič je bil svoj čas prvi podpredsednik hrvaškega sabora in eden najodličnejših članov hrvaško-srbske koalicije. Francija. Pariz. — Vojna uprava je zaključila preiskavo o izobrazbi novincev letnika 1910. K vojakom je bilo vzetih 301,467 mladeničev, 15,337 manj kot prejšnje"lerto. Od teh je 98,412, ki niso umeli ne citati, ne pisatj, 3712 samo citati, 77,759 citati in pisati; 179,714 je imelo popolni srednje-šolSki poduk, 7237 je imelo diplomo primernega poduka in 6540 zrelostne izpite. O 18,093 novincih se ni mogla dognati naobraženost. Pomi-ljuje se, ko je vzlic šolski obveznosti še vedno kakih 2,79 odstotkov analfabetov. Večji del le teh odpade na ¡severni departement, 947 (proti 751 v prejšnjem letn), potem sledijo Morbiban z 497, Fi-nistere z 432, Aisne z 297, Seine-Inserieure z 295, Somme z 240 itd. Najmanjši odstotek izkazujejo Gorenje ¡Savoje s samo 5 neuki, -Tura 12, Bauklme 14, Drome 21 in Tam-et-Garonne 22. Anglija. London. — Na nekem banketu je angleški finančni minister lord Georges izjavil, da je mednarodni položaj v Evropi izvrsten, in da še ni bil nikdar boljši, kakor ravno sedaj. Vsestransko se je začela era dobre volje. London. — V apartementih notranjega ministrstva Mac Kenna so našli bombo, ter domnevajo, da so jo položile snfragetke. Itialijansko-turška vojna. Pariz. — “Echo de Pariš” poroča vest, ki je prišla iz Londona, da se vrše med Italijo in Turčijo mirovna pogajanja. Neapelj. — Iz Neaplja se razširja zanimiva vest, da je priplul v Neapolj laški parnik “Cavour”, ki je pripeljal laška -carinske dohodke iz Libijč, in sicer v znesku «,600,000 lir. Rusija. Petrograd. — Na postaji Mo- j drovu, kjer je prenočilo 100 ro-maric v dveh -železniških vozovih je prišlo do požara. Oba vozova sta zgorela in v njih je zgorelo 68 ro-marie-kmetic. Turčija. Carigrad. — Tukajšnji listi poročajo, da je protestiral avstro-o grški poslanik pri porti proti temu, -da morajo avstrijske ladje plačati v Tripolitaniji svetilniški davek, 'kljub temu pa za tripoli-tansk-a pristanišča še enkrat plačati svetilniški davek v Carigradu. V Carigradu je napravil ta protest najboljši vtisk ter izzval veliko zadovoljnost, ker je s tem Avstrija priznala suverenitete Turčije nad Tripolitanijo. Carigrad. — Kabinetna kriza traja naprej ter -se splošno sodi, da stoji Turčija zopet pred -državnim preobratom. Portugal. Pariz. — Iz Oporta poročajo: 1200 rojalistov, kmetov, duhovnikov in civilistov je -zavzelo Cabe-ros ter umorilo gubernatorja in njegovega tajnika. Topničarstvo je bombardiralo mesto. Republikanske čete so rojaliste obkolile. Bitka pri Ohavisu je trajala od ranega jutra do 3. popoldne. Končno so se -morali monarhisti umakniti. Med vjetimi je tudi adjutant kronskega pretendenta Dona Mi-guela Braganškega. Lisabona. — Monarhisti iz Sou-telinha so oboroženi prestopili špansko mejo. Vstaši iz Cabaceira do Basto so imeli mnogo mrtvih in ranjenih. Sploh so bili do sedaj monarhisti povsod poražen’ Portugalska Indija. Pariz. — Iz Lisabone brzojav-ljajo, da so izbruhnili v Goi nemiri. V mestu Satari je prebivalstvo naskočilo poštne in brzojavne urade ter je poskusilo naščuvati domače prebivalstvo k vstaji, kar se je deloma tudi posrečilo. Prišlo je do boja med evropskimi in indijskimi vojaki, ki še vedno traja. Albanija. Dunaj. —- Iz dobro podučenih krogov poročajo, da so voditelji vstaških Albancev združili svoje čete ter se bližajo Peči. Hvalijo se, da so izsilili od Abdul Hamida ustavo, razbili njegov prestol, in da hočejo sedaj tudi Mahmud Šef-ket paši pokazati, kaj znajo. Nobena vlada ne -more vladati proti volji Albancev. Albanci -so baje prisegli, da ne bodo odložili o-rožj-a prej, predno ni izvedena avtonomija. Skoplje. — Od orožni,štva ute-kajo trumoma častniki, ter je položaj velekritičen. Med upornim vojaštvo-m in turškimi vojaškimi četami je prišlo pri Babinem mostu do krvavega boja. Podružnica mladoturškega komitej-a v Skopiju se je razšla. Carigrad. — Mladoturki upajo, da pridobe armadnega nadzornika IV. voj a Osmana pašo, da prevzame vojno ministrstvo. Skader. — Poveljnik orožništva Ali Felmi beg je -dobil povelje, da odkoraka z enim bataljonom v Malezijo. Ali Felmi beg je odkorakal, toda od tega časa o njem in njegovem bataljonu ni nobene vesti. Ali Felmi beg bi se bil moral -z uporniki pogajati. Splošno se sodi, da je prestopil s celim bataljonom k upo-rnikom.. Maroko. Madrid. — Ministrski predsednik C anal e j as potrjuje, ¡da je prišlo med francoskimi in španskimi delegati v vprašanju železnice Tanger-Fez ter v upravnih vprašanjih do sporazuma, da je pa treba še nekaj podrobnosti ugotoviti ter bo končno pogodba sklenjena v San Sebastianu. Svetohlinska Avstrija. “ Ostra uer Zeitung” poroča iz Biliča: Te dni je v Biali im Qji tel j i-ea prostitutske hiše svoj “kšeft” z hišo vred izročila neki naslednici i-z Dunaja, da bo s častjo in dostojnostjo uživala “s trudom” pridobljeno imetje. Ona je njeno “javno” hišo s potrebno -koncesijo v Biali pred tremi leti od nekega Bergmana prevzela za 120,000 kron a sedaj je gospej B-leehert prodala za 260,000 kron, katera bo ostanek kupnine plačala iz izkupička oziroma iz dohodkov. Ru-fijanka je plačevala uajveč -davka v Biali. Pri njenih 15 -do 20 “penzijonarkah” jej je več kot tisoč kron vsaki teden preostaja- 10 naložila v hranilnico; tudi jv storila “veliko” dobrega za — o-rožnike, katerim je vsako leto naklonila 500 kron. Da so možni toliki pribitki sledi iz tega, ko so “dekleta” morala plačevati vsaki dan po 25 kron za pičlo hrano in oskrbo. Te robkinje končujejo na vsakokratnim mestu z dolgom ter jih naslednik “reši” ali -bolje rečemo kot “zadolženo blago” prevzame in potem dalje pehane, -dokler — iz zapadnih mest došle — vzhodnih -postajalh žalostni konec store. Lastniki takih hiš si nagro-madijo bogastva in se pozneje na plan prikažejo kot prihodnjaki, seveda v “odličnih” -dražbah. Ko je gorenja rufijanka jemala slovo, je šampanjec tekel kar v potokih. V svetovno znani klerikalni Avstriji, kjer prevladuje klerikalizem vse javne urade, se pač ne bi smelo kaj takega dogajati! No ja, klerikalci! — Belgija. Bruselj. — Burni prizori v parlamentu -se nadaljujejo ter so dosegli -dimenzije, kakršnih do sedaj še niso imeli. Opozicija in večina sta si vsak hip v laseh. Pretepa se udeležujejo tudi galerije. — Novi parlament sploh ne more delovati. Švica. Curih. —Generalna stavka traja naprej. Med policijo in -delavci je prišlo do spopadov. Podjetniki so. sklenili danes in v pondeljek izpreti vse delavce. Vojaštvo je pripravljeno. Kitajsko. London. — Situacija na Kitajskem postaja od dne -do dne bolj ostra. V mestu Lojangu so se uprli vojaki, predsednik Juamšikaj je izdal povelje, da se cel polk, ki se je spuntal, brez milosti ustreli. Japonsko. Tokio, 29. julija. — Mikado je danes jutro ob 12 uri 43 minut u-narl. V smrtni -sobi so bili zbrani cesarska rodbina, državni ministri kakor tudi -dvorni uradniki. Perzija. Tebris. — Šef ruskih čet je izjavil proti v Agaru zbranim voditeljem, da je prišel, -da kaznuje Se-vene -zaradi njih napada na Ruse in zaradi -umora več vojakov in e-nega častnika. Mirnemu prebivalstvu se ni treba 'bati ničesar. Ardebil. — V vasi Katar je prišlo -do -boja med ¡ruskimi četami in Seveni, pri čemur je bilo ubitih 11 voditeljev upornikov. Izgube na ruski strani še niso znane, Porto Rico. Sam Juan. — V občinskem o- krožju Penuelas, osem milj od Ponče je izbruhnila nalezljiva bolezen mačuh (vročinska bolezen). Penuelas ima približno 1200 prebivalcev. V teku treh tednov, je v malem mestecu zbolelo 70 oseb, od katerih je 5 umrlo. Vsaki -dan prinese vest o nanovo zbolelih. Listu podpore. J. Zupančič, 25c; L. Peglaj, 50c; M. Marn, 50c; A. Lah, 25c; M. Matičič 25e; J. -Sterle, 25c; F. O-merza, 25c; A. Kremer, 10c; F. Goršek, 10c. Razne novice. Škandal v Detroitu. Detroit, Midi. — Tukaj zbuja veliko pozornost policijski nastop, ker je aretirala osem občinskih svetovalcev in tajnika občinskega sveta. Obtožbe proti njim se glase, -da so se dali podkupiti, ko se je šlo -za zaprtijo neke ceste v prilog AVabash-železnice. Sedem aretiranih svetovalcev je stavljenih pod jamstvo $5000, -a umaknjena je obtožba proti osme-mu al-dermanu Patrick O’Brein. Tajnika občinskega -sveta E. R. Sehrei-ter, so v zapora pridržali ter je' sodišče odklonilo vsako poroštvo. Raz ven omenjenih osem obe. svetovalcev so 27 m. m. zvečer še pet svetovalcev na policijo pritirali, toda ji-h zopet izpustili. Kmalu potem, ko so bili aretirani na policijo privedeni, je bilo dovoljeno “honest Tom” Glimne-nu pod policijskim nadzorstvom iti k soprogi, 'katero je zadela živčna kap, ker se je prestrašila vsled moževe aretacije, ter se nahaja v kritičnem položaju. Glim-n-en je bil predsednik občinskega sveta in je baje -vzel $1000 podkupnine. Grozno neurje. ¡Loveland, Gol. — Grozno neurje s točo je 26. m. m. severno od tukaj uničilo vse pridelke. Ozemlje 2 milji širjave in 8 milj dolžine, je opustošeno. Sodnij ska prepoved za socialiste. Nashville, Tenn. — Tukajšnji socialisti so -bili vedno nadlegova-ni od policije, za katero stoji mestna uprava, vsled česar so prisileni, dosegli sodnijsko prepoved, da morajo mirno obdržavati veselice in zborovanje. Dne 27. m. m. je sodnik Bryan sodno prepoved proglasil za trajno. Mehika. El Paso, Tex. — Amerikanci v severni Mehiki so bili od voditeljev v-stašev javno obveščeni, da imajo oddati svoje orožje in -deželo zapustiti. Edina možnost je, -da ostanejo v deželi, ako vstopijo v ajrmado puntarjev in da se bojujejo proti ustavni vladi republike. Begunci iz mormonske kolonije beže proti meji. Posebni vlak bo prvih 1000 ubežnikov sem pripeljal. Mormonski apostol Jonis -dela priprave za -sprejem begunov. Ta sporočila o resni zmešnjavi postopanja ustašev proti Mormoncem so povzročila silno ogorčenje. Došle so oficielne pritožbe na -senatorja Smoot iz Utaha in na governerja Colq-uit iz Tex-asa. Po zadnjih poročilih, so oboroženi vstaši generala -Salazarja, prišli v mormonsko kolonijo Calo-nia Dublau ter biše preiskali in -zaplenili 300 pušk in veliko municije. Ameriški mormonci, kakih 1500, so vsi na begu. Močneje priseljevanje. Močnejše priseljevanje, kaže na boljše razmerje v Ameriki. Maja meseca t. 1. je došlo 113,-365 priseljnikov v ameriška pristanišča, proti 95,361 lanskega leta. Skupno število priseljnikov v prvih 11 mesecih računšega leta znaša 1,041,577, medtem, ko je v istem času 1. 1. jih prišlo le 878.-577. Italijanski priseljniki stoje na pročelju, oni štejejo v 11 mesecih 133,377, a na drugem mestu so Poljaki -s 99,175 priseljniki. Vzlic temu, da je stroga izbera v pristaniščih Vkrcavanja, ker mora ¡parmska družba izključene priseljni-ke na svoje stroške naizaj peljati, je bilo vendar v il mesecih 16,189 priseljnikov, ki niso bili za izkrcanje sposobne spoznani ter so morali zopet nazaj, od koder so prišli. Listnica uredništva. Vse ostale dopise priobčimo prihodnjič. Panamerika. Washington. — Neko že dalj časa tajno pripravljajoče gibanje v svrho trdnejše zveze -držav na zapadni zemeljski polobli, pričenja postajati bistveno. Ima se v 'bližnji bodočnosti sklicati p-ana-meriška -konferenca, in sicer v Washington, ali pa v kako drugo glavno mesto. Vaditelji gibanja nameravajo ustvariti panameriško konferenco, h kateri bi pripadali po pet mednarodnih zastopnikov vsake republike, ki bi bili voljeni od lokalnih, ali narodnih, ali pa mednarodnih odvetniških zbornic. — Neko aprila meseca t. 1. v Washington!! ob-držano tajno zborovanje, je izvolilo člane prve konference, ki bodo pregledavali poverila od raznih dežel pozneje voljenih -delegatov. Tudi pravila in navodila so bila izdelana in začasnim članom v odobrenje predložena. Prva konferenca se ima sestati leta 1913. V pospeševanje načrta je ¡bil razposljan neki španski prevod časnika Carnegie Endowment na vse ameriške republike. Izpred vesoljnega potopa. (Sheridan, Wyo. — V skrilolomu Jensen pri Rock Springs so zadeli na ostanke orjaške živali iz' časa pred vesoljnim potopom, katere sedaj izkopavajo. Domneva se, da je ogrodje, ki so ga našli, preostanek največjih (živali razreda “Dinosaurier”. Hrbtišče od tilnika -do repa meri 75 čevljev, a živeča žival je morala imeti dolžino 85 čevljev. Vlada je kupila mehikansko zemljo. Washington. — Dne 27. m. m. je med mehikanskim poslanikom in -državnim departementom prišlo do -sporazumljenja radi posesti Ohamizal-ozemlja, okrožje -kak^h 550 afcrov, ki tvori en -del -mesta El Paso, Texas. Po -dogovoru imajo Zdr. -države svet od Mehike kupiti in sicer za -ceno $1,000,000. Morilec Thaw ostane v norišnici. White Plains. Harry K. Thaw je v očeh postave še umobolen in mora ostati v norišnici, kamor je bil ¡priveden 1. februarja 1908. — Kakor znano je umoril milijonarja Stanforda White. Višji sodnik Martin 'Keogh je odbil prošnjo za izpustitev Thawa iz norišnice ter je utemeljeval razloge sodnega dvora s tem, da bi njegova -svoboda, pretila nevarnost javni varnosti. ¡S tem je dosegel svoj konec dolgotrajni proces, s katerim je mislila rodbina doseči oproščenje milijonarja-morilca. Nobeno sredstvo se ni opustilo, da bi sodni dvor izrekel ugodno sodbo, mati in sestra morilčeva -sti bile med vsem časom procesa v bližini sina oziroma brata, sodbe zveden-cev so bile oddane več kot enkrat. Priče so bile zaslišane po -cele dneve in doseženo je toliko kot nič. Žena. Evelyn Thaw je najbolj obtežilno izpovedala, da -drži svojega soproga za zidom norišnice. % je že v tretjič, da je Thaw svojo srečo poskusil, toda zaman. • Zmaga stavkarjev. Boston, Mass. — Stavka sprevodnikov in motormanov tukajšnje vrhutalne železnice, ki je trajala 53 -drii, je končala s sijajno zmago stavkarjev. Družbeni uradniki so morali podpisati pogodbo, katera vsebuje vse točke, ki so jih zahtevali v-službenci. Stavkarji so se na delo povrnili 30. m. m. Eksplozija. Cleveland, 'O., 30. julija. V napravah Austin Powder Co. blizo tukaj, je bila -danes malo pred 7. uro zjutraj eksplozija v enem izmed treh skladišč. Poleg veliko škode na materialu so tudi trije delavci zgubili življenje. Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. Politični pregled. VOLILNO GIBANJE. Lahko je mogoče, tako mislijo v -narodnem glavnem taborišču socialistične strank.!, la bodo socialisti j: ri predsedniški volit v! po-litikarjeim starih strank nudili marsi-kako presenečenje, in ne spada -dalje v nemožnost, -da si -bodo socialisti eno ali drago državo prisvojili. Pred 12 leti se je mislilo, da bo Nevada prva ¡socialistična država. Ta nada se ni uresničila in sedaj se predstavlja Montano za rdečo državo. -California, Kansas in Wisconsin stojijo takisto v ospredju. Pred nedavnim je pisal “ The Butte Socialist”: “Karl Legien je -rekel začasa njegovega tubiv-anja, da bo po njegovem mnenju socializem najprvo uvedem v Zdr. državah. Če se bo to uresničilo, neverno, -toda skoraj zagotovo vemo, da bo Montana prva država, katero si bodo pribojevali socialisti.” Koliko socialistov ho neki sedelo v bližnjem kongresu? Berger Osi ibo pač zopet izvoljen, 'pravi, da -z njim pride še šest -drugih socialistov v “svetišče” Zdr. držav, in da ho pri volitvah preko 2,000,000 socialističnih glasov. Na vsaki način je en ducat držav, kjer imajo socialisti nado, da izvolijo poslanca. V Wisconsinu bodeta kandidirala Berger in Gaylord, vendar -bodeta imela hud boj, če se stare stranke zjedinite. V North Dakota ima nado Le S-uer, da zmaga v 3. distriktu. V Kansasu bo poskusil Brewer v 2. distriktu izvoljen biti, ter Minnesoti in Missouri mislijo socialisti 2 ali 3 kandidate Skozi spraviti. California se je izjavla, da pošlje v kongres dva sooalista, Stit Wilson in Fred Wheelerja. V Schenectady, N. Y. bo socialistični kandidat -mayor Lunn im v Columbus, Ohio, ima nado iza zmago socialist Bach-mamn. Otto 'Christensen misli prepričevalno, -da zmaga v 7. distriktu v 'Chi-cagi. Nade “rdečkarjev”, -kakor je vi-deti, so visoko napete, to-da ne prenapete. Rooseveltov “šunder”. V Bostonu zboruje državna konvencija “nove” stranke za Massachusetts. Oni hočejo voliti delegate za Rooseveltovo konvencijo, ki se. sestane dne 5. t. m. v Chi-cagi ter bodo postavljeni elektorji za njih državo. V Kentuncky -so ¡bile dne 27. -m. m. volitve v vsakem okraju za -delegate k -državni konvenciji v prilog Roosevelta, ki se bodo takisto v-deležili narodne konvencije v Ohicagi dne 5. t. m. Rooseveltov-ci v Kentueky imajo za svojega voditelja nekdanjega peraanskega ministra, 'Leslie Combes. “Beli” kot “črni” prijatelji Roosevelta v Floridi obdržujejo ločene konvencije. Vsako zborovanje voli polovico delegatov za chicaško konvencijo. Beli “naprednjaki” zborujejo v Očala, a črni v iSt. Augu-stine. Odločili so se za ločene konvencije, da se izogne mesporazumljenju prejšnjih “mešanih” konvencij. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 16.35 .............. 50 kron , za $ 20.50 ................ 100 kron, za $ 41.00 ................ 200 kron, za $ 102.50 ............... 500 kron, za $ 204.50 ............... 1000 kron, za $1020.00 ............... 5000 kron- I^oštarina je všteta pri teh mvotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične, je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO. 82 CoMJmd 84, W.w Yolk tMBgOUir At«., N.(*. Cl«va!»»#, Ohi. í- ; ; r**«*'**« . . -:>v • ' " ■' . \ ' ’ ”"'í: >' ' V':/ " 1 ' . i‘ W 4 ’V‘. f*7” "" '•"■'•17'' v ' , -/fvi1 Pr-- ' V.*5 .S V UDUUI’ Zahodna Podporna Bol 'tiska Jednota. RAVENSPALE, WASHINGTON. , ' V stanovi j ena aprila 25. Inkorporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRA.NK JERA.S, Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PA.VEro K03, Box 10, Rivensdale. Wash., Box 44. Tajnik: FR VNK TOSTO VRŠNTIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: BEA.3 FEEICIA.M, BoxSJ, Enumclaw-Kraip, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ ŠKRBINO, Issagah, Wash. MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash. MATIJA KOREN, Taylor, Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Eavensdale, Wash. JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Seja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode. TEMNI OBLAKI. POVEST. — SPISAL DOBRÀVEC. Nadaljevanje. tv. Nečista vest pa vedno skeli, Pokoja nima dni, noči. ¡Lepa - prikazen nekolikokrati zazdeiha, ozre se na levo in desno, potem še vzpne po koncu in gleda nepremično v daljavo po divni dolini do Vremščice in sivega Nanosa. Niti najmanje ni slutila, da jo kdo opazuje in še -celo tako blizu. Ivan,-j e ,stal kakor okamenel. — Gledal jo je in gledal in nikakor ni mogel odvrniti očesa od njene ipodob.e, lepe kot bajna slika gozdne Vile. Ko bi mu bil v tem trenutku rekel kdo, da je angel, verjel bi mu'bil brez prerekanja, kakor ni veroval v podobne prikazni. Ni se je mogel nagledati. — človeška narava je kakor nenasitno žrelo: več kot mečeš -vanje, več požira, ve-dno večjih založajev je trdba. Ivan sedaj ni ničesar -želel iskrene j e kot to, da bi krasna -devica krenila s svojim- očesom tudi doli na njega, in srečen bi bil — tako je računal — vsaj za pol večnosti, če ne še vec. Tega tre-notka ni dočakal. ”INa -z-dar, prijatelj! Dobro jutro!” kričal je Tomažič za njegovim ¡hrbtom. “Bog te živi! Kaj te je prineslo tako zgodaj k meni? Tako -lepo sem sanjal, oh!” Hitel je k njemu in mu ponujal obe roki; Ivan se je pa še vedno oziral v okno nad vodo, ali deklica, za-euvši spodaj Tomažičev hreščeči glas, izginila je z okna, kakor izgine prijeten sen izpred naših oči. O snu ostane nam lep spomin. Ivan je pa mislil, da tudi še -potem gleda njo samo na oknu. Njena podoba se mu je živo vtisnila v srce. Najraje bi bil kar zapodil to nerodno rogovilo od Tomažiča k vsem vragom, ker ga je zmotil v naj slajšem trenotku: ona se je že ozrla navzdol, ko je zavpil Tomažič. Ker ni bilo -drugače, umiril se je Lesar ter -povedal prijatelju namen svojega prihoda. Govorila sta o neki lesni kupčiji. ¡Zmenila -sta se, i-n Tomažič ga je poitem spremil nekoliko korakov po trgu. Ko sta š)a mimo Koren--čanove -hiše, spomnil je nagajivo Ivana: “Ali še tukaj ne misliš oglasiti?” — Ne! reče Lesar. “Kaj je res, da so nehale vse vezi med vami?” — Vse, zavrnil ga je Ivan. “Nisi bil dovolj previden. To je trdna hiša stare korenine. Stavim, da je ni ‘boljše pod našim zvonom.” — Ti lahko govoriš, ko ti niso znane razmere. “Hm, razmere! Pa ne veš, da je izročil Josip za-devo o tistem -človeku iz Hrastja sodišču, slišal sem celo, -da -državnemu p-ravdništvu. ” — Kaj vraga! Ali je bil res tako neumen? čudi se Lesar. '“¡Neumen? Korenčan ni neumen, on je jurist. Nekaj več ve ko - midva,. Pravil mi je, da je vso stvar dobro pretehtal, položil dokaz na -dokaz in jih potem poslal na pravo mesto.” Saj me doseže ničesar! ‘“¡To se še ne ve. Ali da je Josip ' plemenita duša, ki se poteza za čast svojega očeta in -pa še za ne- ko -drugo osebo, tega ne moreš re-. ei.” Pomenljivo je pogledal Ivana, ustavil ,se na potu ter mu -podal ro-ko in se poslovil. Predobro je vedel Lesar, da je mislil Tomažič v zadnjih besedah njegovo sestro Gabrijelo. Spomnil se je tudi Josipovih besed: Ivan, ti ne poznaš ljubezni! Zopet se je d v’ gnila pred njegovimi očmi slika, katero je tako -željno gledal na bregu Bistrice. —• ¡Tisti -dan, ko sta imela Matej Volk in Gašper Suhorec -prvo o-bravnavo zastran Matejevih -denarjev pri bistriškem sodišču,' pripeljal se je 'k Lesarju profesor Pranki-č in ž njim njegova lepa nečakinja. Ivana ni bilo doma, ko se je'ustavila kočija pred njegovo hišo. Nadzoroval je delavce, ki so -kosili otavo. -Sestra pošlje takoj -po njega, ¡Bilo je toplo popoldne, in mladi Lesar si je brisal potno čelo, stopivši v vežo. -Na kakšno boljšo o-pravo v -tem trenotku ni mogel misliti. Kar obstal je na pragu o-ne sobe, kamor je Gabrijela peljala gosta. Frankie je prišel njemu nasproti, za njim pa oni angel, ona vzvišena ženska podoba, katero je videl -pred nekoliko dnevi v Bistrici. V toliki zadregi je bil, da sam ni vedel, -kako je pozdravil. profesorja, niti kako njegovo nečakinjo. Čudil se je le deklici in pa svoji sestri, da je ž njo tako -domača, kakor da sta stari znanki, ne pa da se danes gledata še le prvikrat v svojem življenju. ¡Sorodni duhovi se kmalu spoznajo in se kmalu začno ljubiti. Gabrijela je spravila brata nekoliko s šalo, nekoliko z zbadljivimi dovtipi šiloma na pravi tir. Lep večer so imeli potem pri Lesarju in pozneje mnogo lepih dni. Frankie je ‘hodil od sela do sela, do pastirjev in delavcev ter napi-saval svoje opazke, hvalil in vzpodbujal, izpraševal ljudi o tem in onem; Milica je navadno ostajala doma pri Gabrijeli ter ji celo [pomagala pri delu. Niti jezik jima [ni delal težave v sporazumevanju. V nekoliko tednih sta se vrteli po -hiši in kuhinji naglo in ročno, kakor da sta obe domači. Saj je tudi Milica hči imovitega posestnika iz okolice petrinjske na Hrvaškem. Le želja po svetu in navdušenje za slovenski rod ni ji dala mirovati tako dolgo, da ji je dovolil stric, prebiti nekoliko dni ž njim na počitnicah. -Svojo obljubo je izpolnil letos. -Nekaj dni takoj od -početka sta bivala v Bistrici, nekaj -časa -bosta še pri Lesarju, potem se vrneta za malo -dni zopet v Bistrico, kamor pride po Milico njen oče, stric pa odide ondaj na svojo službo. Kaj počne Ivan? Tako slišim, da povprašuje marsikdo. Oni I-van, kateremu je bila ljubezen samo igrača, -pojem brez vsebine; o-ni Ivan, ki ni umel, ni čutil, kaj je blagodejna slast, ko srce koprni za -srcem? — Ivanu se je srce topilo, ko je gledal krasno Hrvatico. Ako so se njegove oči srečale z njenimi, zdelo se mu je, da gleda -v odprta nebesa. In res je videl v njih nov svet. — Le malokdo se je v teh srečnih dneh -zmenil za Mateja. No, saj se tudi on, ni mešal v take stvari, a E (H m m m m m m m m rm m i m m m m m m (in m m m S^ VAZNO Z- ••^T_ za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo." To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. Rojaki, uvažujte to ih vedno bodete dobro in sigurno postopali. Pošiljatve je nasloviti; FRANK SAKSER 82 COKUANOT ST, . NEW YORK, N. Y. Ä* Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. SEVEROVA ZDRAVILA VAM BODO POMAGALE AKO JIH RABITE ZOPER BOLEZNI ZOPER, KATERE SE PRIPOROČAJO. KAJ VAS MUČI? NI ČUDA----------------------- da ste bolni in slabi ako pustite da vam želodec oslabi, prebava postane slaba in čreva zabasana. Zakaj bi ostali taki, ko bi vas m m m m m m SEVEROV 1 ŽELODČNI GRENĆEC # m m (Severa’s Stomach Bitters) zoper vrnil na pot k zdravju. Rabi se že več kot trideset let vedno z dobrimi uspehi v slučajih slabe slasti, neprebave, omedlevice, zapeke, težke prebave in splošne slabosti, katero po- vzroča slab želodec. Cena $1.00. ¡HiSledeča pisma so nam prostovoljno poslana in so vredna, da jih citate: _lPr.T>' Florida, N. Y. ■up 'P*‘ Mrs. Ludowika Walencic piše: “Rabila sem Severov Želodčni Grenčec in ga lahko vsim priporočam. To zdravilo mi je veliko pomagalo.” Rockfall, Conn. Mr. Adam Wolka piše: “Več let sem trpel vsled neke Želodčne bolezni in nič mi ni pomagalo, dokler nisem pričel uživati ¡Severov Želodčni Grenčec. Videl sem, da je izborna tonika.” m m m m m m m m I SENENA MRZLICA se navadno pojavlja poleti ali v jeseni. ¡Pozvroča jo cvetni prah raznih trav, rži, ječmena itd., ki je v zraku. Pri nekaterih ljudeeh je tudi vzrok katara v zračnih prebodih. Ako občutite srbečico v nosu, grlu in očeh, imate vodene toke iz njih, ako kihate in težko dihate, kakor da bi imeli davico, ne zadrže-vajte se nadevati. lkW)*, Severovo Ulazilo zoper katar (Severa’s Catarrh Balm) Cena 25c. »rv-» | Prodajajo se v vseh lekarnah. Zavrnite nadomestitve. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, IH pišite nam.Navodi o porabi v vašem jeziku. Zdravniški svet zastonj. W. F. Severa Co. “"54,*™“ m •< m m m m m m bil je vendar le tudi on srečen. — Pravda, katero je začel proti svaku, iztekla se je zanj dobro. — Če ne vsega, vsaj večji del bo dobil nazaj. — Matej je pustil vse prejšnje muhe, katere mu je vcepila Barba, in živel je mirno, zadovoljno in srečno pri Lesarju. iŠe neke stvari ne -smemo zamolčati, -dasi se bo zdela marsikomu neumna in otročja. Tiče se -preveč naše povesti. Ljudje so namreč pripovedovali, da straši na tržaški -cesti, prav na tistem mestu, kjer je bil nekoč pobit pokojni Lesar. Vsak pameten človek se je čudil, -da se strah ponavlja še le sedaj, stoprv po jednajstih letih. A resnica se ni mogla več utajiti; pravili so, da straši grozno. Marsikdo je pribežal že kar brez sape po noči v Lesarjev mlin, ker se je -zbal strašnega vzdibanja in zavijanja na -omenjenem kraju. Ljudski sklep je bil tak, da se vrača -duša rajnega Lesarja, ker išče u-bijavca. Gabrijela je poslušala te zgodbe 7. neko -grozo, Ivan se je pa. norčeval in iskal izgovore, kjer je mogel. Ljudem se je to zdelo silno bogokletno, celo hraški «rednik je -rekel: “Zakaj pa molimo zvečer pri rožnem vencu: za vse tiste duše,-ki po gorah in po vodah konec jemljejo in,nobene pomoči nimajo? 1-n -v vsaki krščanski hiši se to moli!” E, nismo vedeli, da je Jurij Trobec pameten -človek, pa tudi mož pametnih besed. Morda pa tira napadnika -pekoča vest na mesto zločina, tira gaj z nepremagljivo močjo, sili ga in sili, -da .bi priznal svoje hudodelstvo? Pekoča vest mu vsak treno-tek prostira pred oči grozno sliko. Ona noč pred blizu jednajstimi leti bila je temna noč. Orni oblaki so se-kopičili, grom je bobnel, veter je majal vrhove dreves, vendar je vse kazalo, -da ne bo hude nevihte. Na zahodu so se kazalq zvezde, in tudi na severu se je pozneje ubrisalo nebo. Zdja je sto-pal po cesti visok mož. V roki je nosil debelo palico, s katero je krepko udarjal ob kamenita tla. Hodil je zmagovito in odločno, kakor da ga ni na svetu, ki bi mu uitegnib nahuditi. Za-k-ašlja n-a glas, -da je odmevalo otl-o po goščavi; tedaj pa stopi tihoma, kakor da je v-zrastel iz tal izza bližnje jablane ob cesti majhno človeče, in prej, ko se je utegnil možak obrniti, udari ga s k-oleem od zadaj čez glavo, da se -revež zgrudi iz 'bolestnim krikom na tla in se več ne zgane. Gloveče pristopi bliže, seže tako spretno v Lesarjeva nedra po listnico, kakor da bi segal v svoj žep po žvepleni-co. Potem se skrije varno v bližnje grmovje, 'ker je od Lesarjeve hiše sem prihajal voz. Bil je stari Korenčan. Konj se ustavi in noče dalje. Mož pogleda in vidi človeka, ležečega na cesti. “Kaj, svinja pijana! S poti se spravi!” vpije Bistričan, keir se mu je mudilo -domov. Toda -dozdevni pijanec se ne zgane. Korenčan stopi z voza in spozna svojega tovariša Lesarja. Hipoma mu je vse jasno: ali je na-k-rat oslabel, ali ga je pa nekdo tu počakal, pobil in oropal. Korenčan je -dobro vedel, kje ¡hrani listnico z denarji, seže torej brž tja, a najde -žep prazen. O tej priložnosti je tudi opazil, da je Lesar še živ. Pozabivši voz in konja, steče na vso sapo peš nazaj k Lesarjevim naznanit nesrečo. V tem -času pride po bižnjiei na cesto Lab Menig-o, ki spozna Korenčanov voz in konja, spozna tudi Lesarja, a ker si ni mislil, da je mirte v in se mn je mudilo k bolni ženi, šel je molče mimo. Niti pri Lesarju se ni oglasil, ker se je bal, da bi ga vsled izpričevanja prijela -pravica in zadržala. Žene ne bi videl pred smrtjo. Bežal je z nesrečnega mesta. ISedaj tira božja pravičnost hudobneža z neznano močjo na mesto zločina, da izkuša z obupnim krikom in groznim zavijanjem zatreti črva v svojih prsih; črva, ki glo-je noč in ¡dan; črva, -ki ga je nekoč že -pripravil sodišču, a slednjič se je zbal -kazni. Ta -črv mu ne da mirovati niti doma, in prav ta črv je, ki mu veli zopet z doma po svetu. Zločinec se često valja po tleh in zvija v groznih mukah. “Ne boš me ne, pošast grdin-ska! Uh, kako peče! Uh, kako žge! Ne boste me v jeli, ne boste me ¡zaprli ! Prav gotovo vam uidem, pe- klenske -grdobe! Ne boš me ne, ne boš me ne! Uh, ub, kako skeli! ’ ’ Tako zamolklo kričanje so slišali 'ljudje, in groza jih je bilo. — Prekrižavali so se, da bi jih Bog varoval samega peklenščka. Ni-k-d-o ni mislil, -da so to človeški glasovi, glasovi pekoče vesti. (Dalje prihodnjič.) Sreča in nesreča. Iz Frankobro-da poročajo: Neki reven rokodelski -pomočnik je na svojem potovanju prodal avstrijsko srečko za 3 marke. 'Kupec je zadel na to srečko 60,000 mark. Mater in brata umoril. V Zgornjem \Tarkanyju se je kmetski fant Franc Kasko sprl s svojo materjo. V prepiru je svojo -mater zaklal s kuhinjskim nožem. Brat -morilčev je hotel pomagati materi. Pri tem ga je pa morilec š sekiro ubil. Morilca so prijeli. Naznanilo. S tem se naznanja vsim, kateri so kupili listke za uro od ženskega društva št. 47 S. S. P. Zveze v Chicago, 111., -da so bile številke vlečene pri seji -dne 28. julija. —| -Številka 354 je izšla in uro je -dobila gospodična Albina Skubic, 2727 S. 42n-d iCou-rt, ¡Chicago, 111.. Antonia Ivanšek, tajnica. Naznanilo. Tem potom se naznanja izid žre-branja zlate ure društva št. 56 S. S. P. Z., v Rock -Springs, Wyo. Iz-žrebrana je bila št.- 93, katero je imel brat tajnik M. Baticli. Žrebanje se je vršilo dne 14. julija t. 1. na redni mesečni seji. S pozdravom f Za odbor: | Frank Kostajnšek, predsednik. Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: H250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453 -53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111. VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, HI. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis. SLOVENSKIM DRŽAVLJANOM V AMERIKI. Kot zastopniki inozemskih časnikov v Ameriki, ki štejejo okoli 120 različnih listov, govorečih IS milijonom tujezemcev, od katerih je najmanj 5 milijonov državljanov, si smatramo za dolžnost da objavimo 'sledeče v prilog sedajne volilne kampanje o kandidatih dveh večjih političnih strank. Tujezemci te dežele štejejo skoro eno petino vsega prebivalstva, tvorili so veliko moč pri povzdigu in vzdržavanju ameriške industrije in lahko se reče, da brez ino-zemcev ne bi danes eksistirale marsikatere industrije. Poglejte si tkalnice v New England, premogovnike v Pennsylvania in železnice po celi deželi. 60,000 inozem-cev se je borilo za Unijo v državljanski vojski in mnogo jih je u-mrlo za zastavo. V vojski in miru pokazal se je inozemski državljan vedno zvest svojim ustanovam in zavodom, pošiljal je svoje otroke v šolo da se uče o amerikanizmu. In vsak trezno misleč Amerikanec upošteva to dejstvo in da inozem-cem kredit za njihovo dobro delo in je največje važnosti, da najvišji uradnik v deželi upošteva ta dejstva in da ni antagonističen proti v inozemstvu rojenim ame-rikancem in obratno. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. Pristopli člani in članice. K dr. št. 1 : E. P. Skubic, 3410. — K dr. št. 11 : Štef. Senjan, 3411. — K dr., št. 15: Peter Brišk, 3412. — K dr. št. 25: J. Stupica, 3413. — K dr. št. 27 : Fr. Verbajs, 3414. — K dr. št. 39 : Ferd. Stančič, 3415. — K dr. št: il : Fr. Košljar, 3416. — K dr. št. 42 : Vinko Vidas, 3417. — K drj št. 46: Martin (Simonieh, 3418; Thom. Jelen, 3419. — K dr. št. 50: Mary Žerjav, 3420; Cecilija Florjan, 3421 ; Ana •Ciraj, 3422. — K dr. št. 67 : Blaž. Burja, 3423. — K dr. št. 78: John Petje, 3425. — K dr. št. 80.: Mih. Tori, 3426. — K dr. št. 81: Jos. Centa, 3427. — K dr. št. 86 : Pavel Širca, 3428. Opomba: Mihael Tori od dr. št. 80, se mora izkazati z verodostojnimi listinama o starosti. Prestopli člani in članice. Od dn št. 2 : M. Kome, 49 k dr. št. 37. — Od dr. št. 5 : J. Dellab-janka, 200 k dr. št. 80. — Od dr. št. 17 : Fr. Kariš, 1239 k dr. št. 81. — Od dr. št. 23 : Fr. Mišjak, 1983 k dr. št. 71. — Od dr. št. 27: Fr. Germ, 1912 k dr. št. 17. —; Od dr. št. 31 : J. Juraič, 722 k dr. št. 11.— Od dr. št. 42 : M. Ferko, 1266 k dr. št. 76. — Od dr. št. 58 : Fr. Štempihar, 1051 k dr. št. 45. -— Od dr. št. 63 : Al. Šemrov, 3093 k dr. št. 61. — Od dr. št. 84: J. Zupan, 2790 k dr. št. 4. — Od dr. št. 89: And. Širc, 2003 k dr. št. 37. Potujoči člani in članice. Od dr. št. 1 : M. V. Konda, 7. — Od dr. št. 2 : Fr. Pregel, 75; Jos. Matko, 63. — Od dr. št. 4: Joe Felicijan, 3055. — Od dr. št. 5: J. Piškar, 125; J. Čopi, 370; And. Obed, 1140; Er. Gorše, 2086. — Od dr. št. 6: ij. Juvan, 306; O. Bregar, 560; Fr. 'Zmrznikar, 935; Joe Seiko, 2136; b. Zupan, 2338. — Od dr. št. 7 : L. Povše, 398. — Od dr. št. 8: Ant. Šubic, 1676; Fr. Golob, 2631. — Od dr. št. 9: Fr. Čestnik, 310; Ant. Mehle, 215; Lov. Junko, 897; J. Pojzdar, 2420. — Od dr. št. 10 : Fr. Slabe, 252 ; Ant. Stanovnik, 256 ; Greg. Gantar, 520 ; Leo. Vesel, 1678. — Od dr. št. 11 : A. Schaffenegger, 277 ; J. Maček, 876. — Od dr. št. 13 : Fr. Božič, 917. — Od dr. št, 14 : J. Homec, 340; Ant. Potokar, 1323. — Od dr. št. 16 : J. Baran, 453. — Od dr. št. 20 : V. Kandoni, 506; J. Meden, 795; Jos. Kvas, 1423; Fr. Pavlič, 1591. — Od dr. št. 21: M. Saic, 2950; Fr. Saic, 2951; J. Saie, 2952; J. Kobil-šek, 2953. — Od dr. št. 22 : Joe King, 1086 ; J. Buh, 1994. — Od dr. št. 24 : V. Pugelj, 2682. — Od dr. št. 27 : Jos. Koverlj, 3370. — Od dr. št. 33: Fr. Plazzota, 130; K. Izlakar, 782. — Od dr. št. 34: J. Zorman, 790 ; M. Potočnik, 1999. —- Od dr. št. 35 : A. Kaušek, 813 ; J. Oblak, 1925. — Od dr. št. 37 ; J. Kužnik, 1031. -— Od dr. št. 38 : Jak. Kosmatin, 1933. — Od dr. št. 44 : J. Breko, 1157 ; J. Pleis, 1938. — Od dr. št. 46 : J. Movernf 1192; Fr. 'Sebanc, 2109. — Od dr. št. 48 : M. Zalešček, 2455. •— Od dr! št. 52 : Ig. Dolenc, 920; V. Kotar, 1288; Fr. Majnik, 1735; W. Kotar, 1854. — Od dr. št, 60: J. Staher, 3090; K. Batista, 3161. _ Od dr. št. 62 : J. Zalar, 1533 ; Jer. Bolka, 1535. — Od dr. št. 68 • Fr. Ouderrfian, 2021. — Od dr. št. 70: Fr. Kočevar, 1782 ; Jos. Kočevar, 2122. -2*0(1 dr. št. 73: Jos. Mlekuš, 1047 ; Jphn Mlekuš, 1941. — Od dr. št. 83 : M. Pleše, 2779. — Od dr. št. 90 : Jos. Obrezar, 3335. Suspendirani člani in članice. Od dr. št. 7 : Fr. Losnar, 564 ; Ant. Menart, 1682. — Od dr. št. 8 : Jak. Hartnar, 1151; Fr. Peček, 2633; Val. Cirar, 2833; Mat. Vidigar, 2834. — Od dr. št. 11 : J. Spudič, 938; Slavko Paur, 1892. — Od dr. št. 12: J. Jamšek, 70; Val. Guzel, 642; Ana Jamšek, 1322. — Od dr. št. 13 : Fr. Sulek, 2839 ; J. Hosnar, 2840; Adolf Sulek, 2841. — Od dr. št. 14: Vinc. Sum, 2932. — Od dr. št. 19: Fr. Kuhelj, 24; Joe. Cvetkovič, 346; Jos. Benko, 480. — Od dr. št. 20: Aug. Kužnik, 501; Ant. Kužnik, 502; Fr. Gorjanc. 2856. — Od dr. št. 26: M. S. Wrbanic, 2961. — Od dr. št. 30: John Lukančič, 2061. — Od dr. št. 31 : J. Koren, 715; M. Mlinae, 719; M. Mehan, 1106; F. Mntnič, 1258; Ana Prtljaga, 1710; L. Bajorek, 1829; Aug. Stančin, 2651; Nick. Kasu-nič, 2864. — Od dr. št. 37 : Jak. Markič. 1712 ; Jer. Anžur, 1179. — Od dr. št. 39: Joe Fedeško, 1117 ; A. Turko’, 241; J. Berdon, 2496. — Od dr. št. 41 : J. Kuhelj, 974. — Od dr. št. 43 : J. Razpotnik, 290; Fr. Čelesnik, 873; Tom. Rajkovič, 995; F. Prašnikar, 2^71. —Od dr. št. 48 : M. Očko, 1120; Fr. Selak, 3390. — Od dr. št. o4 : J. Zobec, 2748. Od dr. št. 58 : P. Bukovic, 1860. — Od dr. št. 65: M. Zalar, 2468; J. Sodec, 2882. — Od dr. št. 81: M. Baudek, 2618; Ant. Prosen, 2598; Jos. Centa, 3427. — Od dr.' št. 94 : Jos. Klimek, 3408 ; Mart. Jerič, 3202 ; J. Kornel, 3204. Odstopli član. Od dr. št. 2 : J. Močnik, 623. Črtani člani in članice. Od dr. št. 5 : J. Rink, 195. — Od dr. št. 9 : J. Selan, 223 ; J. Mli-katich, 2475; Jos. Tomšič, 2529. — Od dr. št. 14: Leo. Jerele, 351. — Od dr. št. 28: M. OFudjak, 2100; Fr. iGuenwald, 2152. — Od dr. št. 29 : John Sušnik, 3142. — Od dr. št. 39 : J. Kranjc, 114; K. Bertok, 1934; N. Bertok, 2497. — Od dr. št. 60: A. Uliernik, 2011. — Od. dr. št. 73 : M. Lukač, 2939. — Od dr. št. 90: J. Bukovec, 3031. — Od dr. št. 94 : J. Ceglar, 3196. Umrli člani in članice. Od dr. št. 23 : John Golekar, 2956, dne 23. julija 1912. —Od dr. št. 31 : 'Nick Simunovič, 3292, dne 17. julija 1912. — Od dr. št. 93 : Anton Pancieh, 3337, dne 25. junija 1912. — Od dr. št. 94 : Ignac Dremelj, 3214, dne 8. julija 1912. JOS. BENKO. gl. taj. Izmed dveh se je pokazal predsednik Taft, da je isti prijatelj i-migrantov, med tem ko se je Woodrow Wilson javno izrekel proti vsim imigrantom, izvzemši Kitajcev. Predsednik Taft je bil proti onemu predlogu, ki se je tikal imigrantov in se je večkrat posvetoval s zastopniki tega prebivalstva o .raznih problemih. — Predsednik je vedno vljudno sprejemal naše zastopnike in ti so bili vedno vslišani. In če se hočete prepričati, da je temu res tako, poglejte v zgodovino ko je Taft prelomil pogodbo s Rusijo in s tem pokazal, kar še noben drug predsednik ne, da so Zdr. države vedno in vselej pripravljene potegniti se za vse svoje državljane brez razlike. Tem*u nasproti je ves drugi Woodrow Wilson in sicer čitamo izpod njegovega peresa iz “History of the American People” ns strani 212 zv. V. sledeče: “Prišle so množice ljudstva najnižjega razreda iz južne Italije in možje najslabše vrste iz Ogrskega, Polskega, kakor da fbi se hotela južna Evropa znebiti tega elementa. Rajše jemljite Kitajce za delavce, če že ne za državljane, kot pa slabo moštvo, ki prihaja trumoma vsako leto. Nepriljubljene, ki s* izkrcajo na. vzhodu, se le zaradi tega trpi, ker opravljajo najslabša dela.” In govoreč o prvi Clevelandovi administraciji, se je izrazil Mr. Wilson na strani 186: “Zrak je bil napolnjen z a-narhijo in mesta so se polnila z tujci, katerih se niso bali edino “neveniei” . . . ki kažejo na izdajstvo.” In zato verujemo, da inozemci-državljani so dolžni Taftu in samim sebi in tudi Zdr. državam, da naroda ne bo zastopal v Beli hiši takov človek, ki črti tujezemce, in razlikuje razrede, kakor n. pr. Woodrow Wilson. In ker je bil Wilson star 46 let, ko se je tako izrazil, srno prepričani, da je govoril iz prepričanja in da svojih idej ne ;bi predrugačil če ibi bil tudi predsednik. Zapomniti pa si moramo, da Wilson ni imel v mislih samo imigrantov južne Evrope, ampak vseh, ki so se naselili v teku 30 let, izvzemši Kitajcev. Ravno tako zanimivo in pomisleka vredno je za vse tiste, ki si služijo lasten kruh je različno stališče obeh teh kandidatov glede delavskega vprašanja. Predsednik Taft je vselej skušal stati za delavske .pravice in kedarkoli se mu je dalo na izber prisostvovati delavskim ali bogatim pojedinam ali dhodom, je vedno in povsod sprejel najprej povabilo delavcev. On je bil tudi na strani in veliko pripomogel, da se je vsih vladnih oddelkih upeljal 8 urni delavnik in tudi sposloval odškodnino za delavce v slučaja nezgod. On je ibil vedno simpatičen s človekom, ki se ima boriti za vsakdanji kruh.' Woodrow Wilson, na drugi strani se nam dozdeva, kot mesar, ki mesari brez vsacega čuta mrtvo truplo. On ne čuti z delavcem, dn-si sam ne rad dela, kakor kaže njegova prošnja za Carnegijevo penzijo ko je bil komaj 54 let star. Nima nobene simpatije z delavsko maso in največji del ište on nazivlja “ unprofitable servants” in javno je nasprotoval vsim poskusom delavstva pri zboljšanju njih položaja. V njegovem govoru z dne 13. junija 1909 je rekel: “Naše ekonomično prvenstvo se zna zgubiti, ker v deželi raste čim dalje bolj število zgu-bonosnih delavcev. Ne rabim še posebej povdarjati, kako nevarna je ta regulacija. Tako malega dobička je za delodajalca, da si v nekaterih strokah več, ne u-pa naprej in zanj je boljše, če popolnoma preneha, namesto da hi imel kako zgubo.” Delavstvo ne more skoro ničesar pričakovati od g. Wilsona, med tem ko se sme zanesti na predsednika v toliko, kolikor je pravično in pošteno. Predsednik Taft se toliko zanima pri takozvanim protektivnim tarifu, kolikor je v interesu ameriških delavcev. On je na tem stališču, da evropejski in kzijatski izdelki nikakor ne bi smeli kom-petirati z ameriškimi, če hi to i-melo kake posledice za znižanje plače delavcev v Zdr. državah in zato smo prepričani, da William Howard Taft je na tej podlagi zaslužil, da se ga znova zvoli za predsednika Zdr. držav in se zanašamo na tujezemce-državljane, da podpirajo njegovo administracijo da zanj delujejo in glasujejo in tako strmoglavijo Woodrova Wilson, obrekovalca in zaničevalca nas vsih, ki smo prišli v deželo svobode za delom in jelom. Odbor: Frank L. Burgone, preds. “Boletino della Sera”; L. F. Wazeter, podpreds. “Tygodnik Polski; C. K. Johannsen, podpred. ‘ ‘Nordstjeman ”; L. C. Frank, podpreds. ‘1 New Yorske Listy ’ ’; •I. Saphirstein, podpreds. Jewish Morning Journal”; N. A. Mokar-zel, tajnik, “Al-Hoda”. Sledeči listi pobijajo Wilsonov napad na inozemce: Al-Hoda, Sir., New York City; Alleghenske Listy, češki, Allegheny, Pa.; Amerikan, češki, Chicago; Amerik Schweizer Zeitung, Švic, New York City; Athena, Gr., Chicago ; Baltimorske Listy, Češki, Baltimore, Md.; Bollettino dela Sera, Ital., New York City; Češko Americky Venkov, Češ., Omaha, Neb.; Chicagoer Freie Presse, Nem., Chicago, 111.; Corrierc di Hazleton, Ital., Hazleton, Pa.; Corriere di Vineland, Ital., Vine-land. N. J.; Cretesky Pokrok, Češ. Crete, Neb.; Czas, Pol., Brooklyn, N. Y.; Dakotsky Pokrok, Češ., Tyndall, S. Dak.'; Ditch Času, Češki, Chicago; De Telegraaf, Hol., Paterson, N. J.; Der Amerikaner, Jud., Ne, York City; Domačnost. Češ., Milwaukee, Wis.; Dongo, Ogr., Cleveland; Dziennik dla Wszytkich, Pol., Buffalo, N. Y.; Egye-tertes, Ogr., New York City ; Finska Amerikauaren, Fin., Brooklyn, N. Y.; Forbice, Ital., Philadelphia, Pa.; Gazeta Bostonska, Pol., So. Boston, Mass.; Gazeta Buffaloska, Pol., Buffalo, N. Y.; Gazeta Readingska, Pol., Reading, Pa.; Glas Naroda, Slov., New York ; Glas Svobode, Slov., Chicago, 111.; Gornik, Pol., Wilkes-Barre, Pa.; Greek Star, Gr., Chicago; Gwiazda, Pol., Philadelphia, Pa.; Hemlandet, Šved., Chicago; Hlas, Slovaški, Cleveland; Hlas Lidu, Češki, New York; Hrvatski Svijet, Hrv., New York; Hrvatska Zastava, Hrv., Chicago; Iowsky Pokro, Češ., Cedar Rapids, Iowa; Illinois Staats Zeitung, Nem., Chicago ; Jewish Daily 'Courier, Jud., Chicago; Jewish Daily News, Jud., New York; Jewish Daily Press, Jud., Chicago; Jewish Daily Press Jud., Cleveland; Jewish Morning Journal, Jud., New York; Jewish Gazette, Jud., New York; Kansa-ske Pokrok, češ., Wilson, Kans.; Katoličke Slovenske Noviny, Slovaški, Chicago; Kuryer Wilming-tonski, Pol., Wilmongton, Del.; L ’Aurora, Ital., Wilmington, Del.; L’Opinione, Ital., Philadelphia; L’Indépendant, Fr., Fall River, Mass. ; La Libia, Ital., Hammon-ton, N. J. ; La Stella, Ital., Germantown, Pa.; La Zanzara, Ital., Atlantic City, N. J. ; La Follia di New York, Ital., New York; Le Journal, Fr., New Bedford, Mass. ; Ludovy Dennik, Slovaški, Chicago ; Messaggero di Paterson, Ital., Paterson, N. J. ; Minnesotske Pokrok, Češ., St. Paul, Minn.; Narodni List, Hrv., New York; Na-rodowiee, Pol., Cleveland; Nedel-ni Hlas Lidu, češ., New York; Ne-delni New Yorske Listy, Češ., New York; New Yorkin Uutiset, Fin., Brooklyn, N. Y. ; New Yorske Listy, Češ., New York; Nordlyset, Nor., New York; Nostri Tempi, Ital., Pittsburgh, Pa.; Odalman-nen, Šved., Minneapolsi, Minn. ; Oklahomske Noviny, Češ., Prague, Okla. ; Parola Oattoliea, Ital., New Haven, Conn. ; Patria, Ital., Chicago; Patryota, Pol., Philadelphia, Pa, ; Philadelphia Jewish Morning Journal, Jud., Philadelphia ; Pittsburgi Hirado, Ogr., Pittsburg, Pa. ; Pokrok, Češ., Schuyler, Nebr. ; Pokrok Zaipadu, Češ., Omaha, Nebr. ; Polonia W Ameryce, Pol., Cleveland ; Pravda Rus, Olyphant, Pa, ; Przyjaciel Lu-Ser., New York; Saule, Lit., Ma-du, Pol., Philedalphia ; Rattan, hanoy City, Pa. ; Slovensko-Americky Dennik, ‘Slo vaški, Chicago ; Slovak v Amerike, Slovaški, New York; Slovensky Pokrok, New York; Steana Noastar, Rom., New York ; Svenska Folkets Tidning, Šved.. Minneapolis, Minn. ; Svenska Kuriren, Šved., Chicago ; Svit, Rus., New York ; Svoboda, Slovaški, Jersey City, N. J. ; Svornost, Češ., Chicago; Swoboda, Rut., Jersey City, N. J. ; Szabad Sajto, Ogr., Passaic, N. J. ; The New World, Sir., New York; Tygodnik Polski, Pol., New York; United Servian, Ser., Chicago; Yienybe Lietuvninku, Lit., Brooklyn, N. Y. ; Westen Und Daheim, Nemški, Chicago; Wochen Ausgabe, Nemški, Chicago. IZ POTA. je ne svobodomislecev in ne socialistov od katoličanov. Pri kaki slavnosti in drugih cerkveno-verskih obredih vidiš ljudi tu v cerkvi z socialističnimi znaki, narodnimi regalijami in trakovi itd. ne da bi se g. župnik nad tem spodti-kal, kot dela to naša slovenska duhovščina, kot da so vsi ti gg. k Ljubljanskemu škofu, slaboumnemu Bonaventuri v šolo hodili. 'Ravno ko to pišem se nahajam na postaji Fort Smith, Arkansas, kamor sem došel ob 2. uri v jutro, kjer čakam dneva in pišem. Morda bi napisal veliko več pa mi oči nočejo služiti, pa drugič več. Pozdrav na vse! M. V. Konda. POZOR! iSotrudnik M. V. Konda bo obiskal y kratkem rojake po Arkansa-su in Missouri. Rojakom ga toplo priporočamo. Idite mu na roko in pomagajte mu pri agitaciji za list Glas Svobode. BROŠURA “ŠKOF PROTI ŽUPNIKU” je izšla v založbi “GLAS SVOBODE” in stane s poštnino vred 35 centov. Rojakom priporočamo najtopleje, da sežejo po njej. PRODA SE > • tf c >. •"*t ) 40 in 80 akrov posekanega gozda ravnine, jako lahko za čistiti. — Zemlja leži ob glavnej cesti 1 miljo od mesta, vse kmetije okrog. Cena akra 22 dol. z lahkimi plačili. P. GRAM 8-16 Naylor, Mo. ANGLEŠČINA. Poučujemo že peto leto angleščino im lepopisje potom dopisovanja. Dobri uspehi, lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesebeV. Nizka šolnina. Pišite po pojasnila še danes. SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA. 1380 E. 40. St. Cleveland, O. Kakor sem že zadnjič poročal, podal sem se kot lani v največji vročini 7. julija na pot skoz lovo v Kansas City, katero mesto se deli v dve državni polovici. En del mesta na eno stran reke Missouri spada pod državo Kansas, drugi, večji del mesta onostran reke Missouri pa pod državo Missouri. Oni del na Missouri stran je moker, a drugi na Kansas strani pa suh — tako suh, da kar poka v tej vročini. —. Iz Kansas City sem se podal v Pittsburg pa ne v Pittsburg, Pa., marveč v Pittsburg, Kansas, ki je središče vseh slovenskih naselbin v južnem Kansasu. Ko sem bil zadnjič tu pred osmimi leti ste ,vozili le dve poulični kari iz Pitts-burga in sicer ena na Ohicopee in druga na 'Frontemae, a danes je že ves okraj prepleten z istimi. Resnici na ljubo pa moram konstatirati, da je še veliko naših rojakov, katere z nobeno karo ne dosežeš, ker so po takoimenovanem “ru-ral” raztreseni kot graničarji za časa vlade Marije Terezije. Ne kaže toraj druzega kot hoditi ali si najeti vprego. Jaz sem storil o-boje; nekaj sem 'hodil, ko pa ste vročina in suša, ki je pa tukaj rojaki nepoznajo, sem se tudi vozil. Celo lansko poletje me je na potovanju po zapadu in severoza-padu zeblo, da mi so kar zobje šklepetali, letos ,po jugu bi pa bilo da bi kar v Adamovem kostumu okoli hodil in zijal kot vol, ki celi dan vleče plug. Nezamerim toraj g. Terbovcu, da nam je hrbet pokazal, ko se je tako nemudoma po francosko poslovil in brez da bi si naše lepotice po vzhodu ogledal, jo- meninič tebinič popihal nazaj na zapad. Kakor rečeno je Kansas suh pa smelo trdim, da se več tukaj ječmenovea popije kot v marsikateri mokri državi. Tudi se v tem oziru strinjam z g. Trbovcom, ko je pisal, da tdkaj še leseni svetniki žganje pijo. V ostalem ni nič novega, razen da se tukajšnji rojaki od onih po severozapadu kakor po Minnesoti zelo razlikujejo in sicer v tem, da v cerkev ne hodijo. Pa ne le rojaki tudi francoski župnik v Frontenae ne razliku- ORIGINALNI IZDELOVALCI t=REG.TRADE MARKS? Te imajo največ odjemalcev, ker so garantirane, ker so tako močne kot železo in strpe največ. Take obuče ne zdeluje nobena druga tvrdka. Pri kupovanju o-i ib-.' glejte na znamko in vedno vprašajte po C. W. JOHNSON Asbestos čevljih. Če vaš trgovec nima teh čevljev, pišite na O. W. JOHNSON, Natick, Mass. COLORADO COLUMBINE BREWING CO. Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo! JOE GOLOB, redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave., LEADVILLE, COLO ' Občdnica Garden Cily Hotel & Buffe ŠtefanSkendrovič lastnik Izbrana doirača vina, likerji in cigare 1345 W. 18th Street Chicago Tel. Canal 4671 0000000000000000000000 LOUIS R03SEL Slovensko-hrvaškt SALOON o o o o o o o o o o Izvrstno O O O o KENOSHA, WIS. § Telefon 1199 000000000000000000000'S o o o o o o o o o O Vedno sveže pivo, O žganje ln pristno domača vina. O O o 460 Grand ave. JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač. Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd. Telefon Canal 1101 192i;Blue Island Ave., Chicago, lil. Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GdJAJVINI ODBOR: fSJBDSOEIDfNQuK: Jos. Hauptman, Darragth, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. f AJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. BAPISNUKAiR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. •LAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: jLNTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. MLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28. VRilOVNI ZDRAVNIK: DS. GEORGE BOEHM, Arona, Pa Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. Max Werner: KRŠČANSTVO. (Po češkem. Iz knihovna Havlička.) 1. KOPERNIKOVO UČENJE. Vsak otrok se danes uči v šoli, da se zemlja suče okoli svoje osi in okoli solnca. Krščanska eerkev se pa temn upira, ker to čitamo v sv. pismu in sicer v knjigi Jožuva 10, 12—13: Tedaj je rekel Jožuva. . . . Solnce se je vstavilo v Gabao-nu in mesec v dolini Ajalon. In vstavilo se je solnce in stal je mesec, dokler se ni ljudstvo mašče-valo nad svojimi sovražniki .... Tedaj je stalo solnce sredi neba in se ni pomaknilo proti zapadu za en celi dan.” Ta neresnični nazor o pomeru med solncem, zemljo in mesecem najdemo tudi v Izaiju 34, 4: Jobu 37, 17 Paralipomenom I., 16, 30 itd. (Svetopisemsko zgodbo o stvarjenju nam podaja Mojzes I., 1, 14—19: “Ko je Bog ustvaril nebo in zemljo, je rekel: Bodi svetlo na nelbeškem svodu, da loči dan od noči, in bilo znamenje i razdelitev časa, dni in let; i da bi svetla na nebeškem svodu in osveee-vala zemljo. In zgodilo se je tako. Tudi je napravil Bog dve veliki 'svetlobi, večjo svetlobo, da bi svetilo po dnevu in manjšo svetlobo, da bi svetilo po noči; tako tudi zvezde. In Bog ju je postavil na nebeški obok, da razsvitljnjeta zemljo ... In bilo je večer in bilo je jutro, četrti dan,” Tisti ,ki je napisal ta nauk o stvarjenju za Izraelce, si je najbrž domneval, da je naša zemlja svet sam zase; o okroglosti zemlje ni imel ne duiha ne sluha; domneval pa si je našo zemljo, da je podobna zgrbljeni plošči, nad katero visi nebeški svod, ki je pritrjen na zemljo. Po tem oboku pa se premikata solnce in mesec, kot telesa, ki merijo čas in dajejo svetlobo. Istotako naj bi bilo z zvezdami. Za stvarjenje zemlje je bog potreboval PET DNI; za stvarjenje solnca, meseca in zvezd pa SAMO EN DAN. Poglejte, kaj nas nči današnja veda glede sveta, zemlje, solne, mesecev, zvezd, planetov itd. Nam se zdi svet tako velikansk in prostran, da bi lahko našo zemljo primerjali proti ostalemu svetu kot kapljico vode v polnem ¡sodu. ISolnce je razstopljena, o-kroglasta krogla,^ katere obseg presega onega naše zemlje za 1,280,000 krat. To pomenja: Okoli zemlje se pride v 80 dneh in pot okoli solnca bi vzela celih 24 let. Naše solnce je središče osoln-čja ali središče onih zvezd premierne, ki se nahajajo v solnčnem sestavu. Te zvezde se sučejo okoli solnca in tako tudi naša zemlja. Od teh premierne prekaša zemljo v obsegu Saturn 720 krat in Jupiter 1270 krat. Zemlja je oddaljena od solnca 20 milijonov milj, naj oddaljenejša premičnina Neptun pa 604.7 milijonov milj. Poleg našega solnca so še druga solnca, zvezde stalnice. — Število takih zvezd stalnic, katere lahko z prostim očesom vidimo, to je brez daljnogleda, znaša 6000; število stalnic (solne), katere opazimo z najostrejšim daljnogledom pa se računi na 100 milijonov. Ta solnca so tako neizmerno oddaljena od naše zemlje, da potrebuje svetloba nam najbližje stalnice 6.3 let predno bi k nam dospela in pri tem je treba pomisliti, da svetloba preleti v eni sekundi daljavo 40,000 milj. Nas solnčni sestav — t. j. solnce s svojimi planeti in meseci — je samo mal del vsemirja. Ravno tako bi lahko primerjali mlečno cesto, ki ima milijone zvezd, malemu svetovnemu otoku v vsemirju. In največja širina tega svetovnega otoka je bila ,pro-računjena na 25,000,000,000,000 (■reči: pet in dvajset milijon bilijonov) milj. In kako velikansko je to število je težko zapopasti; po Kristovem rojstvu še ni preteklo tri četrtine (%) milijona dni. Meje ozvezdja ne poznamo, i-sta se nikjer ne prične in nikjer ne neha. Kako malo ve cerkev o teh velikih in malih nebesnih rečeh, zvezdah, si lahko mislimo, če čitamo sv. pisemsko zgodbo o stvarjenju sveta. Zemljo, ki je le neznaten del, je bog ustvarjal pet dni. Vse druge bilijone bilijonov zvezd pa je ustvaril v enem dnevu! Do srede 16. stoletja je vladal pri zvezdoznanstvu drugi nazor kot pa danes. Tisti nazor se-, daj imenujemo po njegovem raz-■kladatelju, Ptolemejski nazor, in ta nazor je bil v popolnem soglasju z Mojzesovo zgodbo o stvarjenju sveta. Po Ptolemejevem nazoru je bila zemlja središče in glavni del sveta in. okoli zemlje so se suikale druge zvezde in solnce. Ta nazor pa je pobil katoliški kanonik Kopernik (Copernicus) leta 1543.*) Kopernik se je vse svoje življenje bavil z zvezdo-znanstvom in zato se nam ni treba čuditi, da je popolnoma spod-bil ptolemejski nazor in dokazal: da ni zemlja središče sveta, temveč solnce in da se zemlja in druge premičnice sučejo okoli solnca. Le polagoma se je nov nauk u-trdil in našel pot do ljudstva, kajti celo znameniti učenjaki so se protivili temu novejšemu nazoru, ker v tistem času je bila biblija nekak temelj vsemu znanstvu in danes temelji vsa veda o nebu na Kopernikovih izvestjih. Proti Kopernikovemu nauku so najhujše nastopile krščanske cerkve. Dr. Martin Luther je rekel: “Ta norec (Kopernik) hoče prekucniti vso vedo o zvezdoznan-stva, ali sv. pismo nam pravi, da je Jožuva ukazal solncu, da se ne gane, a ni pa ukazal zemlji, da hi se ustavila!” Melanchthon je pisal svojemu prijatelju, da bo treba premakniti goro, če sila nanese, samo da se tako zlo in brezbožno mnenje potlači. Rimski papež — sam fevdalni lord — ki je imel skoro neomejeno moč, se je tudi upiral temu nauku. V. letu 1616 je bil izdan razglas rimske kongregacije Indeksa (u-■rad, sestojee iz kardinalov, ki u-rejuje zapisnik tajnih in prepovedanih knjig, nevernikov, izobčencev in prokletstev) in v tem razglasu ali določbi je bila zapopa-dena Kopernikova knjiga. In ta določba je strogo prepovedala, razširjanje te knjige in to zato, da se ne bi verska resnica (!) o stvarjenju sveta omajala, da se ne bi sv. pismo in njegove zgodbe *) Njegova knjiga je bila izdana še le po njegovi smrti. Smrt je Kopernika ravno v pravem času (rešila inkvizicije. spodbile, da ne bi svet vedel, da je laž, kar piše sv. pismo o zemlji in nje stališču napram drugim zvezdam iu solncu. (Poznejša pre-iskavanja so prišla na to, da se celo solnce z vsemi svojimi zvezdami premika v svetovnem prostoru. Vsled ukaza tega Indeksa je bil vsakdo, ki je širil to slavno prirodoslovno preiskovanje Kopernikovega nauka, postavljen pred inkvizicijsko sodišče in je moral leta 1633 v klošterski cerkvi San Minerva v pričo svojih sodnikov in velikanske množice duhovnikov prokleti in zatajiti zmoto in brezverstvo Kopernikovega nauka. Postopanje rimskega sodišča proti Galileju je bilo često nepravilno pobeljeno, ozalšano in v lepšo luč postavljeno, kajti često se je reklo, da Rim ni imel ničesar proti učenju Kopernika, ampak proti slabemu govorenju in šču-■ vanju (!) Galileja. To je vse nepravilno, kajti v razsodbi (kongregacije stoji zapisano doslovno: “Ker si se ti (Galilej) v naj. več ji meri storil sumljivega zaradi neverstva, ker si napačno svetemu in božjemu Pismu nasproten nauk držal in veroval in sicer: da je solnce središče sveta, da se solnce od vzhoda do zahoda ne premika, ampak da se zemlja premika in ni središče sveta; in ker mora biti ta nazor ob-držan in varovan kot resničen; i-sti je proglašen kot nasproten svetemu Pismu” . . . Zagovorniki papeške stolice so o tej zadevi trdili in še trde, da niso ne cerkev in ne papež proglasili Kopernikov nauk za nasproten sv. pismu, ga za nekatoliškega proglasili in Galileja prosekutira-li, temveč so to storili papeževi u-radi, kongregacija Indeksa in Inkvizicija. Ti izgovori pa so prazni, kajti ta kongregacija in cerkveni sodniki, so bili .tisti čas, kakor danes nastavljeni od papežev. Takrat je papež ravno spojil vso moč v eno osebo, to je sebe, in je bil pripoznan za glavarja cerkve. Brez volje in brez potrjenja papeževega niso mogle kongregacije ničesar sklepati, posebno pa v tako vaižnih zadevah, kot je bil ravno Kopernikov nauk, ki se je direktno tikal sv. pisma. Tudi poznejši papeži — do današnjega dne — so si obdržali to pravico in vse kongregacije in njih sklepi tičoči se sv. pisma so morali biti potrjeni od papeža. — Papež si je prisojal nekako cenzuro nad vedo in preteklo je celih dvesto petdeset let predno se je vdal v to, da je dovolil, da se Kopernikov nauk sme poučevati v rimskih učeliščih in šolah. Do leta 1835 pa je bil smatran za heretika vsak, M si bi upal širiti Kopernikov nauk. Tiste, ki so se potegovali za resnični prirodni nauk, je preganjala cerkev in njene kongregacije, jih morila, mučila in silila, da proti svoji volji prekličejo, kar jim njihov čist razum veleva. Nazadnjaška 'krščanska cerkev se je borila celih dvesto in petdeset let in konečno se jc mogla le vdati in sprejeti resnico. Kako stežka je rimska cerkev sprejela to resnico nam najbolj svedoči trdovratno preganjanje u-čencev Kopernika in 250 letni boj. Veda je konečno zmagala. Kako od sile je trdovratna krščanska cerkev spoznamo lahko iz tega, ko ni še do sedaj pustila popraviti sv. pisma in besedila o stvarjenju sveta. In da se izogne preklicu Mojze-seve zgodbe o stvarjenju sveta in da novejši duh ne najde še več takih neresničnih poglavij v sv. pismu, je nezmotljiva rimska kat. cerkev prepovedala vsim svojim ¡vernikom čitanje sv. pisma pod kaznijo cerkvenega izobčenja. Glavobol. Nervozna prikazen glavobola a-li migrena, ki tvori hudo bolečino v sencih, se lahko odstrani z Pain-Exlpellerjem. Drgnite si ž njim sence in zadnji del glave. Pri o-medlevicah je Pain-Expeller dobro oživljajoče sredstvo ali zdravilo. Pri takem bolniku mora se držati steklenico tega zdravila prav tikoma pod nos. Dalje se mora bolniku odpeti in zrahljati o-bleko na prsih in vratu, da ložjo diha sveži zrak. DOPISI. Girard, Kansas. Dolgo je že tega ko nisem čital kakega dopisa iz Yale ali iz Gi-rarda. Morabiti bo kdo mislil, da je kaj posebno novega v tem mestecu, pa ni prav nič. Nahajam se tukaj v zaporu, to je vse. Toda ne da bi kdo mislil kaj slabega o meni, tega ne. Stvar je ta: Kakor je že znano, je tukaj suša, in če kdo proda za 50c piva ali žganja, pa dobi za “premijo” od 30 dni do 6 mesecev zapora; tem nasproti pa če kdo ogoljufa za velike vsote, je pa prost in čist, kot angel, ali pa k večemu dobi prav malo posebne hrane. Z manoj je tako: Seveda sem nekoliko prodal-; saj veste vsi, da zastonj nemore nobeden dajati pijače in zato moram povedati, da sem dobil za en prestopek 30 dni in pa $142 plačati. Ali more kdo talko prodajati, da se mu to izplača? Toraj ne svetujem nobenemu, da bi hodil tušem “horda” iskat in to tem manje, ko je prav slab. Moram še naznaniti o nesreči rojaka Frank iŠpeca, dobrega člana S. ¡S. P. Z. in tudi izvrsten član socialističnega kluba v Yale Kan. Šel je zdrav in vesel na delo in 17. julija ob pol štirih popoldan je šel domov. Ko pride do dvigala, stopi na “keč”, in ko je strojevodja vzdignil, se je “keč” prevrnil ter mu je zlomilo vrat in križ; v petih minutah je bil mrtev. Ko se je bila nesreča zgodila, so meni telefonirali in jaz sem prosil sodnika, da mi naj dovoli domu iti, da se udeležim pogreba, ki se je vršil 19. t. m. — ter ga še vidim predno se ga izroči materi zemlji. ¡Sodnik mi je res dovolil, a samo premalo časa, da bi brata spremil do gomile. Bil sem pač na njegovem domu v Kansasu, kjer so se zbirala društva. Pokojnik je bil član treh podpornih društev in sicer S. N. P. J. št. 9, S. S. P. Z. št. 14 in A. S. B. P. dr. št. 6, in so se vsa tri društva polnoštevilno vdeležila pogreba, kakor tudi uniju št. 735 U. M. of A., tako, da je bilo prav veličastno. Lep dokaz, kake silne važnosti so društva! Pokojni Frank Spec, je bil samec, a je vseeno imel prav lep pogreb ,ker je bil -član treh -društev, redno plačeval ter bil zvest in miren v -društvenih kot v političnih zadevah. Mislim, da tu v Ameriki ni imel sorodnikov, a v starem kraju ima bržkone še mater. Naj mu bo lahka zemljica! Bil je tudi zvest naročnik na list Glas Svobode. Moram še omeniti, da gre vsa hvala Martinu Kožuh, sostanovalcu, kateri je ljudem vsepovoljuo postregel začasa, ko je pokojnik doma bil. Kot predsednika me dolžnost veže, da se tem potom zahvalim vsem društvenikom S. S. P. Z. št. 14, ker so se skoraj vsi pogreba vdeležili, bar je bilo prav lepo, da se sobratu izkaže poslednja čast. Pozdravljam vse rojake posebno pa člane S. ,S. P. Z. in čitatelje Glas Svobode. Anton Rupar. Lemont Fursace, Pa. ‘Naznanim 'žalostno vest, da smo iz naše sredine zgubili brata Ivan Golčerja, ki se je vsled preplovbe v majni utopil. Kakor je že dalj časa deževalo, tako tudi dne 23. julija brez prenehanja; nakar je naš mali potok narastel v velikansko reko, katera je pretrgala majno št. 1 na treh mestih in voda vdrla, kolikor je mogla 8 štir-jaškiih čevljev obsežna odprtnina požirati. Delavci iz omenjene jame so se rešili «kozi našo jamo, kamor jim je sledila voda. Golčer je ostal z 2. drugima v jami, a delavci iz jame št. 2 smo se rešili vsi. V sosedni majni se je od 14 do 24 delavcev potopilo in tudi od drugih sosednih jam se govori o mnogoštevilnih žrtvah. Pragovi so raztrgani in mostovi odneseni, majne polne vode in pa hiše podrte. 'Ostala je mlada, šele tri tedne poročena vdova. John Gregorčič. T lista “Glas Svobode” oglaša-jo samo dobre tvrdke, »to Tani jih priporočamo. AVSTRO-AMERIKANSKMINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO mr PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA: Kaiser Franz Josef I. 4. sept. 1 Martha Washington 21. avgusta Alice, 18. septembra | Argtntina 31. avgusta Parnikiodplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbhzja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU GLAVNI ZA8TOP ZA AMERIKO Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kempf giavni zast. na zapad u 120 N. La Salle St. Ch Icago. Nove pomladne in soîetng, modne obleke za može in dećke. Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, če kupite pri hingG JELINEK in MAYER, imitelja. Vogal Bhe Island Avans in lSia cesta. Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne. 0’ S M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDBAVNIK IN BANOOELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1.—3. ure popoludne in od 4.—S. popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. B ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER I MAGNET I GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Compagnie Générale Transatlantique Iz New York v Avstrijo čez Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob 10. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak) S. S. La Provence S. S. La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. rasredu. Odplujejo vsako soboto ob 3, pop. S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La Touraine Glavnizatop na 19 State St., New Y ar k. MAURICE W. KOZMINSKI. glavni zastopnik za zap idu, 139 N. Dearbora St. Chicago, III Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobre urejen West Roundup Saloon. Samo >4 milje zahodno od postaje. Vedno sveže pivo. —Postre žba solidne. Domač* vina. Josip Cerovšek lastnik. Telefon: Canal 3014 NAZDAR! S A L O O N s kegljiščem kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna preno čišča. Potrežem vsakemu točno in izborno. MARTIN POTOKAR 1625 Se. Center Ave., Chicago, 111. DOPISI. 0 SLOV. SIROTIŠNICI. Spisal Val. Candoni. Večkrat čitam v listu Glas Svobodi članke, spisane od več rojakov namreč o ustanovitvi sirotišnice. iZaradi tega premišljujem tudi ja^ večkrat o tem ter prišel sem nekako do sledečega zaključka. Moje mnenje in moj nasvet bi bil sledeči: 1. V enem kraju, ker je več Slovencev, naj bi se zbrali ter ustanovili začasni odbor, kateri naj bi vodil začetek. 2. Naj bi se natisnile 'knjižice, obsegajoče deset strani in v več jezikih: Slovenski, 'Češki, Poljski in Angleški. 3. Razdale naj bi se knjižice med rojake, da bi pokazali narodu ¡kaj nameravamo ustanoviti, in prepričan sem, da nas bodo podpirali vsi narodi. 4. Rojaki, ki so oddaljeni od mest, naj se potrudita dva ali več, ter naj po okolici pobirajo prispevke in to sploh pri vsih narodih. Jaz bom tukaj na nogah, da Ibom le izvedel, da se je pričelo delo, katero je prepotrebno za naš narod. Poglejte očetje, danes si živ, zdrav in dobre volje, ali jutri si morabiti m mrtev ; pustiš ženo in večje število otrok, in kam naj se zatečejo? Kje bodo dobili zavetje drugje, kot v ¡Sanitariju! Koliko imamo že rojakov, ki so brez nog, rok, ali pa so na kakšen drugi način pohabljeni, ki morajo sedaj okoli prosjačit. Po tem mu ne bo treba, podal se bo v hišo, katera mu !bo zavetnica in tolažba v njegovem žalostnem položaju. Pripomnim naj še, da naj bi to stvar v roike vzeli možje, ki bodo delali za narod, a ne za svoj 'žep, ker to se velikokrat pripeti, da navidezno dela za napredek, a ko-- nečno se pa pokaže drugače. (Pri ; 'svobodomiselcih in socialistih, se " ne ¡bi smelo prigoditi in se tudi ne 'bo, kaj takega. Op. ur.) Ako hočemo priti do cilja, moramo skupno delati, z eno zvezo ter jo držati za vedno, ker le v slogi je moč, drugod je ni. Pomislimo si, v koliko korist nam Ibo Sanitarij in kako velika 'bo stopinja za nas Slovenec med tujem narodom. Ponos in korist za nas in naše potomce za vedno! iZatoraj rojaki, potrudimo se sedaj, ko smo nekako začeli, da ne bo zopet zaspalo več let, predno se kdo zopet zdrami. Tudi naše Jednote in Zveze naj bi stopile na noge prej ko prej. Kakor tudi je veliko samostojnih •društev, katere naj bi prispevale k temu dobrodelnemu namenu. Skupno v eno Zvezo morajo stopiti vse slovenske organizacije in vsa samostojna društva ter napraviti eno Zvezo in izvoliti odbor, kateri naj bi vodil celo stvar. Pričetek je težak, ali ko se prične, pa gre. Ni potreba vse naenkrat, marveč polagoma. Kupila naj bi se zemlja ikjer je poceni, a-koravno ne na tak etn prostoru, kjer raste vse, kar se kdo zmisli. ■ Vzame naj se kraj na primer, kjer raste krompir in druga zelenjava, ker se tudi pri tem veliko pridobi. Kupi naj se za enkrat samo 80 a-kcov zemlje, in ko se ta obdela, potem pa zopet tako naprej in prišli ibomo s časoma do velikega do-movja za revne in uboge rojake. Nekoliko sem razobložil moje mnenje in želel bi, da bi se lotili dela, katero je za nas Slovence prepotrebno, prej ko je mogoče, da bomo pokazali drugim narodom, da smo tudi mi složni in v slogi eden za druzega. Da si hočemo pomagati za slučaje nezgod, ki nikoli ne počivajo. Tor a j naj zadostuje za enkrat/ da ne bode listu preveč prostora vzelo. Tedaj z glasom naprej! V slogi je moč!!! Franklin, Kans. ¡Prosim odstopite mi malo prostora v našem pravem delavskem listu Glas Svobode, ki je pravi bo-ritelj delavcev v Združenih državah. Ko nam delavcem pohlepni kapitalisti dopuščajo precej časa za, bodisi shode ali kratke čase, sem se namenil nekoliko opisati naše razmere delavske'-. Delamo počasi, včasih tri, včasih štiri dni v tednu, ravno za brano, stanovanje za mesečnino društev, za ječ-■metnovec pa že malo preostaja. Seveda tu se nemoremo mnogo -hvaliti z ječmenovcem, ker Kansas je gnezdo teruperenčnikov. če se izve, da tu ali tam proda kdo kakšen vrček ali steklenico piva, le ž njim v zapor in pa še denarno kazen; tacega pa, ki poneveri večjo svoto denarja, se ga pa izpusti na prosto kakor nedolžnega. 'Omeniti moram da nas je obiskal br. M. V. Konda, katerega smo z veseljem sprejeli. Želimo mn mnogo uspeha pri novih naročnikih. da hi list čim preje dvakrat na teden izhajal. Še nekaj moram Omeniti namreč: Bliža se čas imenovanja državnih in okrajnih u-radnikov. Toraj delavci ne pozabite koga je imenovati! Ker se je že moj dopis precej raztegnil hočem končati, Telbi vrli list pa želim mnogo novih naročnikov in predplačnikov. Pozdravljajoč vse člane in članice Slov. Svobod. Podp. Zveze po širni Ameriki. John Žager. Calumet, Mi eh. V štev. 27 Glasnika čitam dopis A. G., v katerem opisuje v začetku vreme in delavske razmere, potem pa laže vse po križ in po dolgem ter se hoče iz blata izkopati, v katerega je precej zagazila. — Pravi, da ni bila še v nobenem društvu. Bila pa je v društvu Sl. Bost. in bila izključena. Pravi, da jo je njena prijateljica nagovorila v ¡Narodno društvo ter da postane deležna podpore. Gotovo ne bilo bi to nič grdega, ker dolžnost vsakega člana je agitirati za društvo, vendar pa resnici na ljubo naj o-menim, da je prišla vprašat zastopnika, ako bi mogla vstopit v narodno društvo, nakar ji zastopnik reče: Gotovo, ako si zdrava. Ako pa znaš, da si bolna nekar, ker škoda iza denar, katerega bi dala zdravniku. Ona pravi: jaz sem popolnoma zdrava. In nato je šla k zdravniku ter bila sprejeta. Kmalu .po treh mesecih, ko je bila deležna podpore v slučaju bolezni, se je javila bolnim. Ker ni vešča angleščine, je prosila prijateljico, da tolmači za njo. Zdravnik jo je imel devet 'dni pod svojim nadzorstvom, za katere je dobila tudi podporo -devet dolarjev. Po preteku devet dni na zadnjem o-bisku ji zdravnik reče, da nebo prišel v§č k nji, ker ni nobene nevarnosti, nakar ga tudi potem k nji več bilo ni. Bila je potem bko-lu mesec dni brez vsacega zdravniškega nadzorstva. Ko se je bližala društvena seja, je prišla k prijateljici ter jo proslia naj bi šla ž njo k drugemu zdravniku, nakar je prijateljica šla. Zdravnik jo preišče, nato mu da ona društveno nakaznico, katero pa je zdravnik izpolnil še le drugi dan, in jo oddal njenemu možu, kateri je ravno v istem času hodil v bolnišnico radi zastrupljenje na .prstu. Svojega moža bi tudi skoraj ona izključila iz podpore in iz društva, ker je govorila ,da zdravnik pravi, da se more podpora dobiti in da je njen mož z zdravnikom pogodbo naredil, da bo on (zdravnik) poslal nakaznico na glavni urad in da bosta imela vsaik polovica ¡bolniške podpore. Toraj gori omenjena A. G. prinese zdravniško nakaznico drugi dan p. p. k prijateljici, oziroma društveni tajnici, nakar prijateljica nakaznico prečita in ji sporoči, da na nakaznici stoji bolezen v “stanu”, za katero pa nemore dobiti podpore, ker to je naravna ženska bolezen. Nato pravi A. G.: “¡Potem pa ni treba nesti nakaznice na sejo, ker bi se mi ženske smejale. Sla pa bom v pondeljek k zdravniku ter ga spovedala zakaj je zapisal bolezen v “stanu”, ter zakaj ni zapisal kakšno drugo bolezen”. In res šla je k njemu in on ji je napisal na mal košček papirja, da je -deležna podpore. S tem košček o m pride omenjena na društveno sejo ter ga predloži seji. Zastopnik je povdarjal, da tisti košček papirja ni veljaven, in če že hoče A. G. .po sili dobiti podporo, naj prinese tudi prvi društveni papir in oba nag se pošljeta r glavni urad, ker na vsakemu je drugačna bolezen. Gori omenjena je šla potem zopet k zdravniku ter ara baje rekla, da bode težko i onimi listi dobila podporo. — Zdravnik ji je zopet na prvi papir zapisal (od zadaj ker od spre-'Claj ni imel kam) bolezen “zguba Urvi”. Toraj ker ni mogla z eno boleznijo dobiti podpore, je pustila zapisati drugo. Listi z pojasnilom so bili poslani na glavni urad; gori omenjena je bila izključena, kakor tudi dotični zdravnik iz zdravniškega nadzorstva treh tukajšnjih narodnih društev. Tudi je smešno, ker je v svoji pritožbi na porotni odbor zopet sama poročala, da je imela bolezen “pljučnico”. — Najbolj smešno pa je, ker pravi v svojem dopisu v 'Glasniku, da se ji je stara bolezen ponovila in da bo morala po porodu podvreči se operaciji. Toraj sama sebe po zobeh tolče, ker priznava da je prišla z boleznijo v društvo in Jednoto. — Ko je vstopila v društvo, se je izrazila pred svojimi sorodniki, da si bode vzela “fajn” počitek, ko bo enkrat po treh mesecih deležna podpore. — Ali si mislila da si bodeš na rovaš prijateljice in zastopnika jemala počitke, izkoriščala jednoto ter lenobo pasla? Si se grdo zmotila! V svoji bolezni (v zdravju) opravljala je tudi hišna dela in prav fletno šivala na šivalni stroj, kar pa vsak ve, da noben bolnik ni zmpžen^elati, posebno pa še z 4 boleznimi v enem mesecu, katere ji je zdravnik na željo zapisa]. Laž v svet trositi zamore samo ženska A. G. kalibra, katera' ne-sme na solnce, ker ima polno masla na glavi. V svojem dopisu praviš, da si je tvoja nasprotnica sama ¡kriva bolezni. Rada bi vedela kako se ista piše ter prosim, da proti njej očitno nastopiš ter jo z imenom pokličeš. Kdor koga za-, hrbtno napada in mu stvari zahrbtno predbaciva, je ničvrednež, denuncijant prve vrste. In to si ti! Toraj toliko resnici na ljubo. A-ko pa to tebi ne zadostuje, imam še dovolj gradiva katerega sem za sedaj zamolčala. K. Junko. Dostavek: Gorenji dopis sem izročila osebno uredniku Glasnika ter mu rekla: “Zadni dopis A-ne G. se tiče mene, tukaj imam svoj zagovor na njeno napadanje, prosim, da ga priobčite na prvo stran lista, kakor ste tudi napad. Kar stane bodem plačala.” Urednik ga je z veseljem sprejel, ter rekel: Nič neboste plačali, še dotična ki vas je napadala ni nič plačala,” Ko izide Glasnik ga pogledam, ali mojega zagovora notri ni. Nato gre moj soprog k uredniku, ter ga vpraša: “Kaj je vzrok, da niste priobčili zagovora na napad moje soproge?” Urednik odgovori: “Jaz nisem temu 'kriv, kriva temu je oseba, kateri moram biti jaz za metlo, ter mi prepovedala ga priobčiti. Priobčil ga pa vseeno bodem v tej številki, potem kako bo da bo, tukaj vam je moja častna beseda,” ter je segel mojemu soprogu v roko. Ko zopet izide Glasnik, ga prečitam in mojega zagovora zopet ni. Moj soprog gre vprašat predsednika Glasnika, ako on zna, kaj je vzrok, da se moj zagovor ne priobči. Predsednik Glasnika pravi, da njemu' ni nič o tem znano in da naj vpraša urednika in upravitelja Glasnika gos. M. F. Kobeta, Ravno v tem času pa pride gosp. Kobe ,nakar ga moj soprog vpraša po vzrokih nepriobčenja mojega zagovora. Gos. Kobe se je izgovarjal, da je treba plačati z “cash money” $1.00, katerega je tudi dotična plačala preden se je napad priobčil. Moj soprog mu je ,pa v brk povedal: “Ti zatiralec resnice in napredka, jaz vem kam p-es taco moli. Za tisti dolar Ti je -malo mar in cela krivica leži v tem, ker tebi osebe in organizacija niso povolji, katero si mislil takoj pri vstanovitvi vničiti, in ¡katero še dandanes zahrbtno napadaš, katere pa Ti in vsi Tvoji nazadnjaki neboste uničili!” Kaj bo zdaj gosp. upravitelj neki zopet počel, ko se je ustanovilo zopet novo napredno društvo spadajoče k -S. S. P. Z. Gosp. Kobe! Na noge, da ga uničite! Ker se vam ni posrečilo prejšnjih narodnih društev uničiti -skušajte tega. Mislila sem se zagovarjati edino v listu, v katerim sem bila napadena, ni- sem pa vedela, da Glasnik, oziroma neki vodje Glasnika sprejema samo lažnjive napade, resničnih zagovorov pa ne. Sram vas bodi! Zatiralci svobode, napredka in j bratstva. K. Junko. Gilbert, Minn. Ker imam priliko opazovati delovanje slovenskega naroda in drugih narodov sicer v majhnem okrožju, me velikokrat dregne in mislim, da smo mi ¡Slovenci in Slovenke družabno premalo, ali učeni, ali pa toliko nesložni, da smo proti drugem narodom še daleč za njimi. Sicer imamo društva, v katerih se imenujemo bratje in sestre, v .resnici smo pa ravno narobe. Ne mislim nikogar tukaj žaliti, ampak moj namen je, da bi se v prihodnje boljše družabno življenje kazalo, ne samo v besedah ampak tudi v dejanju. Velikokrat se primeri 'bolezen pri eni ali drugi družini ali posameznemu, tudi sosedje velikokrat ne vedo, kaj se godi pri njih lastnem bratu ali sestri; vse drugače je pri druzih narodih, kjer eden druzega obiskujejo in t-ako lajšajo trpljenje svojemu bljižnjemu in več slučajih tudi gmotno podpirajo. Slovenke! žene, bodite družabne v bolezni in drugače, obiskujte ena drugo in pomagajte ena drugi, tu nehajte tisto neumno opravljivost, marveč Iboditi žene v pravem pomenu besede. Ba tudi drugače srno premalo zvezani skupaj, skoraj v vsakem slučaju, bodisi v politiki, družabnem, trgovskem ali kateremkoli drugem podjetju, smo vedno -preveč omahljivi, neodločni ali preveč strankarski; zato tudi gredo marsikatere dobre ideje spavat spanje pravičnega, ter o-stanejo ideje samo na papirju. List Glas Svobode kliče Slovence že tretjikrat za skupno -delovanje prepotrebnega Sanatorija, za onemogle nam brate in sestre. AH kaikor se vidi je glas upijočega v puščavi, edino le z eno izjemo “N. V.” (Bratje Slovenci in sestre! Ali bomo res pfUstili naše onemogle brate ali sestre, kar tako na cestah gladu in bolezni umirati? Ali nam ni sveta dolžnost kot narodu, skrbeti za svoje? In boljše pre skrbiti jih nemoremo, kakor če jim naredimo streho in preskrbi mo kruh v času onemoglosti. Ni kar naj ne pozabimo, da danes tebi jutri mogoče meni, se primeri kaj tacega, da bi potreboval kraj, kjer bi ibil svoj med svojimi, tudi ne odvisen od milodarov ampak po bratsko preskrbljen v slučaju bolezni ali onemoglosti. Zatorej -dragi rojaki podajmo si roke in srca ter delujmo nato, da se uresniči ta ideja, za dobrobit ¡Slovenskega naroda v Združenih državah! Torej, Mal položi dar, domu na altar! V trpljenju. Otrici, bilo jih pet, so se valjali eden čez -drugega, na tleh ali na postelji. Mati leži bolna že šest mesecev, nje življenje visi na lasu, vsak trenutek pričakujoče se ločiti od svojega moža, -svojih malih, katere tako ljubi. Ustnici sta že bledi, pogled njen je pogled umirajočega. ¡Mož, človek se trudi po dnevu na delu, zvečer kuha in pomiva, truden, zaspan, žalostnega obraza, tudi on je otrpnel; gleda kakor, da se vse to godi v sanjah — kako ne? že šest mesecev enakomerno vzdihovanje žene, jok malih — pa nič upanja na boljše! Sosedje zraven pa pijo in se veselijo, kakor da ne vedo, kaj in kako se godi pri njih sosedu -bratu, sestri', kateri je to, kar so oni — eden narod.----------- _______________Radensky. Srbeče kožne neprilike hitro olajša rabi Severovega Zdravilnega Mila (Severa’s Medicated Skin ¡Soap) in nadevanje Severovega Mazila za kožne bolezni (Severa’s Skin Ointment) če tudi so bili .prej vsi drugi načini brez uspeha. Nobena druga zdra vila ne dajo toliko olajšbe trpečemu bolniku, naj si bode star ali tnlad in tudi ne tako 'hitro ali poceni. V vseh lekarnah. Cena Mila je 25 centov in Mazila 50 centov. Vprašajte za Se vero va. W. F. Severa Co., ¡Cedar Rapids, Iowa. It doesn’t pay to neglect your Health WillE.... 6EE6CEiEE E£ E « ° " aeeecet* '•L-e a a e i « t. Ce pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. AD. RICHTER Ô CO., 215 Pearl St., New York, N.Y, % Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.) Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1119 So. Centre k, Chicago, III, Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči z* pristnost in okusni izdelek naročenih potrobšCla Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. tfagnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal B096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite ii uro, verižico,-prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino ? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terbavec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapa boe St, Denver.Colo- Dobra Unijska GoslilnaÆ.8 dobi mrael in gorak prigri* |AC C Ofactfl V zek. : Pod vodstvom JUS« P« OlflOlUj 2005 Blue Island Ave. veliki Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve In zabave. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plač*. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo io Irgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena let» 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od KasparjeveBank. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM 0F MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. 45 SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio” kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anbeuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Flua vlua lu stnodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av.inzap. 18. ul. The Konrad Schreler Co. Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. ODVETNIK PATENTI EARL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Til, 3989 MAIN GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Ve» bo «e dobi v gostilni Joku Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, UL Telefon Canall439. “TheRoosevelt SaloMi” ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem! "Mao Clrt” Salam V STRINGTOWN,. Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik. Slovenska gostilna 1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Col< Tu dobiš vedno sveže Walterjev pivo, ohioška vina, dobro domač žganje in najboljše -smotke. Slovenci obiskujte nas. J. GABER in F. TURK, lastnika Dr. J. H. ROTH zdravnik in ranocelnik. 1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av. vogal 18 cesta od 9do 10.30 dop.,' 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop. Tel. Canal 85. blizu 26 ceste v j utro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer. Tel. Lawndale 3470. ALI IMATE SLAB ŽELODEC? Vam vročina in mrzla pijača škodi? Tedaj vživajte Schefflov Že-lodečni Kordijal, ki vam uravna želodec in dela apetit. Cena 50c. Zdeluje in prodaja lekarnar LOUIS SCHEFFEL, 20. cesta in Blue Island ave. CHICAGO. VO öVObODÜ r I RAZNO IN DRUGO f KRANJSKO. Pretep. 19. m. m. so se stepli v Zbu-rih pri Šmarjeti štirje hlapci iz Kleveža, Franc Lužar, Anton Srčič, Alojzij Pintarič in Jakob Janc, ko so se vračali ponoči iz neke svatbe, kjer so voglarili. — V Zburih so jih na cesti napadli drugi ponočnjaki s 'kolini. Janc, katerega je zadel prvi udarec le po roki, je zbežal. Po ostalih treh so neusmiljeno udrihali, da so grozno pretepeni po vsem životu. Prepeljali so jih v Kandijo v bolnišnico, kjer je Lužar 12. m. m. u-mrl, ostali trije pa upajo na o-'zdravitev. Iz Mirne pišejo: Pred 'kratkem je začel podjetnik Josip Hofman iskati na Kranjskem rudo. Kmalu je dosegel lepe uspehe ter naznanil več rudosledov. In sedaj ima več nego 45 km2 sveta prevzetega. Pri tem njegovem delu mu pomaga njegov asistent Gregor Prosen. Blizu postaje Bistrice so našli večje množine rude. Ruda se nahaja kakih 149 metrov nad postajo Bistrica. Na Bistrici hočejo zgraditi večjo tovarno, Iker imajo tam na razpolaganje vodne moči. Rude so že toliko odkrili, da je vsak dvom izključen. Ruda se bo najbrže lahko na dnevu kopala. Računajo, da 'bodo dobili vsako leto ogromne množine železa. Belokranjske novice. Nesreča pri zgradbi predora. 26. junija je vozil v Semiču Anton Nampelj gramoz iz predora. Samokolnica je bila preveč naložena, vsled česar se ni dala prevrniti. Nampelj jo je hotel prevrniti s pomočjo dvigalnega kola. Kol se je sprožil ter vrgel Nampelja osem metrov visoko. Padel je tako nesrečno, da se je snirtnonevarno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico v Kandijo, kjer se bori s smrtjo. .— Nevihta. 25. julija je v Semiču razsajala huda nevihta. Treščilo je v .Šlezingerjevo vinsko klet ter jo užgalo. Požarna hramba iz Semiča Je prihitela takoj ha pomoč ter omejila požar. Rešila je tudi 30 hi vina. Steznar ima občutno .škodo, ker ni bil zavarovan. 420 modrasov. Na Dolenjskem, posebno p>a v Beli krajini, je letos nenavadno veliko strupenih kač. Županstvo občine Vrh je nabralo doslej 420 glav modrasov. Škrlatinka na Dolenjskem. V vseh bližnjih vaseh Novega mesta se pojavlja škrlatinka. Več otrok je že umrlo. Nekatere obolele o-troke so oddali v bolnišnico v Kan-diji. Politična oblast se prav nič ne gane, da bi zaprla šole. Nekateri starši ne puste več otrok v šolo. Obstreljen. Dne 21. m. m. je u-strelil na daljavo pet korakov na Kozjeku France Bernik 261etnega Janeza Kržišnika od Sv. Ožbalta; strel mu je šel skozi zapest in mu predrl nogo v stegnu; težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Kržišnik je bil vinjen, kamenjal je Kozjdkovega lovskega psa, izruval je neko smreko in sploh izzival, to je popadlo domačega sina, da je storil nepremišljeni ko rak. — Delavska nezgoda. Dne 4. m. m. sta kopala 181etna Franc Ške-delj in Janez Medle iz Gabrja za mrtvašnico, katero zida občina blizu pokopališča v Gabrju, pesek. Podkopala sta precej daleč v pesek. Ko je tako Franc Škedelj še naprej 'kopal, se je gornja plast odtrgala in mu padla na glavo ter mu isto zdrobila. Počila mu je lobanja na več krajih in odtrgalo mu je levo uho. Medle je pravočasno odskočil in ni zadobil poškodb. Rop. 24. minulega meseca je prišel Maksimilijan Erhardt, doma iz Žg. Štajerskega, ki dela pri zgradbi belokranjske železnice k 791etni kajžarci Neži Jurmanovi na Gabru pri Črnomlju, kjer stanuje njegova ljubica. Od starke je zahteval, da mu odpre stanovanje; ko je žena ugodila njegovi zahtevi, je hišo zaklenil in zahteval denar. Ker mu ga ni prostovoljno hotela izročiti, je pograbil za nož in jo z njim tako dolgo ob-delaval, da se je starka nezavestna zgrudila. Potem ji je vzel 64 ¡kron odklenil vrata in odšel. Jur- I manova, ki se je iz nezavesti zbu-I dila vsled mnogoštevilnih ubo-d-I Ijajev šele zvečer, je sporočila ves j dogodek zločinčevi ljubici, ki se j je vrnila šele zvečer domov. Ta je j ovadila Erhardta, na kar so pre-! drznega roparja, ki se je skrival pod napačnim imenom L dr ene a. Pri njem so našli še 36 kron in 70 vinarjev oropanega denarja, izročili so ga okrajnemu sodišču v Metliki. ŠTAJERSKO. Iz Celja poročajo: Ko se je te dni proti 10. ..večer vračal kočar-ski sin Franc Gina j nar domov proti Vojniku, ga je pred hišo Karla Lešnika napadel Alojz Stropnik ter ga pobil s kamenom na tla. Tolkel ga je'tako dolgo po glavi, da je ranjenec padel v nezavest. Medtem pa je Stropnik Gmajnarju ukradel srebrno uro in verižico ter dva petkronska tolarja. Stropnik je še isti večer pobegnil v 'Celje, kjer je hotel uro prodati. Orožniki pa so ga kmalu izsledili in ga izročili sodišču. Požar v Ptuju. Te dni je na podu posestnice Katarine Mlaker v iSlovenjivasi nastal ogenj, ki je u-ničil vsa poslopja razve n kleti. — Zgorel je tudi ves živež in vse o-rodje. Škoda znaša najmanj 10,-000 K, zavarovalna svota, pa komaj 2000 K. Fantje so se stepli. Iz Ptuja poročajo : V zadnji noči proti 11. u-ri je prišlo trinajst fantov iz vasi Pobrež v sosednjo vas Lončaves. Tam so začeli vpiti ter lomiti plotove na vrtovih. Vsled krika so prišli lončeveški fantje. Med obe-mi je prišlo do hudega pretepa, v katerem je Janez Mikolič večkrat ustrelil iz puške. Od strelov so bili zadeti fantje Jakob in Martin Rogina ter Jože Kranjc. Dobili so težke poškodbe na obrazu, rokah in hrbtu ter so obležali na tleh. Štiri dni v vinski kleti. V mariborski okolici je te dni poslal posestnik Hibner svojega hlapca v bližnji vinograd, da bi v kleti nekaj popravil. Ko je hlapec v kleti pridno delal, .je potegnil naenkrat močen veter, zaloputnil je težko okovane kletne duri in hlapec je Ostal v ječi pri polnih sodih vina. Revež je skušal s silo odpabniti vrata, a ves njegov dolgotrajni trud je bil zastonj. Tudi klicanje na pomoč mu ni nič pomagalo, ker ga ni nihče slišal. Revež se je u-dal v usodo, užgal svetilko, srkal od časa do časa vino ter čakal rešitve. Glad ga je hudo pritiskal. —-Doma so bili zaradi hlapca v velikih skrbeh. Četrti dan je šel šele gospodar v vinograd. Ko je odprl klet, je našel hlapca ležati v kotu izstradanega in onemoglega. PRIMORSKO. Štrajk zidarjev v Gorici traja že dva meseca. Zidarje vzdržuje o-srednja njihova organizacija, ki jim je plačala doslej že okoli-15,000 K. — Nekaj delavcev, kakih 8 ali 10, je pregovorila “Ca-mera del lavoro”, da so se ponudili v delo, navzlic temu, da so dobivali podporo od strani soc. dem. organizacije. Ogenj v Baški dolini. Dne 13. m. m. ob 9. zvečer je treščilo v hišo Tomaža Torkarja v Kalu v Baški dolini. Ogenj se je z neznansko naglico razširil na sosednje objekte in je v kratkem času štirim posestnikom uničil vsa poslopja, mnogo živine in orodja. Škoda je ogromna, beda velika. Zopet kolera v Trstu. Oddali so zdravstveni oblasti v bolnišnico neko perico in nekega šoferja. O-ba sta obolela in kaže obolenje znake kolere. — Bakterijologična preiskava, bo dognala, če imata omenjena re,s kolero. Vse sorodnike in sostanovalce so pridržali v infekcijski bolnici. Družinska tragedija. Delavec B. Gallo se je zaljubil v hčerko svojega stanodajalca Ano Markolino-vo. Ana je oženjena v Italiji in se je vrnila v Trst k svojim staršem, ker je moral njen mož v Tripolita-nijo. Postalo je razmerje med njima v kratkem zelo intimno. Gallo je bil silno ljubosumen, mlada žena pa precej živa. Snoei je videl Gallo, ko se je vrnil domov, svojo ljubico v družbi mladih mož. Šel je z iljo v stanovanje, kjer je nastal med njima hrupen prepir. — Med prepirom je potegnil Gallo revolver in ustrelil trikrat na svojo ljubico. Ko je pritekel njen oče v sobo, je ustrelil tudi na njega, nato pa je ustrelil še samega sebe. Vse tri so odpeljali težko ranjene v brezupnem stanju v bolnišnico. KOROŠKO. Strela požigalka. Pri,Vrbi je u-darila pri zadnji nevihti strela v domovanje Marije Groeblacherje-ve. Poslopje se je vnelo in popolnoma zgorelo. Poleg tega je zgorelo tudi sosedno poslopje Josipa Schalter j a rešili so le nekaj oprave, obleke in živino. Škoda znaša 28,000 kron in 40,000 kron, pri čemer je zavarovalnina pri obeh posestvih malenkostna. Neurje na Koroškem. Dne 4. m. m. je po občinah Kotmaravas, Žih-polje, Podgora, Borovlje, Glinje, Št. Marjeta v Rožni dolini in še več drugih krajih vihralo strašno neurje s točo in pokončalo vse kmetove nade. V četrtek popoldne je potegnil silen piš in nato se je usula toča debela kakor orehi. V 20 minutah je bilo opustošeno vse: polje, travniki, vrtovi, sadje. Še naslednji dan je bilo vse belo toče. 'Takega neurja ne pomnijo najstarejši ljudje. Celo po domovih je toča razbila okna in strehe. Strela je ubila med vožnjo na cesti tik pred Velikovcem dva konja posestnika Plasnika. Hlapec in voz sta nepoškodovana. Huda griža se je pojavila v Šentvidu ob Glini in v bližnji o-koliei. Več bolnih otrok je v bolnišnici, dva otroka sta že umrla. Bolezen se je pojavila, 'ker so o-troci jedli nezrelo sadje. Zločinski oče. V Volšperku so aretirali 551etnega oženjenega krojaškega mojstra Gab. Thon-hauserja, ker je posilil svojo 14-letno hčerko. RAZNO. Pozabljivi operater. V novembru 1910 je operiral neki slavni dunajski zdravnik soprogo nekega budimpeštanskega bančnega ravnatelja. Operacija je bila zelo nevarna, a zdravniku se je posrečila in čez nekaj časa je bila gospa popolnoma zdrava. Zdravje ni trajalo dolgo, gospa je kmalu začutila strašne bolečine v trebuhu. Šla je k svojemu operaterju, ki jo je potolažil, da niso mrzlični pojavi, prav nič nevarni. Gospa se je počutila od dne do dne slabejšo in je še štirikrat šla k zdravniku, ki ji je vedno zatrjeval, da ni njeno stanje nevarno. Zadnje tedne ji je bilo pa tako slabo, da je njen soprog poklical več budimpeštanskih zdravnikov, ki so konstatirali, da ima gospa v trebuhu nek predmet in da je treba takojšnje operacije. . V pondeljek so gospo operirali in našli v trebuhu napol segnito tenčico, ki jo je rabil dunajski zdravnik pri operaciji in potem pozabil. Dinamitna patrona v žepu. V železnem rudniku v Diosgvoeru je vtaknil neki delavec dinamitno patron o v žep. Med delom je zadel ob neko skalo, pri tem je eksplodirala dinamitna patrona in raztrgala neprevidnega delavca na drobne kosce. Žganje vodi v norišnico. — Iz Gradca poročajo, da se število u-mobolnih strašno množi, znani zavod “Feldhof” je poln nesrečnikov. Zdravniki konštatujejo, da 85% vseh bolnikov v “Feldhofh” je znorelo vsled preobilo zavžite-ga alkohola; pred vsem spravlja šnops ljudi v norišnico. štrajk koscev na Ogrskem. Poročajo, da na Lazi-pusti pri Lozon-eu je izbruhnil štrajk koscev. Dali so jim manjšo dnino nego pogojeno. Posredovalec je mestni sodnik. Posreduje pa prav korenito tako, da zapira štrajkovce. Takoj prve dni je obsodil 37 koscev, vsakega na 15 dni zapora. Upor gluhonemih. Iz Lizbone poročajo: V zavodu za gluhoneme v Aranye pri Oportu so se uprli gluhonemi zoper ravnatelja in strežaje zavoda. Gluhonemi so premagali osobje, je privezali na stebre v jedilnici ter jih do krvaver ga pretepli. Ekscedenti so nato pobegnili. Nekatere so dobili. Svojega ljubimca umorila. V Londonu je neka Španka umorila svojega ljubimca z imenom Herman Weinberg. ss$s TUJA SLABOST. * S <9> m m Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, y 8labi krvi m nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pr«? bavnih organih, in Jd IZČISTI CELO TELO, DA ZDRAVO KRI, VREDI PREBAVO. 1 a pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino! g To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih zelišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikab prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v S m m m m m m JOSEPH TBINBB’8 PEr «[GIST,ERE» boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov t l V lekarnah. in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptoni slabosti. JOS, TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Zemlja. 40 akrov za $600.00 s pozitivno garancijo, da bodete zadovoljni. Plačajte kakor Vam drago in živite zada-voljno, iko »plačujete. Mi vam damo: dobro rodovitno “clay loam” zemljo, dobro podnebje, čisto zdravo vodo in svobodo pred šumom in trušom topečega se mesta. Najboljši okraj za jabolka in črešnje. Samo s krompirjem obogatite v 4 letih. Sena je letos od 2% 'do 3 tone na aker. Oves, pšenica, ječmen in pesa bo dala izvrstno le-tinjo. Pridite v naš urad, da vam povemo, kako z lahka priđete do farme. Če pa nimate časa obiskati nas, pišite nam. Imamo lepo knjižico za Vas. ILLINOIS—NORTHWEST COLONIZATION CO. 908 Tacoma Bldq. No. 5 N. La Salle St., Chicago, III. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: $10.35 K. 50 $20.50 S30.85 $41.00 $61.50 $102.50 $204.50 $1020.00 K 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE v donidvino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski. Kaspar State Bani 1900 Blue Island ave., Chicago, Ul. NAJEMNIK & TANAj Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tel. Oanal 1406 POPOLNO ZDRAVJE " VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema. ZAM-ZAIN TABLETE stimulirajo delovanje teh organov, ZAM— ZAM vam dajo rdečo barvo in vas poživijo. ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes. Najboljše zdravilo zazabasanost ZAM = ZAM TABLETfc V lekarnah 10c in 25c. Dajte zdelati svoje tiskovine pri ‘SPRAVEDLNOST’ 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 Cene zmerne o Delo solidno ^ “SPRAVEDLNOST” I?kNriBč^.^T&DNEVN,K ' Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” TELESNI OSTANKI (RELIKVIJE) KRISTOVI. M. P. Saint-Yves. [Francoski pisatelj M. P. Saint-Yves, ki je napisal že nebroj ver--Sk »kritičnih študij, ki se odlikujejo po svoji utemeljenosti in jasnosti, je izdal pravkar novo delo : Relikvije in čudežne podobe, v katerem se nahajajo zelo, zelo za-i nimivi podatki o “telesnih ostankih Kristovih”. I. Solze. Menihi sv. Medarda Soasonske-ga n. pr. trdijo, da hranijo en Kristov zob! V Vendoeme (Vandom) se je postavljal, tja do revolucije samostan Svete Trojice, da ima shranjeno pravo Kristovo solzo, tako izvano “sveto solzo”. Drugi samostani v Saint-Maxi-■ min Thiers, Saint-Pierre itd. so i-meli tudi “svete solze” v svojih relikvij ar j ih. Te solze so delale baje čudeže. Ali kako so mogli priti do Kristovih solz? One so se mogle dobiti z robcem, kakor solza, katero hranijo v Liege. Toda čegav je bil ta robec? Je bil li Kristov ali kakšne druge osebe? Ali se ga je po-služil Krist sam, da si obriše solze iz očes? Ali pa je morda to storil 'kdo drugi? Je-li morda ta robec samo oni Lazarov prst, na kterega so kanile Kristove solze? Ampak veliko lažje je taka vprašanja staviti, ikakor nanja odgovoriti. Pri maši v čast Kristove solze se poje v Allouagne: “O slavna solza, o sijajno se blesteča solza, katero so shranili angelji in podarili Magdaleni!” Toda, je bil li angel ko je vjel solzo, vidljiv ali nevidljiv in česa se je poslužil, da je mogel v jeti solzo? ¡Župnik Plique tem štorijam ni verjel in je pogledal v relikvij ar. Tam je videl le majhen, siv kamenček, Tu mu je prišla pametna misel. “Ta kamenček je najbrž tisti, na kterega je kanila solza Kristova”. Zdaj pa nastane vprašanje, je li ta kamen res od La zarovega groba ali ne, ga je li angel odnesel javno ali na skrivnem in ga dal Magdaleni itd. Ampak taka vprašanja so vernikom pre povedana in kamen se časti še na prej, milodari se še vedno pobirajo, kajti arraški škof drži na to, da se mu dohodki ne skrčijo. II. Popek. En Kristov popek so imeli v Clermontu. Le-ta se je smatral za enega na j dragocenejših ostankov v vsej Evropi, enega imajo v Luc-ques in tretjega v Rimu! Najslavnejši popek vendar j^ v Chalons na Francoskem. Toda kako je prišel t,a ostanek v Chalons? O tem se pripoveduje sledeče: Ko je odpadel ta košček kakor vsakemu novorojenčku tudi Kristu, ga je menda sveta devica z vso spoštljivostjo pobrala. Hranila ga je vse svoje življenje in morda ga je nosila tudi vedno pri sebi. Po smrti njenega sina je postal vir njene tolažbe. Na smrtni postelji pa je izročila ta ostanek baje evangelistu Janezu. Sveti Janez, ki je bil škof v Efezu, ga je prepustil svojim naslednikom in od teh ga je dobil Karol Veliki. Do leta 1707 je verjelo vse v ta popek in romalo k njemu. Ampak škof de Noailles se je hotel nekoč prepričati z lastnimi očmi, je li ta ostanek res tudi čudotvoren. — Zbral je svojo duhovščino in se napotil v cerkev, kjer se je hranila podoba matere božje z detetom, v kteri se je nahajal na mestu de-tetovega popka vdelan medajlon z relikvijo. Ko je škof pred podobo pomolil, je dal popek vzeti iz podobe. Zelo se je pa začudil, ko je našel samo tri raznobarvne, brušene kamne. Preiskovali so ostanek z drobnogledom, ampak popka ni bilo videti. Naposled so poklicali babico, ki ve kaj spada k novorojenemu detetu in ko je izjavila tudi ta, da takih kamnov ne prinese noben novorojenček na svet, je škof kamne zaprl v zlato škatljo in jih nesel domu. Vse mesto pa je romalo za njim v procesiji in se ni dalo prepričati, da ostanki niso od Kristusa. In vendar hranijo še v Rimu pred očmi papeža Kristov popek, ki je menda le del onega, ki se je nahajal v Chalons. III. Sveta kri. (Predvsem pa se je častila in se časti Kristusova kri, ki jo ima mnogo cerkva na svetu. Imajo jo v Anvers, Boulognesur-Mer, Bru-ges, Calhrtres, v Mantovi, Palermu, Parizu, Rimu, Benetkah itd. ¡Vojak Longin, ki je prebodel Jezusova prša, je vjel kri in jo od-lUesel seboj. Kmalu je zapustil svojo službo in šel pridigovat evangelij v Mantovo in je postal tam škof. V Mantovi je skril kri v zemlji, in šele 1. 804 so jo zopet našli. Nato so se dogajali čudeži in ljudstvo je romalo tje. Papež Leon IX. je zahteval en del krvi zase in jo je tudi dobil. ¡Sedaj se nahaja v lateranski cerkvi v Rimu. Tudi Nikodem je vjel sveto kri in jo prinesel v Rochelle, Pecamp itd. Ravno tako Marija Magdalena, mati božja in drugi. Zopet drugim jo je podaril Baudouin, kralj jeruzalemski, in sveto kri hranijo na tolikih krajih, da bi jo zraču-nali lahko na nekaj hektolitrov. — In kteri človek ima toliko krvi? IV. Brada, lasje in nohti. ¡Samostan v Clermontu na Francoskem je imel popek božjegd sina, pet nohtov z desne roke, plenice, v ktere je bil zavit, enajst del prta, s kterim si je obrisal raz obraz pot in kri, tri nohtove odrezke od desne roke, del trnjeve brone in del od njega blagoslovljenega kruha, del gobe in njegovega groba, šibe, s kterimi so ga ranili, lasje matere božje, njeno zapestnico, kos njene obleke in nekaj njenega mleka itd. (Kristove nohte, brado, lase in del njegovega križa imajo še v Rimu, v Eskurijalu v Španiji, Ar-gendole in drugo. Kristovo telo je bilo toraj razmesarjeno in razdeljeno na ves svet. Kjerkoli je potrebovala cerkev ali samostan nove dohodke, so izmislili nove ostanke in verno ljudstvo je romalo in roma še danes najrajši v take kraje, kjer misli, da se nahajajo tako sveti o-stanki. To krščanstvo je že zelo blizu poganstva. In naposled še, 'kakšen humbug se je že uganjal z Jezusovo kapico. Kolikokrat bi ga bili morali obrezati, ako naj so vse kapice, ki se hranijo po svetu, prave!? Že stari Rimljani so častili moška spolovila. Oni so napravili iz njih boga Priapa, Grki boga Phallus-a, Indi pa boga Lingam. Cerkev je posnemala pogane in zato se je častil ta del Jezusovega telesa v Metzu, v Angers, Ohalons-sur-Mame, Amiens Hildesheim itd. — L. 1464 ga je prišel častit francoski kralj v Colombs, 1. 1422 pa si ga je tam izposodil angleški kralj, da bi z njegovo pomočjo njegova 'žena lažje porodila. 'Vse to pa-trpijo z mirno vestjo tudi pri nas državne oblasti. Da ti ostanki niso pravi, to, vedo dobro tudi duhovniki. Toda oni pravijo, da zaslužijo čast že radi svoje starosti. Kakor da bi ne bilo nič starejšega na svetu in kakor da so to najprimerjenejši predmeti časti in obožavanja! “Sv. M.” milijonarjev tiste države, si je kupil sedčž v senatu; in sedanji zastopnik omenjene države v senatu, Guggenheim, je noter prišel e-dino po njegovem denarju. V bri-gantinski državi Nevada, se je slično godilo kot v Californiji. Nočemo govoriti o finejšem načinu podkupovanja, ki je povsod običajno in v navadi, izozemši mora-bit en del Juga, če prav je bilo to mnogo nevarnejše, kot pa hrusta in javna običajnost Zapada. Izbacnjenje Lorimerja je na vsaki način znamenje izboljšave. Slabši lopovi kot on so sedeli v senatu in morebit so slabši med njimi, -ki so njega sodili. Vsekako, da je senat enega svojih članov izpostavil ali izpostaviti moral, je pridobitev, je eno tistih znamenj po-vzdiga politične morale v tej deželi, katere je silno redko dobiti. 'Toda zadoščenje nad tem, zna le nqp.opolnoma biti. Lorimer je narejen za krivdonosca; pripozna-no je kot dokazano, da so bili člani legislature Illinoiske kupljeni da so zanj glasovali. Ali, kdo so pa bili kupci? Denar za podkupovanje ni prišel iz žepa Lorimerja. Med preiskavo je Clarence S. Funk, prometni vodja “International Harvester Company”, izpovedal, neki bogat lesni trgovec, kojega ime je povedal, je njega telefonično pozval, naj svojo kompanijo pripravi, da prispeva $10,000 k skladu stotisoč dolarjev, da se Lorimerja “skozi spravi”. Kaj takega sklepati po telefonu, je dokaj enostavno; zraven ni prič in ni sledu; lesni trgovec taji, toda denar za podkupovanje postavodajaleev vendar ni iz neba padel. Ni dvoma, da so interesi velekapitalistov korupcijski sklad skupaj spravili. Ali, pred njimi je preiskava naredila: Stoj! To je, kar dela izid afere docela nezadovoljivo. Bogatim korupcionistom se je prizaneslo, a Lorimerja, ki ni pripadal h “bandi”, naredilo se ga je za krivdonosca. (Lorimer rodom Irec, je pričel svojo '“politično kariero ’ ’, kot snažitelj čevljev, prodajalec časnikov in sprevodnik pouličnih železnic, ter zaključil kot izbaenjeni senator. Tudi v tem slučaju velja rek: Tem-pora mutant ur nos et mutamur in illis. dih se počuti otrok popolnoma dobro in tudi ne napravlja vtisa bolnika. Telesna toplota je normal-kdor torej ne sliši tega poseb- NAVADNI IN OSLOVSKI KAŠELJ. KRIVDONOSEC LORIMER. V prvič je senat Zdr. držav e-nega svojih članov izbacnil, ker je korupcija igrala ulogo pri njegovi izvoljitvi. (Leta 1793 je bil senator William Blount iz Tennessee, procesiran a se je bil odpovedal senatorstvu, predno je bila zaključena preiskava). Bi bil senat kaj sličnega popred storil, tedaj bržkone ne bi bilo prišlo do zboljšanja ustave, ali k sreči je bilo prepozno. Ni ga človeka, ki bi trdil, da je Lorimer prvi bil, ki je s podkupovanjem postavodajaleev prišel v senat. Da le nekaj očitnih slučajev navedemo: Simon Cameron iz Pennsylvanije je bil izvoljen priznano s pomočjo podkupljenih demokratov. — Bakreni milijonar Clarke iz Montane si je kupil législature; njegov slučaj bil je tako vpijoč, da je senat moral uvesti preiskavo. Demokrat Bryce iz Ohio zahvaljuje svoj sedež nezaslišanem podkupovanju. V Californiji je bilo kupovanje legisla ture takorekoč običajno. Eden teh kupcev bil je Stanford, sodrug Central Pacific roparjev. Kafer Tabor iz Colorade, eden prvotnih (Navadni kašelj ni bolezen, temveč je le znak bolezni, ter nam kaže, da se je pričelo vnetje v goltancu, jabolku, sapniku ali v bron-hijaih, ki se odcepljajo od sapnika Pri vsakem vnetju se napravlja mnogo sluze, ki jo občutita sapnik ali bronhija kot tujo snov, ker o ba služita edinemu namenu — zračnemu prehodu. Vsled tega po-vzročuje sluz kašelj. Kašelj je smotrena reakcija našega telesa, ki se izvrši 'brez naše volje; telo hoče izločiti iz sapnika vse, kar ne spada vanj. Veliko bolezni je združenih s kašljem: navadno prehlajenje, vnetje nosnih sluznic, goltanca, jabolka, potem influenca, ošpice, pljučna jetika. Pri vseh teh boleznih je kašelj znak poleg mnogih drugih. Pri oslovskem kašlju pa je ravno kašelj, ki se od navadnega temeljito razločuje, bolezenska slika. Oslovski kašelj je posebne vrste nalezljiva bolezen otroške dobe. Razširja se le od o-sebe do osebe, neposredni prenos bolezni po predmetih, po tretji o-sebi, je silno redek. Izven človeškega telesa pogine strup oslovskega kašlja zelo hitro, kakor strup ošpic, med tem ko se prenese škrlatinka, davica tudi po predmetih, ki jih rabi bolnik. Seveda se tak slučaj tudi pri oslovskem kašlju dogodi semtertje, a je zelo redka izjema. Inkubacijski čas otroškega kašlja, to je oni čas, ko je strup še v telesu, a ni še dovolj močan, da bi povzročil pravi izbruh bolezni, traja pet do deset dni. Potem sledi čas, v katerem ima bolnik vse znake bronhialnega katara: po- kaži juje, telesna toplota narašča, a ne zelo. V tem času se še ne more spoznati prave bolezni. To traja približno 14 dni. Za tem pa se pojavljajo znaki, iz katerih se že lahko sklepa na posebni značaj nastopajoče bolezni. Otrok ne po-kašljuje več kakor pri navadnem bronhialnem kataru, temveč kašlja več časa skupaj. Po teh napa na nega kašlja, ta niti ne ve, da je otrok bolan. Čimbolj napreduje bolezen, tem pogosteje se pojavljajo napadi kašlja, tem krajši so odmori med napadi. Oslovski ka šelj se razlikuje od navadnega kašlja tudi v tem, da otroci bruhajo sluz pri oslovskem kašlju. — Večkrat izbruhajo tudi zavžite jedi. Oslovski kašelj se sliši tudi vse drugače kakor navadni kašelj. — Med napadi vdihava otrok zrak na tako čuden način, nastane neki raskav šum, da. se po tem takoj spozna oslovski kašelj. V težkih slučajih se ponavljajo krčeviti napadi kašlja in vdihavanje zraka z raskavim šumom tako naglo, da otrok vidno slabi in hujša. V teku 24 ur ima otrok 30 do 40 napadov, ali še več. Odmori postajajo vedno krajši, otrok ima vedno manj časa, da bi se odpočil. V takih težkih slučajih mora dati zdravnik otroku omamljiva sredstva, da mu podaljša čas miru. Pri oslovskem kašlju dostikrat zateče jezikova vez in sicer zato, ker se zadeva jezik pri kašljanju ob spodnje zobe in dobi rane. Po tem znaku se skoraj najlažje spozna oslovski kašelj. Med kašljanjem postane bolnik v obraz močno rdeč, izgleda zabrekel, ker zastaja med napadom 'kri po (žilah. — Večkrat tudi krvavi iz oči, iz nosa, včasih se ulije kri tudi v možganih, kar je silno nevarno. 'Najhujši, krčeviti kašelj traja 6 do 8 tednov, potem pojema in preide v navadni kašelj. 8 tem je bolezen prestana, le včasih se zgodi, da pritisne, posebno pri dojenčkih, še pljučnica. Posledica je smrt. — Zoper oslovski kašelj ne poznamo pravzaprav nobenih sredstev, ki bi okrajšali bolezen. Sicer razglašajo vsako leto kako novo sredstvo, ali niti eno ne pomaga. — Zdravniki uporabljajo najraje kinin, ki olajšuje napade. Ker je pa kinin zelo grenak, ga nadomeščajo z evkininom ali aristokininom. Ta dva preparata se ne stopita tako •hitro, zato se ne občuti tako močno njiju grenki okus. Otroci se morajo pri oslovskem kašlju pred vsem zavarovati pred prehlaje-njem. Ako nimajo vročine, gredo lahko na prosto. Ker bolezen dolgo traja, zato ni prav, da je otrok neprenehoma v postelji. Premem-ba zraka učinkuje dostikrat zelo dobro, otroci naj bodo po več ur na dan zunaj, seveda le tam, kjer je toplo. Kdor more, naj ima za o-troka z oslovskim kašljem dve sobi na razpolago. Otrok naj ima posebno spalnico, v kateri naj bodo okna ves dan odprta, šele zvečer naj se segreje soba na 17 sto pinj Celzija. Zrak ne sme biti presuh. Na prepihu ne sme stati bolni otrok. Bolni otrok nikakor ne sme priti v dotiko z zdravimi otroci, ker skoraj nobena nalezljiva bo lezen se ne prenese tako naglo ka kor oslovski kašelj. Odrasli malokdaj dobi to bolezen. NA PRODAJ. Hiša s 4 sobami in kopalno. Vrt in dvorišče za kokoši. Več poizve ste na 4338 Drake Ave., Irwing Park. 8-16 Ameriška zmaga. Ameriški telovadci so zmagoslavno odnesli največ nagrad pri olimpijskih igrah v Stockholmu, dasi so jim stali nasproti najboljši telovadci cčlega sveta. V tej deželi 'ljudje dajejo naj več jo po zornost fizični vaji, razvoju poguma, vstrajnosti in tekmovanju Poleg tega imajo telovadci pred pisano jed za ojačenje mišic in živcev. Morajo biti zmerni v vsem in ko hitro se pokaže kak nered v funkciji telesa, ga morajo takoj zdraviti. Vsak bi moral tako žive ti, ker naše življenje je enako merno tekmovanje. Če ni naša prebava, kar pomeni naše življe nje, popolno ne moremo tekmova ti z drugimi, če takoj ne rabimo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo reguliralo prebavo, ozdravilo zaprtje, ojači lo mišice in živce. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 S. A.gh land Ave., Chicago, H!.. G^S Sd°B% 1809-1813 Loomis St., Chicago, IH. OBVESTILO! Vsem društva ri, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporoCamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista "Glas S'Vobode99 dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. Možjeozdravljeni v Sdneh m ICOCELE HYDROGELE BREZ NOŽA _______________j IN BOLEČIN. Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Strueturi; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in, boleznt tičoči'h se moških. Pridite k nam vsi, ki rte se nevspeš> o zdravili pri drugih zdravnikih. Moja IS letna praks ? vam je na razpolago in jamči popolno otdravljenje. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce In neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati) TAJNE MOŠKE BOLEZNI GUBA NAGONA, BOLEZ-t|V LEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno In tajno. Žlvčene onemoglost^ slabost, na. por, zastrupljenje tn zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi Nasvet zastonj. SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. ZASTRUPLJENJE KRVI in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, luclje, onemoglost Itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, oteflollne, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovanje zastonj. DR. ZINS, 183 ShSff.S: Chicago Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečor. Ob nadel Jah od 8 z]utr. do 4 oop. Pilsen Auditorium Restavracija in Bufé JOS. FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chlcage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r‘-"tt’rvedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 42S0. fjeniu pustiš od nevednih zobozdravnikov izđirati svele, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127. W22E2EEEIE5ŽSmEE2S3mSm£3S® s Pijte najboljše pivo B Peter Schoenhofen Brewing Co. PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. “Glas Svobode” rok do rok! naj kroži od 43. polletno izplačilo obresti v našem hranilnem oddelku. Obresti bodo kreditirane 1. julija in bodo v redu za izplačilo ali nakazuje na vložne knjižice po tistem dnevu. Nove vloge prišle do in vštevši 15. julija se obrestujejo od 1. julija. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete. Premoženje nad pol milijona dolarjev.