obvestila okounjcič Kam so vsi ti fantje šli? V marčevski številki Rokovnjaća je bila objavljena anketa med mladimi v naši občini. Povedali so, da se v glavnem kar dobro počutijo v domačem kraju, da bodo zelo verjetno tukaj ostali, da pa tudi veliko stvari pogrešajo - da si želijo kakšen prostor zase, igrišče... Njihov pogled v prihodnost pa je kljub temu optimističen - zdi se jim, da tuka,j imajo možnosti in priložnosti. Želim si, da je tudi v resnici tako. Lepo je videti mlade, ki se ukvarja,jo z najrazličnejšimi športi, nekateri celo dosegajo vrhunske rezultate - v tej številki predstavljamo dva - Klemna Gerčarja in Petra Vido. Tukaj so mladi kolesarji (več o njih bomo napisali v naslednji številki), člani Moto kluba Rokovnjači, pa mladi na Trojanah, ki so organizirali računalniško srečame, mlade košarkarice z vidnimi rezultati, člani turističnega krožka z brdske osnovne šole, ki so prejeli zlato priznanje na turističnem tekmovanju, članice pevskega zbora RTV Slovenija, program mladih Prepih... In to seveda ni vse. Tukaj je toliko mladih nadarjenih ljudi, da je veselje! Tukaj so mladi, ki vedo kaj hočejo, mladi, ki svojo energijo zelo koristno usmerjajo, mladi z vizijo. In občina, ki premore toliko mladih upov, je bogata. V taki občini je prihodnost za vse. Dajmo mladim še več spodbude, še več priložnosti, dajmo jim možnosti, da se uveljavijo, da pokažejo, kaj znajo. Dajmo jim možnost, da se aktivno vključijo v najrazličnejše dejavnosti in društva - mlada energija je vedno dobrodošla. Na drugi strani pa velja tudi za mlade - dajte pobude, izrazite svoje žehe, z odprtim pogovorom se lahko delajo čudeži! A Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjaća, ki izide konec avgusta, je 30. 7. 2004. OBVESTILO Občina Lukovica je prejela poziv Ministrstva za okolje, prostor in energijo za pridobitev vodne pravice za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo. Skladno z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) morajo namreč gospodinjstva za lastno oskrbo s pitno vodo pridobiti posebno t.i. vodno dovoljenje. Zato bomo v prvem delu tega članka na kratko povzeli določbe Zakona o vodah, ki se nanašajo na vodno dovoljenje oziroma vodno pravico. Za oskrbo lastnega gospodinjstva s pitno vodo je treba pridobiti vodno pravico. Vodno pravico je mogoče pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z Zakonom o vodah. Vodno dovoljenje je treba torej pridobiti za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba. Vloga za pridobitev vodnega dovoljenja mora poleg podatkov o prosilcu vsebovati zlasti: • podatke o vodi, ki jo namerava prosilec rabiti, • podatke o nameravani rabi, • druge podatke za izdajo dovoljenja. Vodno dovoljenje izda ministrstvo, in sicer za določen čas, vendar največ za 30 let, in se na vlogo imetnika lahko podaljša.Vodno dovoljenje mora vsebovati zlasti: 1. podatke o imetniku vodne pravice, 2. natančen opis vrste, obsega in namena vodne pravice, 3. opis vodnega vira in mesta izvajanja vodne pravice, predvsem mesto odvzema in vračanja vode, 4. čas trajanja, način rabe in pogoje, ki jih mora upoštevati imetnik vodne pravice pri njenem izvajanju, 5. določitev plačila za vodno pravico, 6. ukrepe, ki jih je dolžan izvršiti imetnik vodne pravice, po njenem prenehanju, 7. druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik vodne pravice. Evidenca o podeljenih vodnih pravicah se vodi v vodni knjigi. Vodni kataster sestavljajo popis voda in popis vodnih objektov ter naprav (podatki o vodni infrastrukturi in vodnih objektih in napravah, namenjenih izvajanju vodnih pravic). Ministrstvo za okolje, prostor in energijo nam je torej sporočilo, da se mora postopek za pridobitev dovoljenja za uporabo zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo, začeti najkasneje dve leti po uveljavitvi Zakona o vodah, to je do 10. avgusta 2004. Dovoljenje za uporabo zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo, pridobi uporabnik vode iz zajetja ali več uporabnikov, če je zajetje namenjeno lastni oskrbi s pitno vodo več gospodinjstev. Dovoljenje za rabo vode iz zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva ali več gospodinjstev, pridobi uporabnik zajetja ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so objekti in naprave za odvzem vode. Lastnik ali drug posestnik zemljišča, na katerem se nahaja zajetje, mora rabo zajetja za namene lastne oskrbe s pitno vodo dopustiti, če vode iz zajetja sam ne rabi ali če to mogoča izdatnost vodnega vira. Pomembno pa se je zavedati tudi dejstva, da se bo vlagateljem zahteve za izdajo dovoljenje za uporabo zajetje, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo, vodna pravica podelila BREZPLAČNO. Vsa gospodinjstva, ki za lastno oskrbo s pitno vodo uporabljajo vodo iz zajetij, ki so namenjena lastni oskrbi s pitno vodo, morajo torej najkasneje do 10. avgusta 2004 vložiti vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo. Vloge lahko zainteresirani dobijo na Občini Lukovica, Lukovica 46 v tajništvu in tudi v prostorih Občine Lukovica v Šentvidu 16, pri Tomažu Cerarju ter tudi na spletnih straneh Občine Lukovica. Za vse ostale informacije pa se lahko obrnete tudi na Agencijo RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, in sicer na go. Gordano Kerekeš (tel.; 01 478 40 00 ali gordana.kerekesSgov.si). /-« Občinska uprava 20 LET MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA LIPA TROJANE Moški pevski zbor Lipa Trojane vas vabi na koncert ob praznovanju 20 letnice delovanja, ki bo v soboto, 26. junija 2004, ob 20.00 uri v dvorani Šentgotard. Kot gost koncerta sodeluje ženska vokalna skupina Oda iz Moravč. Vabljeni! županova beseda Občina Lukovica, KS Trojane in društva iz KS Trojane Vas vabi,jo na proslavo ob dnevu državnosti, ki bo v petek, 25. junija 2004, ob 20. uri na športnem igrišču pri Gasilskem domu na Trojanah Pozdravni nagovor: predsednik KS Trojane Viktor Matjan slavnostni govornik: župan Matej Kotnik V kulturnem programu bodo sodelovali: - enota OZVVS Domžale s Častnim veteranskim dejar\jcm in nagovorom majorja dr. Janeza Kušarja - Godba Lukovica - Moški pevski zbor Lipa, ki prav te dni praznuje 20 let delovanja - PGD Trojane s prikazom gašenja s staro ročno brizgalno - recitatorja Boris Reberšek in Petra Hlebec VLJUDNO VABLJENI! AVTOŠOLA LONČAR d.o.o. Slamnikarska la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 Milan Šinkovec (031/303-033) TEČAJ CPP 12. 7. ob 18. uri Končuje se šolsko leto in pred vrati so počitnice, ki naznanjajo poletni čas. Vsem šolarjem, ki ste dobro zaključili to leto, iskreno čestitam in želim vsega dobrega tudi v prihodnje, predvsem pa, da bi si v teh dneh, ki so pred nami, nabrali zadostnih moči in si odpočili. Za nami so volitve v Evropski parlament in tako smo dobili tri evro poslance iz naše bližine; tako v Bruselj odhaja tudi sosednja županja ga. Ljudmila Novak. Lahko smo bili veseli tudi predvolilnih srečanj, ki so ga nekatere stranke pripravile v Lukovici. Osebno mislim, da je to pozitivno, saj so s tem pokazali, da je Lukovica tudi pomembna v slovenskem političnem prostoru. Slabši je bil obisk na teh predstavitvah, kar je tako kot udeležba na volitvah verjetno povezano z interesom Slovencev za zunanje dogajanje. Občino Lukovico je obiskal veleposlanik Kraljevine Danske, njegova ekselenca Lars M0ller, ki je bil tu že dnigič. Prvič nas je obiskal skupaj z obiskom Valdorfske šole v Kulturnem domu .Janka Kersnika v Lukovici, koje tudi izrazil žeijo, da nas ponovno obišče in se podrobneje seznani z našimi kraji. Veleposlanik je bil nad našimi kraji navdušen, zanimala gaje tudi naša zgodovina in pa seveda današnje življenje in gospodarstvo. Z velikim zanimanjem smo si ogledali še gradnjo trojanskega predora, kije bil zanj izjemen dogodek. Zanimal seje še za dostopnost s kolesi iz Ljubljane in obljubil, da bo v Lukovico tudi prikolesaril. Nedavno smo v Šentvidu sklicali tudi Zbor občanov Krajevnih skupnosti Prevoje in Lukovica, kjer je bila glavna tematika cena za čiščenje odpadnih voda na čistilni napravi v Vrbi. Strokovne službe so zbranim pojasnile izračune cen za komunalne storitve in odgovarjale na zastavljena vprašanja. Sklep tega zbora je bil, da se Občinskemu svetu Občine Lukovica predlaga proučitev možnosti znižanja cene čiščenja odpadnih vod m v delu amortizacije, ki se je ne bi upoštevalo pri izračunu cene storitev. To bo seveda naloga občinskega sveta na prvi prihodnji seji, da na podlagi strokovnih in pravnih podlag odloči o obravnavani problematiki. Na koncu sem predstavil še delovanje občine tistim, ki jih je to zanimalo, predvsem povezanost vseh segmentov proračuna in kako pravzaprav občina deluje, kje so pomanjkljivosti in kje naše možnosti. In tu smo že pri možnostih, ki so v naši občini velike, vendar je za to treba tudi kaj postoriti, pa je največkrat tako, da do načrtov še pridemo, ko pa se dotaknemo zasebnih interesov, nikogar več ne zanima, kaj bo s krajem ali občino in lahko le pozabimo na boljše pogoje bivanja in nižje cene storitev, če za to ne bomo pripravljeni tudi kaj storiti. Tako ne razumem tistih, ki jih delo in proračun občine ne zanimata. Mene pa, verjemite, zanima in sem zato tudi kandidiral in mi ni vseeno za visoke račune posameznikov. Ravno zaradi tega razloga si prizadevam za vse možnosti, kje dobiti sredstva za nadaljnji razvoj Občine Lukovica. Vesel bi bil, da bi za to pokazali interes vsi občani, saj je občina navsezadnje stvar vseh nas. Pred nami je praznovanje dneva državnosti, 25. junija. Želim, da ga praznujemo še bolj odgovorno kot doslej, saj letošnja obletnica pomeni velik korak naprej. Korak v skupnost držav Evropske unije, korak k novim prizadevanjem in uveljavljanju naše države v krogu te družine. Kljub temu pa se zavedajmo, da smo v prvi vrsti Slovenci, šele potem Evropejci, zato so najpomembnejši naši interesi, šele nato interesi ostalih članic Unije. Naj bodo letošnji ognji kresovanja izraz zavednega slovenstva in ljubezni do domovine! A Župan Matej Kotnik Ob dnevu driarnosli čestitamo vsem občankam in obranom! A Župan in občinski svet Hm otroci ustvarjajo okounjcič Tekmovanje OŠ Blagovica v DMG Bilo je aprila, ko nas je učiteljica Milena Iglic poklicala v jedilnico, kjer nas je čakal mentor Janez Moneta. Skupaj sta nas vprašala, če smo pripravljeni tekmovati za DMG. Bili smo za, saj smo vedeli, da je to velika čast. Učenci Nina Kramar, Špela Vajde, Katja Trdin, Maruša Urankar, Uran Omahn, Jure Slapar in Melita Moneta smo se pred poukom zbrali v jedilnici in se učili za teste in prvo pomoč. Po pouku ali zvečer pa smo z mentorjem vadili še vedrovko in metanje vrvi v krog. 8. maja smo odšli na regijsko tekmovanje v Komendo. Tekmovali smo v dveh skupinah. Najprej smo pisali teste, nato pa smo v sosednji učilnici sestavljali sestavljanko sv. Florjana. Na hipodromu smo opravili nalogo prve pomoči in vajo z vedrovko. Pot nas je vodila do cerkve, Kjer smo odgovarjali na vprašanja o občini Komenda, pri gasilskem domu pa nas je čakala še zadnja naloga: metanje vrvi v krog. Odšli smo na kosilo in nestrpno čakali rezultate. Bili smo veseli, saj smo zasedli drugo in četrto mesto. Tako smo se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo septembra. Tudi tam si želimo dobrih rezultatov. /n Melitu Moneta, 8. razred, OŠ Blagovica Knjiga - dobra prijateljica učencev Šolsko leto se zaključuje, počasi pa se zapirajo tudi vrata šolske knjižnice. Izposojene knjige morajo učenci vrniti, za počitniško branje pa se. lahko oglasijo v Knjižnici v Šentvidu ali v Knjižnici Domžale. Za nami je pestro bralno šolsko leto. Nekatere knjige si bodo "oddahnile" Sele med počitnicami, saj so jih učenci tako radi brali, da so dobile novega bralca že ob vračanju pri izposojevalnem pultu. Do police pa sploh niso prispele! Največ ljubiteljev branja so tudi pri nas pridobili; nove knjige, predvsem uspešnice, kot so: zbirka Frančkovih dogodivščin (za najmlajše), zbirka Anica (pisateljice I). Muck), knjige o Harrvju Potterju, Gospodar prstanov, Guinnessova knjiga rekordov 2004, Po Zemlji okrog Sonca (potopis Benke Pulko, zbirka Viharno nebo, zbirka Doktor Kukalo, zbirka Kurja polt, zbirka Zorenja...). Precej brane so bile tudi knjige, ki prikazujejo sodobno življenje in težave mladostnika: spoznavanje preko interneta,uporabo mobitelov, osamljenost in odtujenost, spolno zlorabo, aids, beg v mamila, alkohol, slabo družbo in druge zasvojenosti, drugačnost...). Naj naštejem nekaj naslovov omenjenih tem: Ljubezen in mobitel, Fant z interneta, Živeti hočem, Lebdenje, Nič mi ni, Kam grejo ptice umret, Sramota... Od 1. do 4. razreda je uspeh osvojitve bralne značke večji (89,8 %), saj si je nagradno predstavo ogledalo 221 učencev (vključeni Krašnja in Blagovica). Celotna šola je v tej interesni dejavnosti dosegla 65,5 % uspeh. Učenci l.r 9-letke so imeli zaključno prireditev v KD Franca Bernika v Domžalah, sicer pa je bralno značko s pomočjo staršev in učiteljic osvojila večina mladih bralcev in bralčic. Posebno pohvalo pa zaslužijo učenci 8. razredov, ki so pri bralni znački vztrajali vseh 8 let in jih zato imenujemo "zlati značkarji". Letos je bilo takih kar 117. Prislužili so si dve posebni nagradi: prva je bila (v organizaciji ZPM Domžale) ogled predstave W. Shakespeara Dva gospoda iz Verone, drugo nagrado pa so dobili zlati značkarji vseh slovenskih Sol letos prvič, in sicer: DruStvo Bralna značka Slovenije - ZPMS podarja vsakemu zlatemu značkarju dve kvalitetni knjigi: bedene magnolije (dobitnica Večernice 2003) in PreSeren.doc. Naj tudi pori i niski čas spremlja branje z dobro knjigo! tt Danica Dolar, knjižničarka 0,-' Vrvež med knjigami POLETNI POZDRAVI IZ KNJIŽNICE Prav kmalu bo minilo leto dni, odkar je odprla vrata knjižnica dr. Jakoba Zupana v Šentvidu pri Lukovici. Police se vztrajno polnijo z novim gradivom in bralci vestno skrbite za njihovo prevetritev. Knjižnica se je lepo vpela v prijetno okolje in s tem izpolnjuje svoje temeljno poslanstvo širjenja bralne kulture in informacijskega opismenjevanja na podeželju. Znanje, informacije in kulturne vrednote pomembno dvigujejo izobrazbeno strukturo občanov, zato si želimo, da bi se obisk še naprej povečeval. Knjižnica v Šentvidu je organizacijska enota Knjižnice Domžale in zato seveda ni in ne more biti tako bogato založena, a kljub temu poskušamo ustreči Vašim željam, predvsem s kroženjem gradiva in sodelovanjem tudi z drugimi organizacijskimi enotami Knjižnice Domžale. V veliko veselje nam je tudi, da vas še naprej obiskuje Potujoča knjižnica, čeprav je bilo ukinjenih kar nekaj postaj, vendar pri tej odločitvi sama knjižnica ni imela vpliva. V upanju, da se bomo vedno bolj pogosto srečevali in skupaj skrbeli za višjo kvaliteto življenja vas lepo pozdravljam in vam želim sladko in prijetno poletje. Ob koncu pa najmlajše, vabim na se eno ustvarjalno delavnico ob koncu šole in ob začetku poletja, ki bo 29. ti. 2004 ob 16. uri v prostorih knjižnice v Šentvidu. Vabljeni vsi od 5-14 let. Vse, kar morate storiti, je, da se prijavite in prinesete s seboj dobro voljo. t> Kristina Galun otroci ustvarjajo Moja žival Učenke in učenci 2. h so zapisali: Mojemu mucu je ime; Sivko. Sivko mu je ime zato, ker je siv. Ima dolgo dlako in mehak kožušček. Za zajtrk je miš, ki si jo sam ulovi. Za kosilo dobi krompir. Za večerjo pa brikete, del dan pa ima na razpolago mleko, .le siv z belimi tačkami. Najraje gre z mano na izlet. Sivkotova najljubša igrača je cof. Ai Urška Moj kuža je zelo igriv. Ime mu je Muri. Rad je pasjo hrano pa tudi brikete. Muri včasih tudi igra košarko. Ima rjav kožušček. Pile se Miglič. Včasih tudi grize moje hlače. /»Zala Moja najljubša žival je kužek. Doma ga že imam dve leti. Zelo ga imam rada. Ime mu je Buhi. Skupaj se igrava. Ko pridem iz šole, me je zelo vesel. Moj kužek živi v hiši. Je vse vrste hrano. Zelo rad ima žogo. Buhi igra včasih nogomet. Ime mehek kožušček. /» Saša Moji psiei je ime Ksena. Rada jo imam. Ko naredim nalogo, greva ven. Skoraj vedno skače po meni. In včasih laja na mene. Veliko grize, ker jo Srbijo zobje. Spi v košari. Stara ji; tri mesece. /«Tina Moja kanarčka zelo čivkata. Ime jima je Piki in •lasmin. Zelo sta pridna. Vsako soboto jima počistim kletko. Zelo sta igriva. Včasih se kregata za hrano. Jasmin spi v košarici, Piki pa čepi z eno nogo na palčki. Imata tudi gugalnico. (6 Valerija Moja miška je zelo majhna. V kletki pozimi spi, pokrita je z mahom. Imam jo zelo rada. Ima bel kožušček in majhne tačice. Rada je orehe, želod, lešnike in robide. tn Sara Moja najljubša žival je riba. Imamo jih v dnevni sobi. Hranimo jih s posebno hrano. So zelo lepe. So brezimenske. /»Tristan Moji ribici je ima Zlatka. Živi v akvariju. Vsak drugi dan ji zamenjam vodo. Je zelo živahna. Je posebno hrano. /n Manca Moj muc se rad stiska k moji babici. Ime mu je Čopek. Zelo rad se igra in lovi miši. Je črne barve. /»Nejc Moji psički je ime Pika. Zelo jo imam rada, Včasih se pokaka ali polula notri. Enkrat je polulala mojo sestro Saro. Moja mami je skoraj bruhala. Zelo se rada igra, grize kost inje brikete. 6 Teja SPEV MLADOSTI RADOSTI CVET Šolski skladi v zadnjih letih pridobivajo vse pomembnejšo vlogo pri posodabljanju in nadgradnji pouka. Z denarjem, ki ga prostovoljno prispevajo starši in sponzorji, šole kupijo sodobne učne pripomočke (računalnike, televizorje, CD-predv<\jalnike, ...), omogočajo dejavnosti, ki jih drugače ne bi mogle (npr: udeležba na taborih socialno šibkim). Tako smo bili letos (27. maja) že četrtič zapored povabljeni na dobrodelno prireditev učencev OŠ Janka Kersnika Brdo Cvet radosti - spev mladosti. Prireditev je namenjena izključno pridobivanju sredstev za šolski sklad. Skozi dobro uro programa sta nas popeljala Ajda in Marko.Otroci, učenci domače osnovne šole, so plesali, peli, se predstavili z igrico, poseben aplavz pqa so si prislužili člani turističnega krožka z igrico o Črnem grabnu, s katero so postali tudi državni prvaki na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Program so z instrumentalnimi točkami popestrili še gojenci GŠ Domžale - oddelek Brdo. Sproščeni, tako nastopajoči kot gledalci, smo uživali. Ob koncu seje vsem zahvalila še ravnateljica Zdenka Pengal. Tako zbrana sredstva se v šolskem skladu porabljajo strogo namensko. Upravni odbor šolskega sklada vsako leto načrtuje, kako bodo sredstva porabljena in ob koncu tudi izdela poročilo. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da sredstva niso namenjena samo matični, ampak tudi obema podružničnima šolama. Skrb za sodoben in kvaliteten pouk sta nedvomno upravičila oblikovanje šolskega sklada. /i Mara Keržan na obisku ORODIijCIČ mladi up Državni reprezentant Peter Tokrat sem se ustavil na jugovzhodnem koncu Krašnje tik pred magistralko. Tu živi družina Vida. Doma sta bila starša in sin Peter, zaradi katerega sem tudi prišel. Peter Vida je državni reprezentant v namiznem tenisu. To pa ni kar tako, saj takih v naši občini ni veliko. Pa sem ga kar hitro napadel z vrašanjem, kako je začel. Državna prvaka v dvojicah - mladinci: Peter s soigralcem Davidom Orešnikom "Brata Gregor in Simon sta hodila igrat namizni tenis v našo šolo, pa sem hodil z njima. Kaj kmalu sem tudi sam poizkusil. Hodil sem še v malo šolo, ko me je Uroš Beguš začel učiti te Peter zmagovalec odprtega trnirja Velenje 2000 igre. Bil je dober in potrpežljiv učitelj. Hotel sem zmagovati in zato mi ni manjkalo volje. Začel sem z rednimi treningi, ki so bili dva - do trikrat na teden. Seveda uspehi niso prišli čez noč, a vendar dovolj kmalu, da je moja volja po uspehu rasla. Najprej sem igral za Športno društvo, pa tudi za šolo. Potem ko sem prerasel nižje kategorije, sem moral poiskati namiznoteniški klub. Sedaj igram za Edigs iz Mengša. Seveda sem na športni poti veliko tekmoval in pokalov in priznanj niti ne štejem več. Res pa je, da mi že zmanjkuje prostora zanje." Petru gre v šoli dobro, vendar šola in šport nista njegovi edini zaposlitvi, kot bi lahko pričakoval tisti, ki ni pokukal v njegovo družino. Povezanost družinskih članov je zgledna. Vse to pa izhaja iz dejstva, da ni nihče oproščen hišnih opravil in drugih dolžnosti, ki spadajo k družinskemu življenju. Denarja ni bilo nikoli na pretek, zato je bila skrb vseh, da družinski proračun ni bil prekoračen. Ko je oče izgubil službo, so zaceli gojiti činčile. Prva leta je bil to kar donosen posel, sedaj pa je povpraševanje za njihovimi kožuhi ponehalo. Tudi vinograd imajo blizu očetovega rojstnega kraja v Prekmurju. Seveda morajo vsi poprijeti za delo v njem, sicer ne bi bilo pridelka. Glavna vinarka pa je mama Vanja, ki je za svoje vino prejela že dve zlati odličji. H kvaliteti njenega vina pa zagotovo pripomore družinska sloga. Zaradi Petrovih uspehov v namiznem tenisu pa se morajo odrekati marsikateri dobrini, saj tudi ta šport zahteva veliko vlaganj. Ni lahko potrkati na vrata reprezentance, pa tudi potem ni pričakovati zaslužka kot v nekaterih drugih športih. Naš Peter ni samo potrkal na vrata, ampak je postal reprezentant v mladi reprezentanci Slovenije. V svoji kategoriji je namreč četrti na državni lestvici. Na zadnjem državnem prvenstvu pa je v igri dvojic z Davidom Orešnikom osvojil naslov prvaka. Državno prvenstvo za mladince, 5. in 6. maj 2001 Kako živi sedaj in kakšni so njegovi načrti, me je zanimalo. "Sedaj končujem tretji letnik strojne poklicne šole in nameravam dokončati še tehniško. Zaradi obilice treninga je tak način šolanja lažji. Seveda bom potem gotovo še študiral, a se bom za smer odločil pozneje. Veliko je obveznosti do kluba in reprezentance. Pa tudi za svoje veselje si najdem čas. Rad se ukvarjam z glasbo. Predvsem me zanima disko glasba in njena produkcija. Želim si uspeha tudi na tem področju. Prav zaradi tega veliko srfam po internetu in upam, da bom tudi na tem področju uspešen. Mojim staršem to sicer ni najbolj po godu, vendar sta tudi ob tem mojem veselju pokazala veliko razumevanja. Pravzaprav mi verjetno marsikateri vrstnik lahko zavida moje starše in brate." A Vili Golob ROKOVNJAĆje glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospod i njstva občini; Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega odbora: Kamilo Domitrovič, Marta Keržan, Tomaž Močnik, Irena Vodušek; ustanovitelj; Občina Lukovica, Lukovica 4(1, 1226 Lukovica, tel. 01/729 K) 00, jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www. lukovicasi, e-mail: obcina.lukovica@lukovica.si, rokovruac@lukovica.si; Produkcija: Agencija G Ljubljana, priprava in tisk: GRAFEX group, Podlipovica 81, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. I. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. t Iredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Na naslovnici so učenci 2. b razreda OS Janko Kersnik Brdo z učiteljico Tino llšar. Koto: Roman Vesel. občinske novice 13. seja občinskega sveta V ponedeljek, 24. maja 2004, Je v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici potekala 13. redna seja Članov občinskega sveta; šestnajst točk dnevnega reda je zahtevalo več ur razprav in sprejemanja posameznih odločitev. Povzemamo najvažnejše - tiste, ki v tem trenutku najbolj posegajo v življenje in delo občanov, bodisi glede določenih obveznosti bodisi glede pravic. Ker sta dva člana Neodvisne liste "Za Črni graben", Jana Strehar in Matija Bogdan Cerar, podala odstopni izjavi, je občinski svet na tej seji na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja uvodoma sprejel ugotovitveni sklep o predčasnem prenehanju mandata ter potrdil mandat novima članoma te liste. Tako sta nova člana sveta postala Matjaž Markovšek iz Zg. Lok in Brane Močnik iz Krašnje, nadomestila pa sta tudi nekdanja člana v delovnih telesih občinskega sveta: Matjaž Markovšek je odslej član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in Odbora za družbene in društvene dejavnosti, Brane, Močnik pa član Odbora za razvojne programe in regionalni razvoj ter Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa mora pripraviti nove predloge še za predsednike; omenjenih delovnih teles (nekdanja člana sta bila namreč tudi predsednika teh Odborov) in pa za novega člana Odbora za finance. Za vsa športna društva v Občini Lukovica Je dobrodošel sprejem letnega programa športa za I. 2004, na podlagi katerega bodo proračunska sredstva razdeljena posameznim društvom na podlagi javnega razpisa. Sredstva so namenjena sofinanciranju programov športa in rekreaciji; v društvih, Zavodu za šport, in rekreacijo Domžale (leta koordinira programe v vrtcih in osnovnih šolah), vzdrževanju športnih igrišč in objektov ter pospeševanju razvoja športa. Sprejeta so bila stališča do predlogov in pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave predloga Odloka o lokacijskem (ureditvenem) načrtu območja PŠ 4 Šentvid pri Lukovici. Občani so posredovali 37 pripomb, ki se nanašajo predvsem na naslednje sklope urejanja tega območja: lastništvo zemljišč v ureditvenem območju PŠ 4 (skladnost načrta z mnenjem lastnikov nepremičnin in njihova vključitev v postopek; postopek denacionalizacije; razlastitve na nepremičninah; vprašanje cene odkupa zemhišč; ureditev lastniških razmerij ...), vprašanje teniškega igrišča in balinišča, nasprotovanje gradnji objektov na nekaterih parcelah s strani njihovih lastnikov, vprašanje, nadaljnjega obstoja Mlekarske zadruge na obravnavanem območju, prostorov za postavitev kmetijskih objektov, nadomestne lokacije obstoječih svinjakov ter zagotavljanje možnosti nadaljnjega razvoja kmetijske dejavnosti, problem načrtovane širitve ceste na vzhodni in severni strani cerkve sv. Vida, vprašanje širine javnih cest in njihovega števila, različni predlogi oblikovanja centralnega podobmočja C ("Kurice"), vprašanja nelegalno zgrajenih pomožnih objektov, vprašanja bodoče namembnosti objektov DDC, potreba po izgradnji multifunkcionalnega objekta za druženje ljudi, predlog konjeniško-kasaške steze na območju športa in rekreacije. Pri drugi obravnavi tega akta je predlagatelj dolžan upoštevati navedene pripombe, če so seveda smiselne in utemeljene, ter akt uskladiti z dejanskimi potrebami v tem prostoru. Občina Lukovica doslej ni imela svojega predpisa glede zaračunavanja turistične takse za nočitve na njenem območju. S sprejetjem Odloka o turistični taksi v Občini Lukovica je dana pravna podlaga za njeno zaračunavanje turistom. Tako bo turist, za nočitev v nastanitvenih objektih v občini plačal 220,00 SIT turistične takse za eno nočitev, Zakon o spodbujanju razvoja turizma pa določa tudi primere celotnih in delnih oprostitev teh plačil. Pred vrati je že občinski praznik, 4. september, in župan kot predlagatelj je občinskemu svetu predložil predlog novega Odloka o priznanjih Občine Lukovica in o priznanjih župana Občine Lukovica. Letos bodo spet podeljena priznanja (podeljujejo se vsako drugo leto), o čemer bo odločil občinski svet na predlog Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve, le-ta pa bo predlog oblikoval na podlagi javnega razpisa. Z javnim razpisom se podeljujejo le, priznanja Občine Lukovica, medtem ko župan podeljuje priznanja na podlagi svoje odločitve. Priznanji Občine Lukovica sta častni občan Občine Lukovica in Plaketa Občine Lukovica, priznanja župana pa: spominska plaketa z grbom Občine Lukovica, Spominska medalja z likom Janka Kersnika (zlata, srebrna ali bronasta) ter županova pohvala. Ker bi morala biti v skladu z Odlokom omenjena priznanja podeljena tudi v 1. 200«, torej v času "predvolilnega duha" lokalnih volitev, je občinski svet, sprejel sklep, da se priznanja ob občinskem prazniku podelijo v letošnjem in prihodnjem letu, nato pa vsaki dve leti. Zaradi sedanjih nizkih cen komunalnega prispevka v Občini (v primerjavi z drugimi občinami) je svet sprejel spremembe in dopolnitve, Odloka o povprečni ceni stanovanj, povprečnih stroških urejanja stavbnih zemljišč, vrednosti stavbnih zemljišč in plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč v Občini Lukovica. Ker je v Občini Lukovica gradnja objektov zelo razpršena, kar posledično pomeni veliko večje investicije v izgradnjo javne infrastrukture in večje stroške vzdrževanja obstoječe infrastrukture, je Svet podprl predlog povečanja cen. Cene so tako povečane pri komunalni opremljenosti v povprečju za 2,4%. V 30-dnevno javno obravnavo je bil posredovan predlog novega Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v Občini Lukovica; predlog novega Odloka (dosedanji istoimenski Odlok, sprejet 30. 3. 2000, bo s sprejemom novega Odloka razveljavljen) je utemeljen z naslednjimi dejstvi: spremembo državne zakonodaje s tega področja, saj je bil v letu 2000 sprejet novi Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, v letu 2004 pa še njegova sprememba; v Občini Lukovica se pospešeno gradi sistem javne kanalizacije, zato je potrebno s tem odlokom določene stvari natančneje opredeliti, predvsem pogoje za priključitev na javno kanalizacijo, obveznosti lastnika, upravtjalea in uporabnikov javne kanalizacije ter opredeliti odvajanje odpadnih in padavinskih voda na območjih, kjer ni javne kanalizacije; v Občini Lukovica je zgrajena Centrala čistilna naprava, ki tudi že obratuje, zato je naloga občine, da na sistem javne kanalizacije priklopi čim več naselij, saj se bodo s tem znižali stroški čiščenja odpadnih in padavinskih voda na enoto. V javno obravnavo je bil posredovan tudi predlog Odloka o določitvi območja predkupne pravice Občine Lukovica na nepremičninah. Na teh območjih bo Občina v skladu z Zakonom lahko uveljavljala predkupno pravico, če bo za to izkazan občinski javni interes, če ponujena vrednost ne bo presegala povprečne cene nepremičnin na tem območju in če bo imela v proračunu za nakup zagotovljena finančna sredstva. Ta pravica se bo lahko uveljavljala na območjih poselitve, ki so določena s prostorskim aktom Občine. Občinski svet je na tej seji sprejel še Pravilnik za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti, na podlagi katerega bodo odslej organizacije in društva, ki v javnem interesu delujejo na tem področju v Občini Lukovica, iz proračuna prejela finančna sredstva. Sredstva bodo dodeljena na podlagi javnega razpisa. t* Mojca S. 8 občinske novice okounjač JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi podatkov za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča Občina Lukovica obvešča občane, ki so lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč (zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča), o javni razgrnitvi podatkov za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Javna razgrnitev bo v času od 15. 7. 2004 do 16. 8. 2004 v prostorih Občine Lukovica. Šentvid pri Lukovici 16. 1225 Lukovica. V času javne razgrnitve lahko zavezanci za plačilo nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča podajo pripombe na podatke. Pripombe podajo zavezanci na obrazcu, ki ga pridobijo v času javne razgrnitve. Pripombi morajo zavezanci priložiti ustrezne priloge (npr. izris iz zemljiškega katastra, lokacijsko dokumentacijo, lokacijsko, gradbeno ali uporabno dovoljenje, odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, drugo upravno dokumentacijo ali izpis iz uradnih evidenc). OBRAZLOŽITEV Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) je dajatev, ki je predpisana z 58., 60. in 61. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/ 84, 32/85, 33/86; v nadaljevanju: ZSZ-84) in 218. členom Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 110/ 02, 43/04; v nadaljevanju: ZGO-1) ter na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 2/99, 4/04). Nadomestilo je namenjeno vzdrževanju in izboljšanju komunalne opremljenosti območij, na katerih se nadomestilo obračunava in za izboljšanje bivalnega okolja in življenjskih razmer na območju celotne občine. Hkrati predstavlja nadomestilo ukrep aktivne zemljiške politike, s katerim naj bi uravnali trg ponudbe in povpraševanja po zemljiščih, ki so z veljavnim prostorskim planom občine namenjena za gradnjo. Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. V občini Lukovica občani in poslovni subjekti že leta plačujemo nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča, medtem ko se odmera nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, zaradi omejenih zakonskih določb, do sedaj ni izvrševala. Odmera nadomestila za zazidana stavbna zemljišča je odvisna od uporabne stanovanjske ali poslovne površine, komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča ter lege stavbnega zemljišča v prostoru. Uporabna površina objekta izražena v m2 se pomnoži s skupnim številom točk, določenim z odlokom in vrednostjo točke, ki jo Občinski svet Občine Lukovica določa letno. ZGO-1 pri odmeri nadomestila predpisuje nekatere spremembe, predvsem na področju odmere nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. Nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča se po ZGO-1 odmerja od vseh nezazidanih zemljišč, ki so s prostorskimi planskimi in izvedbenimi akti določena za gradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov (razen gospodarske in javne infrastrukture). Odmero nadomestila za nezazidana stavbnega zemljišča se po novem ZGO-1 in v skladu z odlokom prvič odmeri v letu 2004 in je odvisna od lege stavbnega zemljišča, vrste izvedbenega prostorskega akta, ki ureja obravnavano območje in površine nezazidanega stavbnega zemljišča ter od vrednosti točke, ki jo Občinski svet Občine Lukovica določa letno. Kot zazidana stavbna zemljišča v skladu z ZGO-1, štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami tega zakona določene kot gradbene parcele Za nezazidana stavbna zemljišča v skladu z ZGO-1 štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Hkrati se kot nezazidano stavbno zemljišče šteje tudi površina delov zazidanih zemljiških parcel, ki niso določene kot gradbene parcele, ko se od te površine odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5, vendar samo, če takšen preostali deli takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjujejo tudi pogoje iz druge alinee prvega odstavka tega člena. Šteje se, da je za zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. Občina Lukovica je na osnovi ZGO-1 in odloka vzpostavila novo evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč. Evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč je vzpostavljena na podlagi uradnih državnih in občinskih prostorskih evidenc: zemljiškega katastra, katastra stavb in občinskih prostorskih aktov. V skladu z zadnjo spremembo ZGO-1 (Uradni list RS št. 43/2004) je občina dolžna vzpostavljeno evidenco javno razgrniti. Občina Lukovica bo javno razgrnitev vzpostavljene evidence nezazidanih stavbnih zemljišč izvedla v času od 15.7.2004 do 16.8.2004. V tem času imajo zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč pravico preveriti podatke ter v primeru nestrinjanja z vzpostavljeno evidenco podati pripombe. Poudarjamo, da je potrebno pripombe argumentirati z ustreznimi dokumenti (izrisom iz zemljiškega katastra, lokacijsko dokumentacijo, lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem, odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, drugo), ki utemeljujejo podano pripombo. Če lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč ne podajo pripomb na podatke predstavljene na javni razgrnitvi, pomeni, da se z vzpostavljenimi podatki občine strinjajo in da so podatki občine pravilni. Vzpostavljeni podatki z morebitnimi popravki bodo po javni razgrnitvi posredovani Davčni upravi RS, Izpostavi Domžale, ki bo izvršila odmero nadomestila. Občina Lukovica torej poziva lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč v občini Lukovica, da v času javne razgrnitve preverijo podatke vzpostavljene evidence nezazidanih stavbnih zemljišč ter s tem prispevajo k pravilnosti in ažurnosti podatkov ter se s tem izognejo morebitnim kasnejšim sporom, ki jih bodo zavezanci morali voditi v skladu z davčno zakonodajo. OBČINA LUKOVICA /n Občinska uprava L okounjač občinske novice Na podlagi!). člena Pravilnika 0 dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja obrti in malega gospodarstva na podlagi subvencioniranja obrestne mere v občini Lukovicu (Umdni vestnik Občine Lukovica, St. 5/02) Občina Lukovica objavlja SKLEP O RAZPISU POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBRTI IN MALEGA GOSPODARSTVA NA PODLAGI SUBVENCIONIRANJA OBRESTNE MERE V OBČINI LUKOVICA 1. člen Razpisana vsota posojila je 55.700.000 SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: a) nakup opreme ter strojev za uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravljajo obremenjevale okolja; b) izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocjj, itd); c) nakup nove in generalno obnovljene opreme; d) nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; e) nakup, graditev, prenovo poslovnih prostorov; 0 nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti; g) investicije v osnovna sredstva, ki bodo služila pospeševanju turizma v občini. 3. člen Za namene, navedene v 2. členu tega sklepa, se posojilo prednostno dodeljuje prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje pogoje: • odpirajo nova delovna mesta; • dajejo pozitivne ekonomske učinke; • uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen, energetsko varčen delovni proces; • dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini; • nadomeščajo uvoz; ' so turistično in promocijsko usmerjene; • ki uvajajo nove metode diagnostike in zdravljenja v medicini z nakupom nove ali zamenjavo stare opreme. Prosilci iz I. odstavka imajo prednost pri dodelitvi posojila, če imajo izpolnjene vse obveznosti do Občine Lukovica (sofinanciranje izgradnje infrastrukture, soglasja...). 4. člen Posojilo ali sofinanciranje obresti se lahko dodeli: • podjetjem v zasebni lasti, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči in se uvrščajo med mala poajetja; • samostojnim podjetnikom, obrtnikom in ostalim zasebnikom, za katere se smiselno uporabljajo pravila za mala podjetja; • občanom, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja. Sedež samostojnega podjetnika, obrtnika, drugega zasebnika oziroma podjetja ter kraj investicije morata biti na območju občine Lukovica, razen v posebnih primerih, ki jih potrdi Odbor za gospodarstvo. 5. člen Končna letna obrestna mera je 4,5%, najmanjši znesek posojila pa 1.000.000,00 SIT, skupna doba vračanja posojila znaša 4 leta. Posojilojemalec prične vračali posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če ga v roku 6 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila ne izrabi. 7. člen Prosilci vložijo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo do 22. julija 2004 na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, z oznako "NE ODPIRAJ, POSOJILA ZA OBRT IN PODJETNIŠTVO". Vloga za posojilo mora obvezno vsebovati: • ime, priimek in naslov prosilca oziroma naziv in naslov podjetja, • opis in predračunsko vrednost investicije, • višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, • rok zakljnčitve investicije in • predvidimo Število novozaposlenih delavcev. 8. člen Vlogi za posojilo mora biti priložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo 0 registraciji: • samostojni podjetnik: fotokopijo priglasitve-nega lista (obrazec l/a, 1/2) potrjenega od krajevno pristojne izpostave Davčne uprave Republike Slovenije (v nadeljevanju DUBS) oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis samostojnega podjetnika; • obrtnik: fotokopijo obrtnega dovoljenja oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis obrtnika; • drugi zasebnik: fotokopijo obrtnega dovoljenja oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis obrtnika; • drugi zasebnik: fotokopijo registracije o statusu drugega zasebnika oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge za vpis drugega zasebnika; • podjetje v zasebni lasti (d.o.o., d.n.o.): celovit izpisek iz sodnega registra z vsemi spremembami, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev in odločbo o opravljanju dejavnosti; • zasebni zdravstveni delavec; izpisek iz registra. 2. dokazila o plačilni in posojilni sposobnosti: • fizične osebe: potrdilo DIIRS, Izpostava Domžale o plačanih davkih, ki ni starejše od 1 9 meseca, bilanca stanja in uspeha, overjena fotokopija davčne napovedi za preteklo leto in zadnjo odločbo o odmeri davka od odhodka iz dejavnosti, • pravne osebi;: potrdilo o solventnosti (izda ga banka, pri kateri ima obrtnih ali podjetnik odprt, račun) oz. potrdilo, da še niso pričele poslovati, ki ni starejše od 1 meseca, bilanca stanja in uspeha za preteklo leto; • vsi prosilci, ne glede na pravno subjektiviteto, kratek finančno ovrednoten investicijski program za investicijo; 3. dokazilo glede na namen posojila: • pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun; pri nakupu generalno obnovljene opreme še pisno izjavo; • garancijo izvajalca generalnega popravila; • pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke; • pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov; overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča; • pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo; • pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun (ki ni starejši od 6 mesecev), zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila; 4. dokazilo (fotokopijo obrazca prijav delavcev v zavarovanje M 1/2), da je odgovorna oseba, podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerji; v podjetju najkasneje v 3 mesecih od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju vpoojetju; 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene vloge se ne bodo upoštevale. 10. člen Odbor za gospodarstvo bo najkasneje v HO dneh od dneva poteka roka za vložitev vlog sprejel sklep o dodelitvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o izidu razpisa. 11. člen Sklepanje in izvajanje posojilnih pogodb izvaja NLB d.d. - podružnica Kamnik, s katero Občina Lukovica sklene ustrezno pogodbo. OBČINA LUKOVICA - ŽUPAN Številka: 1234/2004 /» Matej Kotnik l.r. Datum: 10. junij 2004 občinske novice L okounjač 10 Na podlagi 16. člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil in sofinanciranju obrestne mere za stanovanjska posojila iz sredstev proračuna občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 3/2000) Občina Lukovica objavlja SKLEP O RAZPISU STANOVANJSKIH POSOJIL IN SOFINANCIRANJU OBRESTNE MERE ZA STANOVANJSKA POSOJILA IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE LUKOVICA 1. Razpisana vsota posojila je 31.250.000,00 SIT. Posojila se plasirajo preko A Banke Vipa d. d, Ijubljana, I katero ima Obćina Lukovica sklenjeno ustrezno pogodbo. Doba vraćanja posojila je 5 let, obrestna mera je TOM + 1%. Posojilo se vraća v mesećnih anuitetah. Odobreni krediti se zavarujejo po banćnih pogojih. Najnižji znesek odobrenega posojila je praviloma 500.000,00 SIT. Stanovanjsko posojilo je namensko in se lahko ćrpa le ob predložitvi ustrezne dokumentacije. Kreditojemalci vraćajo posojilo v skladu s pogodbo, ki jo podpišejo z banko. 2. Posojila se dodeljujejo fizićnim osebam, državljanom Republike Slovenije, ki prvić ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje na obmoćju obćine Lukovica: • z nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše, • z gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hi.se, • s prenovo in revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše. Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki poleg zgoraj naštetih kriterijev izpolnjujejo Se naslednje pogoje: • da imajo gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let, će gre za gradnjo stanovanjske hiSe, ki ni dokonćana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard, glede na število družinskih članov; • da imajo veljavno lokacijsko informacijo za gradnjo objektov oz. izvajanje drugih del na zemljišču ali objektih, će gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjskega objekta; • da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo posojilo; • da so sami oziroma njegovi soplaćniki kreditno sposobni; kreditno sposobnost presoja banka; • da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko med vrednostjo dosedanjega in novega stanovanja in bodo ob odtujitvi neustreznega stanovanja celotno kupnino namenili za nakup oziroma gradnjo drugega ustreznega stanovanja. Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiSe upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se: • poveća koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 10 let). • izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi, kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacjj, inStalacjj, fasade, stavbno pohištvo (za objekte, starejše od 20 let). 3. Za ustrezno standardno stanovanje se Šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov Se toliko spalnih prostorov, da zadoSća potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Glede na Število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 44 m2 2 člana 52 m2 8 člani 63 m2 4 člani 74 m2 f članov 85 m2 6 članov 98 m2 Za vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se prizna Se L On3, Posojilo, ki pripada upravičencu, znaSa največ 40% vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč že prejete ugodne kredite od prejšnje občine Domžale, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada. Osnova za izračun visine posojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer: • za nakup stanovanja 170.000,00 SIT/m2 • za individualno gradnjo 140.000,00 SIT/m2 • za prenovo oz. revitalizacijo 90.000,00 SIT/m2 4. Do posojila niso upravičeni občani: • lastniki stanovanja, odkupljenega po Stanovanjskem zakonu, • najemniki v stanovanju z možnostjo odkupa po Stanovanjskem zakonu, • občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hiSo od ožjih družinskih članov oz. sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare mame ali bivSega zakonca). 5. Kriteriji za ocenjevanje vlog upravičencev bodo: • primernost in kvaliteta sedanjega stanovanja, • premoženjsko stanje prosilca in njegovi; družine, • socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine, • namembnost posojila, način reševanja stanovanjske problematike in faza gradnje. Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila: • mlade družine, • družine Z večjim .številom otrok, • razširjene družine • enostarSevske družine, • mladi, • družine z manjšim Številom zaposlenih, • invalidi in družine z invalidnim članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duSevnem razvoju, • prosilci z daljšim bivanjem v občini Lukovica. 6. Poleg zahtevanih podatkov in dokazil, morajo prosilci glede na namen porabe posojila k vlogi priložiti še: • potrdilo o državljanstvu za vse člane družini! (lahko fotokopije); • dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju); • overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2003 in 2004 (v primeru nakupa); • gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let (v primeru gradnje); • lokacijsko informacijo za gradnjo objektov oz. izvajanje drugih del na zemljišču ali objektih (v primeru prenove ali revitalizacije); • zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastniStvo, ki ni starejše od fi mesecev; • potrdilo o šolaruu vzdrževanih otrok za srednje, vi.šje ali visoke šole; • potrdilo o stalnem bivanju družinskih članov ter za prosilca potrdilo o času bivanja v občini Lukovica; • kreditojemalci dostavijo potrdilo firme o zaposlitvi za nedoločen čas in kreditnih obremenitvah; • dokazilo o enostarševski družini; • potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 0 višini že odobrenih posojil za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu; • sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 0 invalidnosti prosilca ali njegovega ožjega družinskega člana; • potrdilo Centra za socialno delo o motnjah v duševnem ali telesnem razvoju prosilca ali njegovega ožjega družinskega člana. 7. Občani, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, vložijo popolne vloge na obrazcu z vsemi zahtevanimi prilogami v zaprti kuverti, najkasneje do vključno 20. julija 2004, z oznako na kuverti "STANOVANJSKI KREDIT 2004". Vloge lahko pošljejo po pošti na naslov OBČINA LUKOVICA, Lukovica 46, 1225 LUKOVICA ali osebno oddajo v času uradnih ur na občinsko upravo Občine Lukovica. Obrazec vloge za stanovanjsko posojilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite v občinski upravi občine Lukovica. Nepopolne vloge in vloge, prejete po zaključku razpisa, se ne bodo upoštevale. Prejeta dokumentacija.se prosilcem ne vrača. 8. Po zaključku razpisa bo Odbor za gospodarstvo obravnaval popolne vloge in na podlagi izpolnjevanja pogojev iz razpisa in ogleda stanja na terenu v 30 dneh po zaključku razpisa sprejel sklep o odobritvi posojil. Po sprejemu sklepov o višini dodeljenih sredstev bo strokovna služba občinske uprave Občine Lukovica v roku 15 dni obvestila vse prosilce o izidu razpisa. ŽUPAN /n Matej Kotnik, 1. r. iz naših krajev in župnij 11 Vojaško in policijsko romanje v Lurd Bilo je lepo, sončno jutro 12. maja, ko smo se pred Ministrstvom za obrambo zbrali vojaki, policisti in peščica civilistov z namenom, da se udeležimo 46. mednarodnega romanja v Lurd. Romanje je dogajanje, je pot od neke točke k nekemu CUJU. Tokrat Je bil naš ti\\ Lurd. To je kraj vere, Marijinih prikazovanj, molitve, duševnih in telesnih ozdravljenj -kraj duhovoga dogajanja. Pot z avtobusi je potekala v sproščenosti in popolni pripravi na romanje. Prvi postanek je bilo mesto Verona, kjer smo imeli v katedrali sv. mašo. V večernih urah je bil naš postanek Cannes. Tam je ravno potekal filmski festival. V popoldanskih urah naslednjega dne smo prispeli na naš cilj. Lurd, mesto s posebno geografsko lego pod Pireneji, ki me je spominjalo na domačo pokrajino in mi hkrati dajalo v naslednjih štirih dneh posebno energijo. Program je potekal strogo po protokolu. Slovesnosti so potekale v štirih svetovnih jezikih (angleškem, nemškem, francoskem Računalniška prihodnost tudi na Trojanah Med številnimi preglavicami, ki jih povzroča gradnja avtoceste, so moji trojanski kolegi eno izkoristili in jo obrnili v svoj prid. Dolga vožnja (vključno s številnimi zastoji) s Trojan v Ljubljano in popoldne v nasprotni smeri prisili predvsem dijake, da precejšen del svojega prostega časa preživijo na avtobusu. Vendar pa je avtobus v tem času za njih prava valilnica idej in ena od idej se je že uresničila. in hrvaškem). Že prvi dan smo odšli do votline - skale Maijinih prikazovanj. Skala ima globok pomen, kakor je imelo globok pomen tudi naše romanje z geslom "Gospod je moja skala". Gre za trdnost, trdnost življenja (hiša na skali in ne na pesku). Z Lurdom nam Bog po Mariji sporoča, da želi biti naša skala, naše pravo zavetje in naša edina dokončna opora. Slovenijo je poleg vojakov, policistov in civilistov zastopal tudi državni sekretar Ministrstva za obrambo Janko Deželak. Naš duhovni vodja pa bil vojaški vikar monsinjor dr. Jože Plut. Domov smo se vrnili z lepimi občutki, globokih vtisov in polni duhovnega bogastva, ki smo ga delili doma s prijatelji in svojimi najbližjimi. To romanje je na svoj način zaznamovalo tudi našo občino, saj seje romanja udeležila naša občanka in policistka Darja Kokalj, ki je tako na svojstven način pripomogla k promociji naše občine. /n Irena Strmšek Idejni vodje so bili tokrat Miha Mohar, Mitja Zotlar in Žiga Sopotnik, ki so skupaj s sošolci in prijatelji pripravili "LAN PARTY" in za en dan spremenili gasilski dom v računalniško Meko. Tako se je v soboto, 5. 6. 2004, zbralo na Trojanah kar lepo število računalniških navdušencev, ki so prišli iz Ljubljane, Rov, Izlak, Zavrha, Zgornjih Lok, Blagovice, Polšine, Hrastnika in s Trojan. Vsak je s seboj prinesel svoj računalnik, nato pa so se v gasilskem domu povezali in po nekaj uvodnih tehničnih težavah, ki so jih z lahkoto odpravili, pričeli Obisk z avstrijske štajerske V nedeljo, 23. maja, so Lukovico pod vodstvom župana Johanna Pirerja obikali občani Občine St. Lambrecht z avstrijske Štajerske. Ta trška občina naj bi v prihodnje postala naš tesni partner v okviru evropskih povezav. Povezovanje pa naj bi bilo takona kulturni osnovi kot tudi v povezovanju gospodarstva, razvoja in programov, ki jih razpisuje Evropska unija. Goste je v Lukovici sprejela Godba Lukovica, kar je bilo našim gostom prijetno presenečenje in stekli so že prvi pogovori, saj je bil med gosti tudi kapelnik lamrechtske godbe. In če je verjeti se bosta godbi kmalu srečali. Po izmenjavi daril in kosilu so si gostje peš ogledali Lukovico in odšli na Brdo, kjer so jih pričakali pritrkovalci in jim prikazali slovensko glasbeno posebnost. Z zanimanjem so si ogledali še župnijsko cerkev in grad. Na Čebelarskem centru so spoznavali slovensko čebelarjenje in delovanje Čebelarske zveze. Skozi Šentvid, kjer smo ravno srečali majsko procesijo, smo odšli do gradiškega jezera, kjer so nas pričakali člani Tuirističnega društva Gradišče. Avstrijski prijatelji so izkazali veliko zanimanje za našo občino in izrazili željo po tesnejšem sodelovanju. Ponudili so tudi pomoč pri razvojnih spodbudah in nas seveda povabili, da obiščemo trg St. Lambrecht in si ogledamo turistično zelo razvit del avstrijske Štajerske. Več o St. Lambrechtu si lahko ogledate tudi na spletnih straneh Občine Lukovica: www.lukovica.si. t* Matej Kotnik z igranjem igre "COUNTER STRIKE". Igrali so v skupinah, v katerih so bili trije oz. štirje igralci ter se spopadali med seboj. Igralci so imeli tudi kar precej radovednih obiskovalcev in občudovalcev, ki so prišli pogledat našo računalniško prihodnost. Nadaljevanje sledi že kmalu, kajti med počitnicami se nam obeta že drugo računalniško srečanje vseh privržencev računalniških igric in nedvomno bo tudi takrat pestro, predvsem pa napeto. Petra Hlebec 12 iz naših krajev in župnij 1 okounjač Petintrideseta obletnica valete Petintrideset let je že minilo, kar je takratni osmi A in B zapustil šolske klopi v osnovni šoli na Brdu. V gostilni Kovač na Količevem se nas je zopet zbralo šestindvajset, dva sta nas žal zapustila za vedno, nekaj se jih je opravičilo, nekaterim se niti to ni zdelo potrebno, nekaj pa je celo takih, ki se jim ne zdi vredno, da bi se nam pridružili. Slabe tretjine še ni obiskal abraham, nekatere je že, k ostalim pride še letos. V dobrih dveh urah smo se nakapljali h Kovaču, se Letnik 1954 in 1955 smo se srečali zopet po 35 letih prepoznali, trepljali po hrbtih in klepetali, da se je kmalu začelo zares bliskati. Gledam gor in dol po dolgem omizju, na enem koncu tiščijo glave skupaj, na drugem sem mislila, da igrajo tarok, pa so le izmenjavali fotografije in kazali svoje vnuke drug drugemu, kajti o naših otrocih smo se pogovorili že pred leti. No, in kakšni smo? Malce smo se postarali, ženske pridno "farbamo" lase, moški so šarmantno osiveli, nekateri so lepo počasi okrogli, vsi pa se znamo kar dobro vrteti ob muziki, predvsem moški krasno pojejo, še New Sving kvartet bi jim zavidal. Domov smo šli še preden je zapel petelin in čez pet let vam bom, upam, zopet napisala, kako je bilo na naši štirideseti obletnici. b Milena Bradač Letošnji hirmanci v Krainji KONEC PRIHODNJE POMLADI ŽE PO AVTOCESTI DO TROJAN Avtocesta skozi dolino Črnega grabna je korenito spremenila tako njeno zunanjo podobo kot tudi naSe prometne navade. Sestanek Komisije za avtoceste in povabljenih predstavnikov krajevnih skupnosti Lukovica, Krašnja, Blagovica in Trojane s predstavniki DDC-ja Projekt 1 Blagovica (ing. Saje, ing. Ai'lič, ing. Žitnik) je bil namenjen predstavitvi trenutnega stanja na pododseku Blagovica Trojane ter ogledu trase. Izvedeli smo, da bodo največja konstrukcijska in gradbena dela z največjimi vplivi (hrup, prah) končana predvidoma konec avgusta. Celotni pododsek Blagovica - Trojane v skupni dolžini 8.187 m pa naj bi bil končan in predan v uporabo naslednje leto (predvidoma junija). Od 1. 1. 1994 do 22. 12. 2003 je bilo v Sloveniji zgrajenih 277 km avtocest, tako da je konec gradnje načrtovan za leto 2014, za letos pa je načrtovanih 47, če bo mogoče celo 70,1 km avtocest oz. odsekov. Posebna pozornost, je bila namenjena predstavitvi predora Trojane. Zanimiv je podatek, da da vpliv gradnje predora Trojane zajema kar 2/3 površini naselja Trojane. Vsa izkopna dela so bila končana v marcu. Več težav so imeli v levi cevi (2900 m; desna - 2811 m), kar je pogojeno z neugodnimi geološkimi razmerji kamnin, ki so za gradnjo neugodna. Gre za namreč okoli 280 milijonov let stare karbonske in permske kamnine in več tektonskih faz. Kljub dodatnim predraziskavam je bilo delo v levi cevi težje, gradnja daljša, prišlo je do zastojev in poškodb na objektih, tako da so levo cev prebili s polletnim zamikom 27. 4. 2004. Predore gradijo po novi avstrijski metodi, ki so jo nekoliko modificirali s hitro primarno podgradnjo in nenehnim računalniškim spremljanjem geotehnike, kar pomeni, da opazujejo vse spremembe in ob tem primerno ukrepajo. Trenutno v predoru Trojane potekajo zaključna betonska dela. V prihodnosti je potrebno dograditi še prečnike, urediti vozišče in zaključno obdelavo, vzpostaviti signalizacijo, poseben pomen pa ima varnostni sistem, ki bo povezan z bazo na Vranskem, od koder po potekalo spremljanje in vodenje prometa za ves odsek. Drugi del je bil namenjen ogledu na terenu, predstavitvi načina gradnje viaduktov (metoda narivanja), zapeljali pa smo se tudi skozi levo cev predora Podmilj, si ogledali urejanje hrežin, regulacijo Kostanjevice Beseda pa je na koncu stekla tudi o prizadetih krajanih Trojan. Škodna obravnavajo zdaj v rokah cenilcev in zavarovalnic, v kar pa se morata intenzivno vključiti tudi občina oz. ožja lokalna skupnost. OBISK DANSKEGA AMBASADORJA Predor Podmilj A Marta Keržan V začetku junija je Občina Lukovica gostila Danskega ambasadorja g. Larsa Mollerja. Župan je gostu razkazal cerkev sv. Vida v Spodnjih Praprečah. Ambasador je bil navdušen nad bogato kulturno dediščino, zanimale so ga aktivnosti za ohranjanje kulturnih spomenikov. Sledil je, ogled jezera pod Gradiščem, kjer je povpraševal po razvoju turizma, ki bi lahko na tako imenitni lokaciji dobro zaživel. Gostovanji! seje nadaljevalo z ogledom predora Trojane, Kjer so nas predstavniki Grasseta popeljali v sam [iredor ter okvirno opisali postopek gradnje. Ogled predora v fazi gradnje je g. Larsona Se posebej zanimal, saj take, gradnji! ni moč videti vsak dan. Po ogledu predora smo pot nadaljevali na Čebelarski center Slovenije. G. Larsen je bil navdušen nad lepoto narave, sredi katere stoji center. Slovenija ima veliko naravnih lepot, vendar jih v celoti ne izrabi za turistične namene. G, Larsen si v Sloveniji želi ostati tudi v prihodnosti. /i Primož Dežman kultura 13 Srečanje zborov Šentvidov in zvonov Slovenije Pevci se radi družimo in zapojemo, slovenska narodna in umetna pesem takrat zadoni iz več sto grl. Dokler bo petje tako množično in vzneseno, naSa slovenska pesem ne bo izumrla, saj GODBA LUKOVICA NA MAJSKIH GOSTOVANJIH ima svoje korenine globoko v človeški duši. Ta pa vselej hrepeni po dobrem, po veselju in druženju. 1 „ jEK Kar tradicionalni sta postali "naši druženji", to sta ■ y srečanje zborov Šentvidov S Slovenije in srečanje I zborov zvonov Slovenije, t.i. Zvonariada. V mesecu "**■• ■ aprilu je zbore iz krajev sv. Vida gostilo Kulturno društvo Šentvid pri Grobelnem, šesto srečanje je bilo to, na katerem je zapelo deset zborov. Nekateri Šentvidi imajo celo več zborov (Šentvid nad Ljubljano in Šentvid pri Stični), drugi po enega (Šentvid pri Grobelnem, Šentvid pri Planini in Šentvid pri Lukovici). Naslednje leto bo naš zbor že drugič organizator te prireditve; že zdaj vabimo vse ljubitelje petja, da preživijo večer s pesmijo. Zvonariada - srečanje zborov Slovenije, ki v svojem imenu nosijo tudi "zvon", je letos potekala tudi že šestič, tokrat v Slovenskih goricah v Jakobskem Dolu. Kraj v osrčju gričevnatih goric človeka navduši in v njem prebudi občutek za lepoto. Prepletanje žive narave med dolinami, vpetimi med gričevja, na katerih se razprostirajo vinske trte, udarjanje klopotcev in preprosti ljudje. Ljudje, ki resnično živijo za svoj kraj, so nanj ponosni in ga z veseljem razkažejo popotnikom. Tudi pevce vseh šestih zborov so pogostili z domačimi kmečkimi dobrotami, nastalimi pod spretnimi rokami aktiva kmečkih žena in razkazali svoje znamenitosti. Mednje prav gotovo sodi ena najstarejših cerkev na slovenskem Štajerskem, to je cerkev sv. Jakoba ter mlin na veter na domačiji Vogrinovih s kapelico Janeza Nepomuka. Domačija se ponaša z galerijo, z razstavo lesenih skulptur, kovačijo, kmečkim tehničnim muzejem na prostem in etnološkem muzejem v 208 let stari kmečki hiši. Ko se je dan nagibal k večeru, smo zapeli. Najprej vsak zbor svoj program, na koncu pa vsi skupaj še "himno" Zvonariade in Šentvidov Slovenije Pa se sliš' od sv. Vida zvon... . Pozno v noč je tekla beseda in odmevala pesem, ob slovesu pa smo dejali: Nasvidenje prihodje leto v Mengšu! /n Mojca S. Mesec maj je za luko-viške godbenike minil v znamen,ju treh gostovanj. Najprej v Domžalah na povabilo tamkajšnjo godi«! ob njihovi 120. obletnici delovanja. V soboto dopoldan, 22. maja, smo krajanom Dragomtja in Pšate pripravili enotirni koncert zabavnih skladb in koračnic. Po končanem koncertu so za lačne želodce in suha grla s kosilom poskrbeli v priznani gostilni JaneZič. Popoldan je bila v centru Domžal predvidena povorka kar desetih godb iz vse Slovenije in ene iz sosednje Hrvaški!. A žal jc dež preprečil ta enkraten dogodek in dogajanje se je preselilo v Halo komunalnega centa. Tam smo godbenik, bilo nas je blizu 400, odigrali skupni! skladbe. Nato seje predstavila Se vsaka godba posebej. Skozi celotno dogajanje je vladalo sproščeno vzdušje, saj so se srečali stari znanci, Številni pa so navezali nove stike, tokrat z godbeniki iz Bakovcev, Hrvaške Koprivnice ter ostalimi sodelujočimi. Že naslednji dan v nedeljo, 23. maja, je sledil obisk v Medvodah. Še prej pa smo se zbrali v Lukovici in zaželeli dobrodošlico delegaciji naSih prijateljev iz avstrijske občine St. Lambrecht. Za lažjo pot proti naSemu cilju so za okrepčilo poskrbeli še v gostilni Pri Bevcu. In že so v Medvodah pred gostilno Bencak odmevale koračnice Godbe Lukovica. Takoj po zaključku so z dobrotami postregli zares prijazni lastniki gostilne. V centru Medvod je bila nekoliko kasneje na sporedu povorka godb: Sežana, Zabukoviea, Medvode, Hrastnik in seveda Lukovica. Nato so, kot je. za taksna srečanja običajno, sledile skupno odigrane skladne in predstavitev godb s kratkimi samostojnimi koncerti. Zadnjo majsko soboto je domžalska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti organizirala vsakoletno območno revijo pihalnih orkestrov. Tako kot pretekli dve leti je tudi tokrat prireditev potekala v Mengšu, kjer so pripravili Se 8. festival koračnic. Godbam iz domžalskega konca (Domžale, Mengeš, Kamnik, Moravče, Lukovica) se je tokrat pridružil še Papirniški pihalni orkester Vevče. Vsak izmed prisotnih je odigral Štiri skladbe, od tega eno obvezno. Srečanje je budno spremljal tudi Tomaž llabe, ki je kasneje podal tudi mnenje o napredku in stanju v godbah. Sodeč po odzivu mengeškega občinstva, je Godba Lukovica v kakovosti v preteklem letu naredila Se korak naprej. A Leon Andrejku Kulturni poletni festival Studenec 2004 Čez poletje, se bo na Studencu zvrstilo kar nekaj prireditev. Res je, da letos ne bo tradicionalnega mednarodnega koncerta Glasba treh dežel (odslej bo vsakih pet let), bo pa zato več drugih prireditev in razstav, ki doslej niso bili vključene v program Kulturnega poletnega festivala. Uspešnica letošnjega poletja bo prav gotovo malce prirejena domača gledališka predstava Cvetje v jeseni. V glavni vlogi bosta nastopila Jure Sesek kot Kosmov Janez in Monika Jeretina kot legendarna Presečnikova Meta. Tukaj pa je napoved dogodkov, ki sijih boste lahko ogledali na Studencu: 24. junij: komedija v izvedbi Mojega teatra - Pižama za šest 27. junij: Mednarodni folklorni festival Domžale 2004 28. junij: Koncert Radia Ognjišče - 500. oddaja PRO 2. julij: Predstava Pika, MGL LJubljana 9. Julij: Koncert The Golden Gate Quartet in New swing quartet 10. september: Razstava na prostem slikarja in kiparja Staneta Jarma "Ko oči mislijo" 23. julij: Domača gledališka predstava Cvetje v jeseni (ponovitve: 24., 25., 30., 31. julij, L, (i., 7., 8., 27., 28., 2!). avgust). Vabljeni na Studenec! t» Majda Vesel Jure Sesek in Monika Jeretina 14 kultura okounjcič Iz Študentskega kluba Domžale: Utrinki z Majskega festivala Drugi festival Pejmo se maja(t) je bil glede na lanskoletnega, skrčen na le štiri dni. Navkljub temu da smo imeli nekaj težav z dežjem, je v celoti zelo dobro uspel. Spet se nam je pridružilo mlado in staro, počeli smo vse in še več, doživeli obilo dobre glasbe, umetnosti, kulture, preizkušali svojo ustvarjalnost, se športno udejstvovali in doživeli nova poznanstva. Prvi dan festivala smo doživeli večji del v kulturnem domu Franca Bernika. Vse skupaj pa je izgledalo nekako takole. Ko se nas je peščica zbrala v klubskih prostorih kulturnega doma, smo skupaj nekaj popili, nekaj malega povedali in vse skupaj se je preselilo v dvorano, kjer so nas že pričakovali Skati. Polna dvorana kulturnega doma je razveselila tako Skatovce kot tudi Tinkaro Kovač, ki je bila tokrat zvezda večera, seveda, poleg vseh obiskovalcev. Čeprav je bil v programu napovedan ognjeni nastop Cizamo Teatra, pa je marsikdo ob koncertu na to pozabil in prijetno presenečenje jih je čakalo nekaj po 22. uri, ko so izstopili iz dvorane. Dva izmed članov teatra sta uprizorila pravi mali šov, ki sta ga zaključila z mini ognjemetom. Tisti bolj živahni so se v poznih nočnih urah prepustili še ritmom DJ-jev, saj je bila v Akumulatorju na sporedu tudi prava hišna zabava (House party). Čeprav je bil petek deževen in popoldanske dejavnosti niso prišle toliko do izraza, pa lahko rečemo, da so kljub dežju in mrazu glasbeniki ta dan razgreli občinstvo. Los Ventilos, Nude in Alya so dosegli, da je mlado in staro stalo na Kolodvorski ulici in uživalo v ritmih ročka. Sobotne aktivnosti pred Študentskim klubom Domžale so privabile kar nekaj umetnosti željnih ljudi. Čisto pravi frizer Luka (Mič Stvling s Poljanske) je poskrbel za nove frizure. Zunanja podoba stavbe, kjer je naš klub pa je ponovno dobila nekoliko drugačne barve - še tisti del, ki je ostal, so umetniki okrasili z grafiti. Večerni ritmi, ki so jih izvajali Legeres, Passo Continuo in predvsem Šankrock, tudi tokrat niso pustili ljudi brezbrižnih. Publika je uživala v večernih koncertih in prepričanje, da je v Domžalah vse premalo tovrstne zabave, se je še poglobilo. Pa da ne pozabimo. Doživeli smo tudi čisto drugačno kulturo, za kar so poskrbeli Kesukozi. Zanimivo in nenavadno. Nedeljski dan, ko je bilo vreme najlepše so izkoristili vsi tisti, ki radi rišejo, barvajo, streljajo, igrajo košarko, skejtajo. Skratka počnejo karkoli. Za MKC Akumulator se je dogajalo vse to, kar smo našteli. Umetnije, ki so nastajale izpod rok umetnikov, za katere niti nismo vedeli, da obstajajo, košarka, ki jo je spremljala glasba dua Prim To, streljanje z zračno puško in lokostrelstvo, ki so ga pripravili taborniki iz Domžal, ter nenazadnje tudi tekmovanje na "rampi" v skejtanju je trajalo kar nekaj ur, niti se nisi dobro zavedal in dan je bil mimo. V večernih urah pa je sledil še uraden zaključek v klubskih prostorih kulturnega doma. Tako kot se spodobi. Najprej je bila pogostitev pred zadnjim dejanjem, ki je bil za marsikoga najbolj zabaven. Le kako ne bi bil, če pa so k nam v goste prišli člani radijske ekipe Radia GA-GA, slavni Sašo Hribar s svojimi sodelavci na čelu. Da so poskrbeli za prisotnost vseh mogočih znanih ljudi iz sveta športa, zabave in politike ni dvomiti. Zagotovo pa je bil najbolj časten slavnostni obisk predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška. Da ne bo pomote, v izvedbi njegovega imitatorja. Zadeva, ki so jo organizirali Študentski klub Domžale, Študentski klub Kamnik, MKC Akumulator, kjer je pripomogel še ŠS, je uspela in glede na uspeh se skoraj zagotovo vidimo ponovno prihodnje leto - saj veste, v maju. Mateja Kegel Nadaljevanje zgodbe Resnična povest o kraljevi domačiji s Trojan "Ti, prijatelj, ali je mogoče?" stisne Handaritu ponujeno desnico. "Kam pa vendar potuješ?" "Kam drugam kot k vam? Ali ni danes bela nedelja? Saj smem menda tudi enkrat k tebi po piruhe priti," se smeje Handarit. "Vidiš, to je pa moj sosed Posega. Tudi on bi rad vašo lepo deželo videl, jaz sem pa vesel, da mi ni treba samemu hoditi." Nastran gleda zdaj prijatelja, zdaj spehane konje. "Jaz sem pa mislil, daje kak brzi sel." "Bala sva se noči," pravi Handarit. "Imava pa tudi še važne opravke. Pozneje bova vse povedala, a zdaj moram poskrbeti za konje. Zelo so vroči." "Ah, kaj še," pravi Nastran. "Bo že moj Mirko poskrbel, da bi tudi ti ne mogel bolje." "Mirko!" pokliče in skoro v hipu se prikaže na pragu postavni mladenič. "Kaj je, ate?" "Glej," pravi mu oče. "Tu je moj prijatelj Handarit. In tu njegov sosed." Brž pristopi fant in jima poda roko. V hipu mu je jasno, česar oče še ni uganil. To so Janezovi snubači. Pa že je pristopil h konjema. "Zelo imate razgrete. Treba jih bo počasi ohladiti. Ali ste tako hitro vozili?" "Da!" pravita gosta. "Včeraj pred svitom sva Sla z doma. Danes sva pa tudi nedeljo opravila." "In zdaj sta že tukaj?" se ćudi Nastran. "Pa saj so tudi res krasne živali," hvali lepa konja, ki sta ju medtem Mirko in Tonej že izpregla in ju začela sprevajati po dvoru. "Nujta, prijatelja, stopimo že v hišo," vabi ponovno Nastran. "Konje vama bodo že lepo oskrbeli, nič se ne bojta." "Voziček naj porinejo hlapci v kolnico," navrača oče Mirku. Potnika pa še pristopita k vozu. In vsak dvigne z njega precejšen zavitek. Handarit meni: "Danes imate pač precej gostov. Na to se nisem prej spomnil. Midva bi pa rada nekaj važnega samo z vami govorila." "Povem Mojčici," stopi oče v kuhinjo. "Mojčica! Imenitni gostje so prišli. Na njihovo žeTjo jim pripravi ono sobico za prenočišč*! tujcev. Da Se bomo mogli kaj pogovoriti. Moj prijatelj Handarit je, in njegov sosed. Postavi mizico in stole. Morda bosta tudi večerjala tam. Urša, Reza in Mirko naj poskrbi! za ljudi v hiSah. Ti pa za nas poskrbi. Po piruhe sta prišla, pravita," se smehlja oče. Mojčico prešine drobna bolečina pri srcu. "Snubači, Janezovi," se domisli. Rahel strah in velika radost jo obide, čudno, kar ni prišlo niti na kraj pameti, sicer tako preudarnemu OČetU, sta otroka v hipu uganila. Naglo steče deklica z dvema stoloma v nadstropje. Saj tista sobica je itak vedno v redu. Posebno še zdaj o praznikih. Po perilu so rjuhe na postelji, sveži zastori na oknih, svež rožast prt, na mizi. Samo le dva stola sta potrebna. In prah mora še enkrat obrisati, če se gaje kaj nabralo. Oče v tem pogleda v sobo k pivcem. Potem pa povabi goste po stopnicah na vrh. Mojčico so še v sobi presenetili, Kjer je še posteljo rahljala. Spogledala sta se moža, ko sta zagledala to jedrovito, in vendar čudovito zalo deklico. "To pa je moja hči," jo predstavlja oče. "Naša Mojčica." Brž jima poda roko in hiti vsa zardela skozi vrata. "Počakaj, deklica, da poveva svojo važno pot," jo ustavita moža. "V našem kraju je bil fant, brhak in mlad. Čvrst kakor hrast v gori. Ali kaj, ko sedaj bledi in gine in mu vsi zdravniki no morejo pomagati. Rekli so, da bi pomagala samo ena rožica, ki raste tu na Koroškem. Ali bi nama jo pomagali poiskati? Ali bi nama jo dali?" >>> Nadaljevanje v prihodnji številki gospodarstvo 15 Inovatorsko društvo Dl ATI na strokovni ekskurziji Društvo Inovo/torjtv v Gornju Inovatorsko društvo D LATI deluje zo vrsto let V društvo je včlanjenih okrog 30 članov, zajema pa domžalsko, mengeško in lukoviško občino. Člani društva so predvsem starejši ljudje, ki se tako ali drugari! ukvarjajo z inovacijami na različnih področjih. Z mladimi močmi hi društvo gotovo bolj zaživelo. Od dolgoletnega predsednika g. Peteiiina Je letos predsedstvo prevzel Peter Škufca. Program društva, ki se sprejme vsako leto na občnem zboru, Je zastavljen v okviru finančnih zmožnosti. Na spomlad se ponavadi izvede strokovna ekskurzija v pomembno slovensko podjetje, vsako jesen Je organiziran ogled inovatorskega sejma v Niirenbergu v Nemčiji, sicer si svoje izkušnje člani medsebojno izmenjujejo občasno. Za letošnjo ekskurzijo je vodstvo pripravilo ogled podjetja Gorenje in Zdravilišča Topolščica. Ob sprejemu v Gorenju nam ji! predstavnik podjetja preko multimedije, predstavil zgodovino in zdajšnji trenutek Gorenja. Od ročne delavnice v vasi Gorenje in nekaj zanesenjakov, ki so po 2. svetovni vojni začeli Izdelovati Štedilnike na drva, se danes Gorenje postavlja ob bok največjim in najboljšim svetovnim izdelovalcem gospodinjskih aparatov in opreme. Od začetkov je podjetju ostalo samo še ime. Danes deluje Gorenje v Velenju na ogromnem kompleksu, kjer izdeluje milijonske serije izdelkov na enem mestu z najsodobnejšo tehnologijo iz najboljših materialov in z odlično logistiko. Ima svoj razvojni oddelek, svojo orodjarno in oddelke, kjer izdelujejo določene komponente za aparate. Montažne linije končnih izdelkov kar naprej posodabljajo, posebno pa SO pozorni na kontrolo in kvaliteto končnih izdelkov. Dodana vrednost na zaposlenega je 26.000,00 EUR, kar ni posebno veliko. V tujino izvozijo kar 1)5% celotne proizvodnje, tako da imajo po vsem svetu predstavništva in dobro razvito prodajno in servisno mrežo. Trenutno se pripravljajo na nakup dveh sorodnih podjetij v Srbiji in Črni gori (Obodin). Predstavnik Gorenja je še poudaril, kako pomemben je dnevni razvoj izdelka, koliko truda morajo vlagati, da držijo korak s svetovno konkurenco, ki gre v razvoj naslednje super generacije gospodinjskih aparatov, kar pomeni, da bi z enega mesta v hiši lahko upravljali vsi! aparate ... Skupinska sliku pred odhodom iz Lukovici Za zakijuček lahko ugotovimo, da inovatorstvo v naši družbi, razen svetlih izjem, nima pravega mesta. S propadom velikih gospodarskih organizacij pred leti, s stagnacijo nekaterih vrst industrij in poklicev, z odprtjem tujih trgov, domača inovativnost zamira, kar vsekakor ni dobro za razvoj družbe, še manj pa države. * Kamilo Domitrovič Strukturni skladi priložnost za razvoj in povezovanje Ljubljanske urbane regije Ljubljana, 10. junij 2004 - Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane, regije (RRA MIR) je na današnji novinarski konferenci predstavila projekt povezovanja in sodelovanja med nosilci turističnega razvoja v okviru prijave na strukturni sklad. Agencija poleg povezovanja v konkretnem projektu Upravljanje turistične destinaetje ljubljanske urbane regije pripravlja tudi izobraževanja na temo priložnosti razvoja prek sofinanciranja kohezijskega in strukturnih skladov. Povezovanje in sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem na širšem območju LJubljane udejanja projekt Upravljanje turistične destlnacije Ljubljanske urbane regije. Z njim se je v sodelovanju s partnerji URA MIR kot. nosilka projekta prijavila najavili razpis Za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta je eden osrednjih Finančnih instrumentov regionalne politike Evropske unije. Izhodišče za črpanje njegovih finančnih sredstev v Sloveniji predstavlja Enotni programski dokument. Le-ta v okviru prednostne naloge spodbujanja podjetniškega sektorja in konkurenčnosti spodbuja tudi razvoj turističnih ilestinacij v skladu s strategijo slovenskega turizma do leta 2006. Temeljni namen projekta je povečati prepoznavnost celotne ljubljanske urbane regije kot enotne turistične destinacije in povezati ponudnike turističnih storitev tako v njenem urbanem središču kot v zaledju. Svetovalka direktorice RRA MIR mag. Lorena Korošec je povedala: "Gre za enega prvih Projektov uspešnega sodelovanja javnega in zasebnega sektorja. Verjamem, da so razpisi v okviru strukturnih skladov priložnost, za uresničevanje nalog, ki smo sijih zadali v sodelovanju s 25 partnerji." Na Zavodu za turizem Ljubljana se po besedah Petre Garin, namestnice direktorice zavoda, zavedajo potencialov Ljubljane in njenega zaledja. Menijo, da sodelovanje •ibčin lahko dolgoročno pripomore k temu, da Ljubljana postane prepoznavna destinacija v Sloveniji. Zato so se kot strokovna institucija odločili za sodelovanje, pri pripravi projekta. Na novinarski konferenci je svojo vlogo in stališče predstavil tudi BTC d.d, ki po besedah Francija Malisa vidi priložnost, predvsem v skupnih aktivnostih trženja. Zavedajo se, da lahko le sodelovanje med ponudniki turističnih storitev pripomore k večjemu številu turistov v ljubljanski regiji. Skupna ocenjena vrednost projekta je 28.310.000,00 tolarjev. Od tega predstavljajo 60 % vrednosti projekta sredstva zasebnega in 40 % sredstva javnega sektorja. Pričakovana vrednost sofinanciranja je 35 % celotne vrednosti projekta. Med občinami, ki podpirajo projekt, so: Mestna občina Ljubljana, Brezovica, Dobnpo|je, Dol pri LJubljani Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Logatec, Lukovica, Medvode, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin in Vrhnika. Med podporniki so naslednja podjetja in organizacije: Aerodrom Ljubljana, Celica Šouhostel, Monsadria d.o.o., Center za razvoj Litija, Zavod za turizem Ljubljana, Cankarjev dom, Dražba M hotel, Daj - Dam gostinsko podjetje d.d., Kolosej d.d., Arboretum Volčji Potok, KI) Group d.o.o. in Agroemona d.o.o. Kot, partnerji soinvestitorji so se v projekt vključili: Riko Invest d.o.o., KI) Holding d.d., Givo Real d.o.o., Terme Snovik Kamnik d.o.o., BTC d.d., Hosting d.o.o., Hotel Turist, d.d., Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o., Much, izobraževanje d.o.o., Zavod Šouhostel, Gostinsko podjetje Ljubljana d.d. in Center za razvoj malega gospodarstva, Ljubljana d.o.o. Direktorica agencije Lilijana Resinovič pa je na novinarski konferenci predstavila niz šestih izobraževanj. Prvo bo potekalo na Brdu pri Lukovici. Ta srečanja bodo prispevala k izvajanju Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za Obdobje 2002-2006. Cilji srečanj s" izmenjava izkušenj in usposabljanje za prijavo skupnih projektov na kohezijskega in strukturne sklade. Predstavnikom občin, razvojnim partnerjem in sodelavcem RRA HIR bodo predstavili možnosti črpanja evropskih sredstev. Osrednji gost prvega srečanja bo Tom Garvev, ki bo udeležencem predstavil delovanje institucij Evropske SREČANJE V SLOVENSKIH GORICAH Sredi prejšnjega meseca je bilo v Lenartu drugo srečanje lastnikov stare kmetijske mehanizacije. Pobudo, da se srečanja udeleži skupina iz občine Lukovica in Moravč, je dal Janez Ravnikar iz Gradišča. Sicer pa je bila to samostojna pobuda ljubiteljev starih, Se. mobilnih traktorjev. Našo občino sta zastopala tudi Janez Hribar iz Trnovč in Viki Pogačar iz Podgore na svojih starodavnih traktorjih, s katerima sta požela veliko zanimanja obiskovalcev. Še več, videli smo ju tudi na TV Slovenija v nedeljski kmetijski oddaji. Na samem srečanju je bil zelo zanimiv prikaz stare obrti ter kovaštva, posladek vsega pa je bila povorka starih traktorjev, na katere so lastniki še posebno ponosni, saj njihova starost presega kar nekaj desetletij. Bila pa je to priložnost za nova srečanja in spoznanja z udeleženci iz vseh krajev iz naše domovine in sosednjih držav. Prevoz kar sedmih traktorjev je omogočilo in sponzoriralo prevozništvo CERAR iz Blagovice, brezplačno pa je prevoz opravil šofer Janez Barlič. Ob koncu naj izrazim zahvalo udeležencev občini Lukovica, županu Mateju Kotniku in Tomažu Cerarju ter Občini Moravče za pomoč in podporo. Povabilu organizatorja na tretje srečanje v prihodnjem letu pa se bodo z veseljem odzvali tudi letošnji udeleženci. A Tone Hahjunič unije, njihove vloge in strukturo. Upokojeni predstavnik Evropske komisije ima bogate izkušnje, saj je bil prvi direktor programa PHARE ter namestnik generalnega direktorja I)G Okolje. Pri slednjem je sodeloval v obdobju, ko je Slovenija začela s procesom prilagajanja EU na področju okolja. 16 šport PRVI TEK NA GRADIŠČE Turistično društvo Gradišće je 23.maja organiziralo prvi tek na Gradišče. Pravzaprav je bil to tek okoli Gradiškega jezera. Zbralo se je 0 li Katja Balantič zavidljivo število tekačic in tekačev. Skupno je bilo kar 107 uspešnih tekmovalcev in še 6 takih, ki so tekmovanje končali predčasno. Tudi vreme je bilo prirediteljem naklonjeno. • Deklice in dečki so tekmovali na 1100 metrov dolgi progi. Uvrstitve deklice: 1. Katja Balantič (4,00), 2. Monika Adler (4,13), 3. Eva Aljančič (4,20). Dečki: 1. Matej Mencin (4,07), 2.Andraž Korošec (4,14), 3. Klemen Cerar (4,15). • Ženske so tekle na 4.200 metrov. Veteranka je bila le ena in sicer Lučka Pavček , kije progo pretekla v času 21,29. Mladinke: 1. Katja Balantič (17,48) 2. Mateja Skender (22,04) 3. Katja Tone (22,47) članice: 1. Darja Kokalj (15,13), 2. Simona Raspotnik (17,56), 3. Nataša Aljančič (18,37). • Moški so tekli 8.400 metrov. Uvrstitve veterani: 1. Vaši Bojan (37,08), 2. Andrej Skvarč (37,11), 3. Peter Močilnikar (37,12). Mladinci: 1. Robert Pestotnik (35,07), 2. Jože Drčar (35,33), 3. Blaž Kavčič (35,38). Člani: 1. Robert Kotnik (28,24), 2. Franci Menic (28,50), 3. Marko Grobelj.sek (29,33). Pri organizaciji so sodelovali vsi aktivni člani Turističnega društva. Matija Cerar je poskrbel za finančno plat in sponzorje. Tehnična izvedba teka je sicer malo šepala, vendar lahko rečemo, da bo v bodoče gotovo vse izvedeno še bolje, saj Gradiščani željjo, da bi tek postal tradicionalen. Tudi na ta način privabljajo obiskovalce k jezeru, ob katerem Bojan Vaše so že postavili prve; klopce za počitek in leseno korito ob potočku. Jezero z okolico želijo spremeniti v pravi rekreacijski center in prav gotovo jim bo to tudi uspelo, če bo le država, kije lastnik tega območja, razumela potrebe ljudi in Turističnemu društvu Gradišče omogočila izvedbo njihovih zamisli. tt Vili Golob MK Rokovnjači v novi sezoni Fantje in dekleta našega moto kluba smo v aprilu uspešno izpeljali 2. Propagandni večer, na katerem smo predstavili naše lansko delo oziroma dogodke. Po krajšem uvodnem predsednikovem govoru smo s pomočjo sodobne tehnike prikazali udeležbo na Red Bullovem spustu z Ljubljanskega gradu in Jump&Frezze-u s Pohorja, otvoritveno vožnjo, popotovanje po Portugalski in Španiji, sodelovanje na Lukovem sejmu ter ogled sejmov v Italiji, Bologni in Padovi. Po končani predstavitvi pa smo vse prisotne, ki so se zbrali v lepem številu, povabili še na strokovno ekskurzijo na Blatno jezero, kamor smo se odpravili tretji vikend v maju. Zborno mesto, 20 članov in simpatizerjev, je bilo v Moravčah, od koder smo nadaljevali po stari magistralni cesti mimo Celja, skozi Ptuj in prečkali mejni prehod Dolga vas. Do kampa ob jezeru nas je ločilo le še 80 km in kot bi mignil, smo bili nastanjeni v okolici mesta Keszthely. Ob prihodu v večernih urah smo najprej postavili šotore, zatem pa smo si privoščili večerjo. Po bogatem okrepčilu smo družabni večer nadaljevali z aktivnostmi, med katere sta spadala tudi krst novih članov in nadebudnežev ter ubrano petje ob spremljavi Prjatlove harmonike. Večer se je prehitro prevesil v novo jutro. Naslednji dan smo se po jutranjem polnjenju z energijo le odpravili v mesto, kjer smo si ogledali mestni trg, frančiškansko cerkev, rojstno hišo skladatelja Goldmarka, grad Georgya Festicsa, staro mestno hišo, Georgikonov park, ... ter seveda jezero. V poznih popoldanskih urah smo se vrnili v tabor in nadaljevali z večernim druženjem. Ponovno smo si privoščili večerjo z žara, ki jo je strokovno pripravil Jur, in nato preživeli umirjen večer ob pogovoru. Kaj kmalu smo zaceli eden po eden zapuščati skupni prostor, čas je bil za spanje. Poznala se nam je utrujenost po ogledu mesta. V nedeljo smo se prebudili v oblačno jutro in po odjavi iz kampa, kjer smo dobili ročno napisan račun, smo se počasi odpravili proti domu. Razen kratke plohe na meji, ki smo jo prevedrili na benciski črpalki nas je celo pot domov spremljalo sončno vreme, zato smo se v Gaberniku pri Zgornji Polskavi ustavili še na izletniški kmetiji Goričan in nato nadaljevali pot mimo Dobrne domov. Še pred odhodom smo se poslovili in že pričeli z razmišljanjem o novih dogodkih, ki jih pripravlja naš klub in jih lahko spremljate na www.mkrokovnjaci.com. /ii Gapi ŠRAUFOV POHOD USPEL Tudi letos se je preko dvesto udeležencev napotilo na osmi spominski Šraufov pohod. Vreme je bilo naklonjeno in vsi so uspešno prehodili kar zahtevno pot. Na dveh okrepčevalnicah so dobili sadje in čaj, tako da ni nihče omagal. Na cilju pa jih je poleg spominskega obeska, ki jih je to leto podeljeval Evropski prvak na drogu Aljaž Pegan, čakala Se topla malica. Za zaključek pa je mladi pevec Rok Kosmač poskrbel, da Je bil ta pohod ne le fizično, ampak tudi kulturno doživetje. ŠD Krašnja se je zopet izkazalo /, odlično organizacijo in glas o tem pohodu bo sel v Celje, Jesenice, Bohinj, Kranj, Grosuplje, Kamnik, Ljubljano, Litijo in še druge bližnje in daljne kraje, od koder so bili udeleženci. Člani društva pričakujejo, da bodo zanj slišali tudi na Občini Lukovica in se jih usmilili s sredstvi, ki so jih po petih mesecih dela v tem letu, gotovo že zaslužili. Še sreča, da obstajajo ljudje, kot, je na primer podjetnik Burja iz Krašnje, ki že osmo leto finančno pomaga pri Izvedbi društvenih programov. /» Vili Golob šport 17 KLEMEN GERČAR NEPREMAGLJIV V naših krajih, točneje, na Prevojah, imamo enega najobetavnejših motokrosistov v Slovenci. Prav zato si zasluži tudi nekaj pozornosti v občinskem glasilu. To je Klemen Gerčaf, učenec 7. razreda osnovne Sole na Brdu, voznik kamniškega AMD Sitar Dunlop Raeing Teama. Klemen v letošnji sezoni, tako v državnem prvenstvu kot na dirkah v sosednjih državah dokazuje, da mu v svoji kategoriji res ni para. Izredno kvaliteto je dokazal v tekmovanju za državno prvenstvo v kategoriji do 85 ccm, kjer je na dosedanji)! treh dirkah, od skupno testih, vselej suvereno opravil s konkurenco. Najprej je dvojno zmago slavil 14. aprila v Prilipah pri Brežicah, nato sta sledili Se dve dirki (23. maja v LembergU in l!(). maja v Stranski vasi pri Semiču), ki sta mu po odličnih vožnjah prav tako prinesli najvišjo stopničko. Tako v razredu, kjer tekmujejo mladi do 10 leta starosti (Klemen ima dobrih 18 let), s polnim izkupičkom 140 točk premočno vodi v skupnem seštevku za naslov državnega prvaka. Rezultati Imajo Se toliko večjo veljavo, ker seje; izkazal tudi v tujini. Na dirki (i. junija za pokal štirih držav Alpe Adria v Italiji je prav tako zmagal. V mednarodni konkurenci je zmage zabeležil tudi na dirkah v Avstriji in na Češkem. Veseli podatek, da v letošnji sezoni, na vseh dirkah, Kjer je. nastopil, Se ni okusil grenkobe poraza in smo ga vselej videvali s pokalom za najboljšega. A do konca sezone so na vrsti še nekatere, dirke. Med i\iimi tri za državno prvenstvo, kjer bo prva na sporedu 11. julija na Brniku. Preizkusil pa se bo tudi na dirki za svetovno prvenstvo juniorjev. Tekmovanje bo 18. julija v Latviji. Verjamemo, da bo v konkurenci mladih upov z vsega sveta dokazal svojo vejjavo. /n Leon Andrejka Veteranski turnir Uspešen lanskoletni prvi nogometni turnir veteranov nas je vzpodbudil za ponovno srečanje ekip, v katerih sodelujejo starejši od 35 let. Po petkovem žrebu so se prve igre, pričele sredi dopoldneva in že takoj naznanile zelo zanimiv nogometni dan, tako za igralce kakor za gledalce ob zlatopoljskem igrišču. Med gledalci smo lahko pozdravili tudi županjo domžalske občine Cveto Zalokar Dražem, ki je tu z družino preživljala nedeljo in nek^j časa namenila tudi ogledu turnirja. Naj omenim presenetljivo dobro igro domače ekipe, saj so za zmagovalno ekipo z Vira osvojili zavidljivo drugo mesto. Tretje in četrto mesto pa sta pripadli Partizanu in Prodniku iz Domžal. Za najboljSe smo pripravili lepe pokale in nagrade, ki jih je ob koncu turnirja podelil predsednik Športnega društva Zlato Polje Janez Hribar. Zahvalil se je vsem ekipam in vsem ljubiteljem nogometne igre ob igrišču. A Tone Habjanlč Uspešna Veteranska ekipa Zlatega Polja Pogled nazaj v koraku naprej Šolsko leto se zaključuje. Za nekatere bodo počitnice le obdobje sprostitve pred jesenskim ponovnim snidenjem v prijetnem okolju OŠ Janka Kersnika, za osme razrede pa letos pomeni tudi slovo od osnovnošolskih klopi. Med njimi so tudi dekleta, ki sov svojem zasedenem urniku našla čas za igranje košarke. Košarka je bila že v preteklosti najuspešnejša ekipna športna panoga na naši šoli, zato je bila že uveljavljena tradicija uspešnega nastopanja na tekmovanjih med šolami domžalske regije, posamezne generacije pa so si z uspešnimi nastopi omogočile tudi tekmovanja na višjih nivojih. Tako se je v preteklosti zvrstilo že veliko uspešnih nastopov in osvojenih medalj, tako pri dekletih kot pri fantih, dočakali pa smo tudi zlato generacijo deklet, ki so osvojila največ doslej. Ob njihovem slovesu je tako priložnost, da se na kratko spomnimo najsvetlejših športnih trenutkov. Naše sodelovanje se je pričelo jeseni leta 2000. Po nekajmesečnem treningu je prišel prvi velik uspeh, 1. mesto na tekmovanju domžalskih šol, postali smo občinski prvaki. Na področnem tekmovanju smo osvojili 2. mesto in si tako zagotovili napredovanje v četrtfinale državnega prvenstva v Vipavi, Kjer smo prav tako osvojili drugo mesto in s tem dosegli Izjemen uspeh, uvrstitev v polfinale državnega prvenstva, kjer smo uspešno zaključili tekmovanje. Naslednje leto se j« zgodba o uspehu ponovila. Naredili smo se en napredek in v četrtfinalnem tekmovanju v Vipavi osvojili L mesto in se suvereno uvrstili v polfinalno tekmovanje. Dekleta so svojo kvaliteto pokazala tudi v letošnjem letu, ko smo z igranjem na četrtfinalnem turnirju uspešno zaključili naše sodelovanje v košarki. Rad bi predstavil igralke, ki jih lahko upravičeno imenujemo zlata generacija OŠ Janka Kersnika: Tina Cerar, Lea Bernot, Stella Ančimer, Sara Bucaj, 'Panja Lončar; Taja Avbefj, Meta Rode, Teja Kersnik, Alenka Budnar, Polona Lebar, Tanja Pervinšek (teh šest igralk je že v lanskem letu odšlo v srednjo šolo), Neža Cerar, Urša Belcijan, Tajda Kreft. Sodelovale so še nekatere in prav vsem se zahvaljnjem za sodelovanje. Seveda so bili poleg prijetnih trenutkov tudi tisti malo manj prijetni, omenil bi le enega, tistega iz pomladi leta 2002, kot opomin ljudem naše občine. Kot sem že omenil, smo takrat v Vipavi v četrtfinalnem tekmovanju v naši skupini suvereno zmagali in se, z velikimi upi podali na polfinalno tekmovanje. Trenirali smo zelo dobro in ekipa je bila pripravljena na uvrstitev v finale državnega tekmovanja. Vendar pa se je takrat nekaj zgodilo, zaradi česar so naši upi splavali po vodi. Dekleta so izgubila zaupanje vase, izgubile so zaupanje v trenerja in v delo, ki smo ga skupaj opravili. Na mestu, kjer bi lahko naredili piko na i našemu uspešnemu nastopanju, so se nenadoma počutile prešibke, čeprav uvrstitev v finale takrat ne bi bila nobeno presenečenje. Verjetno za to niso bile, same. krive, pred njimi še, nobena ekipa igralcev iz naših krajev ni bila v takem položaju. Tako tudi ni bilo neke tradicije, na katero bi se lahko naslonile in v tem našle moč. Vendar pa smo skupaj zaorali ledino, v neko "delanje tradicije na višjem nivoju", pokazali smo, da tudi mi zmoremo, da smo lahko zelo uspešni, tudi najboljši, Odprli smo vrata velikim talentom, ki se skrivajo v naših krajih. Morda je bilo tudi zaradi tega letošnje šolsko leto najuspešnejše doslej, predvsem v tekmovanjih v ekipnih športih. Poleg omenjenega uspeha smo osvojili medaljo v košarki tudi z novo generacijo deklet, s fanti pa smo se prvič po zelo dolgem času odločili nastopiti v rokometu ter že letos dosegli velik uspeh - 3. mesto na občinskem tekmovanju. Enak uspeh - 3. mesto ■ smo dosegli tudi v nogometu. Omenjeni rezultati v ekipnih športih ne smejo metati sence na uspešne nastope in osvojene medalje v individualnih panogah (na šoli je veliko odličnih atletov, igralcev badmintona, namiznega tenisa, lokostrelcev, karateistov). Rad bi le poudaril, da uspehi v ekipnih športih pomenijo tudi možnost sodelovanja med ljudmi iz naših krajev in s takim sodelovanjem lahko dosežemo izjemne uspehe, in to ne samo na športnem področju. Zavedati pa se moramo še ene stvari: Toliko talentiranih ljudi (tako za šport kot ostala področja), kot jih lahko človek odkrije na področju naše občine, je malokje. S primernim delom in razvojem le-teh bomo lahko tudi v naših krajih še marsikaj dosegli, le upati si moramo, zaupati vase ter drug v drugega. /»Klemen Avbelj 18 odprta stran Odprto pismo županu občine Lukovica V sredo, 9. 6. 2004, sem se udeležila zbora krajanov Lukovice, Šentvida in Prevoj. Glavna točka dnevnega reda je bila plačilo storitev podjetja Prodnik (voda in komunalni odpadki) in plačilo čiščenja odpadnih voda. Polemika je bila dolga, obsežna in zanimiva. Ker menim, da na koncu nismo povzeli vseh zaključkov razprave, sem se odločila, da jih skušam strniti in vam jih posredovati v pisni obliki. Moram priznati, da tak način komuniciranja uporabljam prvič, vendar se kot krajanka v tem primeru čutim dolžno, da to storim. Po mojem povzamemo zaključke: 1 .Urejenost komunalne mnenju lahko tri bistvene Zbor krajanov - Šentvid že postavljene napeljave je vprašljiva (smrad, odprti jaški, stare cevi...). Jasnega odgovora, da temu ni tako, namreč nismo dobili in sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi se vseh ' Wm^i" *4 300 gospodinjstev, ki so že i^VoMB^ 1 dolžna plačevati čiščenje W km mmmm.- aJ[~ odpadnih voda, jutri odločilo za neposreden (direkten) priključek na sistem kanalizacije (brez obstoječih greznic). 2. Stroški obratovanja čistilne naprave so glede na število priključkov, ki naj bi stroške pokrivali, previsoki. 3. Vsi krajani se zavedamo, da moramo skrbeti za svoje okolje in je zato čistilna naprava nujna. Vemo tudi, da bomo morali te storitve plačati.Vprašanje pa je, kdaj in koliko. Ker se zavedam, da nobena kritika, ki hkrati ne vsebuje predloga rešitve, ni korektna, predlagam naslednje ukrepe: K1) Strokovna služba naj pregleda in zbere vse informacije in pripombe o obstoječi kanalizacijski ureditvi. Predlog sanacije ali zagotovilo, da obstoječi sistem kanalizacije odgovarja vsem predpisom (primerjava o smradu v Ljubljani je bila umestna), naj se javno objavi. K2) Glede stroškov pa naslednje: • Prikazana je bila samo projekcija stroškov, zato predlagam, da najprej predstavite dokazljive dejanske stroške čistilne naprave, ki jih po daljšem poskusnem obratovanju gotovo imate. • Stroškom amortizacije se verjetno ne bo moč izogniti, vendar pa je možno upoštevati najdaljšo življenjsko dobo naprave in tako tudi najnižjo možno stopnjo amortizacije. • Zelo visoki so tudi stroški monitoringa. Potrebno je opredeliti, kako pogosto oziroma koliko monitoringov je potrebno opraviti (verjetno to ureja pravilnik o varstvu okolja), ceno posamezne storitve in izvajalce (ali smo izbrali najugodnejšega pooblaščenega ponudnika). • Stroške vzdrževanja in pomožnega materiala je potrebno točno navesti (naprava je nova in verjetno z nekajletno garancijo). Verjamem, da bomo tako dobili bolj pregledno, vsekakor pa bolj realno sliko stroškov. Ob upoštevanju ostalih, dobrih predlogov krajanov, kot so: drugačen obračun občinskih taks (prerazporeditev ali ukinitev), delni prispevki porabnikov, ki še niso priključeni na omrežje, sofinanciranje občine, dokončna postavitev kanalizacijskega sistema kot prve prioritete občinskega proračuna, mogoče je pripraviti kar nekaj različnih simulacij in predlogov strukture končne cene. K temi stroškov bi na koncu dodala še idejo: Vsak dober gospodar, ki nima zapolnjenih kapacitet nekega stroja, in v našem primeru temu je tako, bo skušal najti način, da to zapolni. Predlagam, da s podjetjem Prodnik, čigar podizvajalci opravljajo tudi čiščenje individualnih in javnih greznic, sklenete pogodbo, da storitve čiščenja odplak opravlja čistilna naprava Lukovica. Če ta ideja ni dobra, verjetno obstaja še kakšna možnost za zapolnitev prostih kapacitet in dodatnih virov financiranja. K3)Predlagam, da vse navedeno, ali v vsaj podobni, nam razumljivi obliki, pripravite in nam kar najhitreje predstavite na ponovnem zboru občanov. Verjemite le, da vsi pričakujemo bistveno znižanje cene, saj je nekaj odstotkov pri tako nerazumljivo visoki ceni popolnoma nesprejemljivih. Dokler ne bomo dosegli nekega sporazuma o ceni, verjetno veliko število krajanov ne bo plačevalo čiščenja odplak, torej bo stroške čistilne naprave krila občina sama, zato je smiselno predloge pripraviti čim prej. Za zaključek želim povedati samo še, kaj me je pravzaprav napeljalo k pisanju pisma. Kot prvo sem v časopisu zasledila podatek, da Slovenci delamo pet mesecev v letu za plačilo najrazličnejših davkov in prispevkov državi (Finance, sreda, 9. 6. 2004). Koliko dni bo torej k temu prispevala še ena izmed najdražjih občin v Sloveniji? Ali se res ne zavedamo, da nekateri takih dajatev enostavno ne zmorejo več? Ljudje preprosto ne bodo več zmogli služiti državi in bogu. S spoštovanjem, * Mija Stupica ROKOVNJAČ UMIRA Vsakdo, ki z veseljem prebira glasilo Občino Lukovica Kokovnjač, in vanj tudi veruje, je po zadnji Številki zelo razočaran oziroma zaskrbljen. Zakaj? Vsebina občinskega glasila je v glavnem nezanimiva, prostora v njem za pomembne stvari v občini, pa ni. Le zakaj? Enostavni odgovor. Za to ni prepotrebnega denarja. In če tega kmalu ne bo oziroma takoj, bo glasilo Občin«! Lukovica zamrlo ali sploh ne bo več izhajalo. To bi bila katastrofa za samo občino Lukovica. Ste prebrali uvodnik naše urednice časopisa Kokovnjač? Ona je lepo nakazala trenutno stanje, v katerem se nahaja časopis Kokovnjač. Pojavila se je v vlogi puščavnika, ki sredi puščave išče rešitev za preživetji!. Ali bo rešitev prišla, je odvisno od sedanjega vodstva Občine Lukovica. Upam in verjamem, da bodo glasilu Kokovnjač dali močno finančno Injekcijo, da bo le ta preživel v dobro vseh krajanov in krajank Občini! Lukovica. Dobro branje in razumevanje pričakujem. t v Vinko .lerns, Obrše 5 Odgovor urednice: SpoUovani aospod Jenul Upam, da naše glasilo res ne čaka tako črna usoda, kot jo napovedujete. Obveščam vas in vse občane, da je prejšnjemu izvajalcu tehničnih storitev potekla pogodba in smo izbrali novega -Grafe* d.o.o. iz Izlak. Stroški tehničnega urejanja, oblikovanja, tiska in distribucije so zdaj nižji, tako da si lahko privoščimo tudi malenkost bolj razkošnega Kokovnjača - tokrat je zato glasilo na 20 barvnih straneh. Kar se pa tiče uvodnika, pa ne razumem točno kam merite oziroma na kateri uvodnik se nanaša vaše pismo. Upam, da boste v Rokovnjaču kljub vsemu še našli kaj zanimivega zase! PREJELI SMO Ne, ni tiskarska napaka! Cena odvoza praznjenja desetkubične greznice, ki ga opravi Prodnik d. o. o., je 60.000 sit. Ljudje tega, ali sploh ne vedo, saj greznic ali ne praznijo ali pa pokličejo najbližjega kmeta, kar pa ni več dovoljeno. Če mi ne verjamete: Prostornina greznice je deset kubičnih metrov, prostornina cisterne podjetja Prodnik pa tri kubične metre. Vsebino morajo odvoziti trikrat, pa še ostane kubični meter v greznici. Za trikraten odvoz porabijo najmanj štiri ure, računajo pa 15.000 sit na uro. Račun je torej preprost: 4 ure krat 15.000 sit je 60.000 sit. /» Mira Mlakar Korbar, Čeplje OBLASs Iščem ljubitelja psov za občasno varovanje psa - med dopustom, med vikendi, po dogovoru. Informacije po telefonu: 7235 500