IX. letnik	V	Gorici,	dne	5.	junija	1901,	23.	številka.
i—
l/haja vsaki Četrtek dli 11. mi dopoldni*. Rokopisi sr iil1 vra-Cajo. Nehaiikovana pisma si* ne sprejemajo.
Ona listu /naša za colo leto I krone, za pol iel.i J kroni, /a m a n j premožne za celo leto 3 krone, /a pol leta K I M-
Rokopise .spiejema uredništvo v Uoiici, dvmišče sv. Hilarija štev. 7.
Z ii re iln ikoni je mogoče govorili vsak -dan od H 12 dopoldne v upraviiištveiii lobi.
*——*
mm
.K	iV*->	-4	\	'J	/■
aH:	-“•.A
slovensko Ijudst
ta vero dom cSjsa
r——
Naročnino in naznanila s p r e j e m a upravniStvo v Uorici, Semeuiška ulica št. ‘J. Posamezne Številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici in na Korenjskem biegn (Riva Como) št. N po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računljo po petit vrstah, iu sicer: če se tiska enkrat N vin., dvakiat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
N a r o č n i n o iu oglase je plačali v Golici.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan It a j t v Gorici.
Tiska „IV'arodna tiskarna1 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Javno češčenje sv. Rešnega telesa.
Jutri jo praznik sv. Hešnega telesa. Vse krščansko ljudstvo po vesoljnem svetu se ga veseli, ker bo moglo javno izkazati čast Jesusu Kristusu, v katerega veruje, katerega ljubi, kateremu jr* dolžno vse, kar ima. Sv. Resno telo je edini praznik, katerega še praznuje cel o ljudstvo, kot politična in o r g a n i z i-r a n a celot a, procesija sv. Hešnega telesa je j a v n a božja služba, j a v u o češčenje božjega odrešenika Jezusa Kristusa. Ta praznik moli kakor star, častitljiv spomenik iz starih časov v naše brezversko in skoraj pagansko življenje.
Svet si je — po dolgem prepiru o naukih sv. krščanske vere — ustvaril prepričanje, da v e r a j e le čut srca čisto oseben čut, katerega imajo nekateri, ker čutijo to potrebo, Doga moliti in častiti. Drugi zopet tega čuta nič nimajo. Kakor vsi drugi čuti pa je tudi verski čut nekaj nejasnega, nedopovedljivega, česar se ne da določili in ne raziskavati. Zdajnemu svetu torej vera ni več načelen nauk, trden nespremenljiv, določen iu objektiven, ampak le čut srca. Vsled tega zahteva svet, da bodi vera zasebna stvar vsakega človeka, da naj vsaki za se čuti verski kolikor mu drago, da naj vzdihuje in moli k Dogu, katerega v srcu čuti, doma ali v zaprtih cerkvah, toda črez prag domače hiše ali črez prag cerkve verski čut nima pravice. Dilo bi nedosledno, ako bi zahtevali od celega naroda ali od države, da bodi verna, da bodi krščanska ali sploh da naj časli in moli Boga. — Do teh nazorih je liberalizem postavil načelo brezbožno: „Vera nima s politiko ničesar opra-v i t i“. Dosledno zahtevajo liberalci tudi: država mora biti brez vere, vsi uradi državni, deželni in občinski morajo biti brez vere in brez Boga. Vera je skriven
—i — _■	.......
LISTEK
Gabrijel Garcia Moreno.
(Živolopis katoliškega politika.)
Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot, a bolj še cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot.
S. Gregorčič.
Moreno v a ljubezen do bližnjega, pravičnost, modrost in .srčnost.
Njegova ljubezen do bližnjega je izvirala iz prepričanja o namenu človekovem. Ljubil je bližnjega zavoljo Doga.
Od sv. stolice je dosegel, da se po-innože školije in župnije. Ustanovil je v Kitu veliko semenišče. Poskrbel je za sv. misijone v mestih in na deželi; poslal je tudi misijonarje med divje lndijane, da bi jih pridobil za Kristusovo omiko. O uspehu svojega delovanja priča sam Mureno z besedami: „V moji mladosti bi bil lahko seštel tiste, ki so opravljali svoje verske dolžnosti, danes pa lahko seštejem tiste, ki jih ne spolnujejo11.
V	Kitu so z največim sijajem obhajali praznik Al. D. rešiteljice kristjanov. Moreno je imel zelo bogatega prijatelja, ki mu je od svojega premoženja dajal v dobre namene, kolikor je Moreno hotel. Dil je pa zelo mlačen v spolnovanju verskih dolžnosti. To je pobožnega Morena
čut srca, tam v kolu domače hiše naj se ta čut goji, v javnosti ali v politiki celega naroda ni vere, ni Doga, ni Kristusa, ni zapovedi božje, ni praznika, ni alta rja, ni daritve, ni duhovnika, ni molitve . . .
V	to moderno mišljenje moli iz krščanskih časov star spomenik: praznik sv. Hešnega telesa. Svet, kateri je Boga zatajil v vsej javnosti, se na ta praznik kot narod ali kot političen organizem klanja Bogu in odrešeniku Jezusu Kristusu. Kdo so namreč ti, ki na ta praznik stopijo z duhovniki in častijo sv. Besno telo? Ti niso zasebniki, ki morda vsaki za se po čutu svojega srca Boga molijo, ampak zastopniki javnosti, uradniki, v uradni upravi, kot voditelji javne zakonodajne, šolske, sodne, politične in vojne oblasti. „Sola je brez vere", pravijo liberalci, ali na ta dan ima šola vero in božjo službo. „ Poli tika nima z vero o-praviti“, vpijejo liberalci, ali na praznik sv. Hešnega telesa pridejo vse glave politične oblasti strogo uradno, torej javno iu politično, molit Boga in odrešenika Jezusa Kristusa.
Proti svojemu modernemu prepričanju torej spoznava svet, da mora tudi politika verovati in molili, da mora tudi vojska Boga častiti, da mora imeti tudi narod altarje in daritve, da mora biti tudi javnost — krščanska.
Kar pa dela svet proti prepričanju, storimo mi iz prepričanja in spoznavajmo javno in očitno Boga in odrešenika Je-stisa Kristusa v sv. Besnem telesu. Kdor bo Njega j a v n o spoznal, njega bo tudi On javno spoznal pred angeli v nebesih.
Vsa kolena na zemlji, v nebesih in v peklu naj se pripognejo imenu Jezusovemu iu vsi jeziki naj pripoznajo, da Jezus Kristus je Gospod, v slavi Doga očeta. (Filip 11. 10. 11.).
zelo bolelo. Par dni pred Marijnim praznikom obišče Moreno prijatelja, ter mu reče: ,,Obljubil sem Mariji lep dar za njen praznik, ker sem v stiskah, ga boš Ti plačal“.
„Prav rad“, pravi prijatelj ,.le priskrbi lep dar, ga bom že plačal11. „Da“, povzame Moreno, „dar Mariji bo krasen, obljubil sem namreč preblaženi Devici, da pripeljem na praznik tudi Tebe k sv. obhajilu. Saj me ne pustiš na cedilu ?il Prijatelj je bil ginen in na praznik ji? klečal s predsednikom pri mizi Gospodovi.
Reveži, bolniki, vsake vrste nesrečni, vsi so imeli pravico do Morenove denarnice, dokler je bilo kaj v njej. Tudi svojim nasprotnikom je pomagal, /ena 1'rbinova. njegovega najhujšega sovražnika je vlekla vsako lelo obilno pen-zijo iz Morenovega žepa.
V	glavnem mestu je ustanovil dve sirotišnici. Preosnoval je ječe, da so imeli jetniki priložnost se poboljšali, dal jim je duhovnike in učitelje. Sam jih je večkrat obiskal, tolažil, spodbujal k po-boljšanju. Vsak dan je obiskal bolnišnico ; naročil je iz Italije usmiljene sestre.
Nekoč je našel v uajakilski bolnišnici nekaj bolnikov na golih tleh. Deželnemu namestniku, ki ga je spremljal, je izrazil svoji; začudenje. Ta se je izgovarjal, du so podpore prepičle.
Bohinjska železnica.
V	soboto je d r ž a v n i zbor mej občnim odobravanjem sprejel vladno predlogo glede druge železniške zveze s Trstom: čez Ture, Karavanke, Bohinj, Gorico in Trst. Za nas je neprecenljive važnosti oni del te črte, ki pojde po slovenski zemlji t. j. od Jesenic skozi Bohinj v Gorico in Trst. Ta del železnice imenuje vladni načrt bohinjsko in tržaško črto. O tej črti hočemo svojim čitateljem obširno poročati. Pred vsem jo hočemo natančno opisali.
1.
Bohinjska črta ima namen, zvezati s črto državni* železnice Ljubljana-Trbiž Gorico in mesto Trst.
Ta črta začenja pri postaji Jesenice na progi omenjene državne železnice, ki stoji 072 iii nad morsko površino, ter se obrne padajo proti Savi, čez katero poteče po 280 m dolgem mostu. Od tod pojde po planoti, ki leži severno-vzhodno pred Bledom, na kateri planoti se zgradi y,a Bled primerna postaja. Od lu se polagoma dvigne preko Rečice in ob kraju Podliom in dospe do postaje (Jorjc v višini 533 ///. Od tu dalje zavije proti severno-zapadnemu bregu ble-škega jezera iu pride iz lf)0 iii dolgega predora v dolino na zapadni strani bleško romarske cerkve. M e d P r e z n i m b r-d o min V i s o j k o m pojde skozi 500 m dolg predor, potem čez hudi potok Belčo in zopet skozi 300 m dolgi predor pri B r e z i n k o v e m ; ondi prekriža okrajno cesto vodečo v Bohinj z Bleda in dospe v dolino bohinjske Save na postajico Bohinjska Bela ob Slručnem vrhu na višini 485 m. Od tu dospe v Bohinjsko Bistrico v morski višini 513 iii. Od tu ide v bohinjski lunel (predor), ki bode dolg 1>3G5 iii. Ko pride vlak iz tunela, stopi že na goriš k a 11 a, kjer bo postaja Podbrdo. Od po-
„Prepičle podpore, mislim, Vam ne branijo ležali na mehki postel j11, pravi Moreno. „Vi si dobro posteljete, ti reveži pa morajo na goleni ležati !
„V par tednih11, odgovori namestnik, „i)om že vse preskrbel41.
„Kaj v par tednih!“ zagromi Moreno. ,.Bolniki nimajo časa čakati. To noč in naslednje boste Vi spal pri njih, dokler jim ne priskrbite potrebno'1.
Se pred nočjo je namestnik našei denar in kupil bolnikom postelje.
V	oddelku za gobove, so se le-ti nekoč pritožili, da imajo slabo hrano. Du se prepriča, je li tožba opravičena, gre ob uri kosila Moreno sam med te bolnike, povžije med njimi od vsake jedi, ter odloči, naj se hrana zboljša. Gez nekaj dni pride zopet pogledat, se je li storilo, kar je naročil. Nek si te n bolnik pa se je zopet pritoževal. „Ne zameriti!, prijatelj’1, pravi predsednik, ..danes pa nimate prav. Zagotovim Vas, da jaz. dr-'.ivni predsednik, na svojem domu nisem tako postrežen-1.
Tudi male otroke je Moreno tolažil, če so se jokali.
Ker je bil Moreno v svojem življenju priprost, je vsakdo imel pri njem ustop. Vsacega jr; uslišal če je lt* mogel.
Prišla je tudi uboga udova, zjo-kana, ker jo je nekdo ogoljufal za 00.000 lr. Moreno brž ukaže svojemu de-
staje Podbrdo pojde na levi breg potoka Dača, katerega prekorači na dveh krajih. Potem dospe padaje po levi strani potoka vlludojužno 380 m nad morjem. V tem kraju bo treba velikih serpentin in podzidavanj brega med potokom Bača. Ondi bo postaja Huduju/iia. OJ te postaje pojde črta po levem bregu potoka, katerega večkrat prestopi, na postajo Grahovo, do katere bo potrebno napraviti novo vozno cesto. Od tu dalje pojde železnica ob strmem bregu, katerega prestopi še dvakrat, a se obrne potem na desni breg. Nato pojde v 200 hi dolg predor, a zavije zopet na levi breg potoka, kjer bo treba izvenrednih tehničnih del. Od Podmclca, kjer bo postajica, dospe v idrijsko dolino, koder gre nekaj časa vštric s cesto, ki drži od Idrije skozi Sv. Lucijo. Predno dospe do postaje Sv. Lucije, prestopiti mora še most, ki bode izpeljan čez propad, v katerem dere reka Idrijca. Do postaje Sv. Lucija zgraditi bo treba iz vasi Sv. Lucije posebno vozno cesto in tudi poseben most. Postaja Sv. Lucija bo središče vsega gorskega promet a. Od postaje Sv. Lucije zavije proga iz idrijske doline v soško dolino. Pri Im 61.2 v soški dolini bode potreben vijadukt čez strmi potok Vogeršček in jeden predor v dolžini okolo 100/«. Ob vasi Avče zgradi se mala postajica pod okrajno cesto, s katero pojde nekaj časa vštric; pri Logu pa se združi zopet s Sočo ter prestopi isto pri Dodrežu in gre čez državno cesto po vijaduktu. ki bode dolg okolo 200 m. Od tu dalje gre črta v istem tiru z državno cesto do mosta pri Kanalu, kjer bode postaja. Od Kanala pojde na desnem bregu Soče na postajico v Plavali. Pri Št. Mavru pred Solkanom stopi železnica zopet na levi breg Soče. Od Solkana pojde naravnost proti Kostanjevici in dospe na postajo Gorica na Blančah v višini 82 m
narničarju, naj ji odšteje svoto. „Kdo pa bo povrnil?11 praša denarničar v zadregi. „Tisti goljuf'1 odgovori predsednik.
Star vojak se mu nekoč pritoži, da že cel mesec ni dobil penzije. Predsednik pokliče dotičnega uradnika, ter ga praša, kako jo to. Ta odgovori, da je dobil veteran vse, do zadnjega vinarja.
„Vi ste me nalagal11, reče Moreno starcu, ,.zaslužite dobro kazen'1. Starček so pa ni zlagal, ter je odkritosrčno res-kel: „Če Vam je uradnik povedal re-nico, tedaj morajo njegovi zapisniki to spričati11.
Predsednik z nova pokliče uradnika. ter mu ukaže popraviti nemarnost-„Vzemite pero, in zapišite pod vrsto pre: jemkov: Dvestopetdeset frankov, katero je denarničar plačal za kazen, ker se je zlagal državnemu predsedniku'1. Osramočen, vendar vesel, da ni hujšega, jo uradnik plačal kazen.
Pravičnost, ki je odsevala v predsednikovem dejanju, se je kazala tudi v javnem življenju. Garcia Moreno ji* preosnoval in spopolnil državni zakonik.
Vsak prestopek zoper javno nravnost iu red je bil strogo kaznovan. Uvedel je zopet smrtno kazen. Določil je kazni zoper peeklinjevalce, motilce javnega miru, tudi zoper pijance. Pijanci, zalotjeni v pijanosti so zgubili državljanske pravice. Prodajalci opojnih pijač, ki
nad morjem. Od tod pojdo železnica skozi grič Kostanjevica po20U m dolgom tunelu, čez državno cesto, držečo v Šempas, pod hribe n, ter zadene skupaj s erto vip. želez ice, katera izide iz južnega kolodvora goričkega, pri 2 /., km. Dalje pojde oli okrajni cesti mi Ovčjodrago. Po nekolikem padanju dospe v PrvilMuo, kjer Ijo postaja. S te postaje pojde črta po mostu čez reko Vipavo, ki ho dolg okolo f)(J m. Pri kw 10V« se ohrne jugozahodno, kjer st* bode pri km IInahajal kakih 300 m dolg tunel v hribu, na katerem je vas Tabor. Od tod dalje prestopi proga na dveh krajih ozko dolino po mostovih, dolgih po 50 m in stopi v Steskah na desni breg Brali i c e. Od tu dalje se začne dvigali in sicer pri Bizjakih in dospe tako na obronke Krasa. Na višini 112 m bo postaja Kilieinberg. Zapadno od grada rihemberškega pojde železnica po vijači u k t u, ki bode dolg kakih 150 m, v 200 m dolg tunel. Pri km 191 ., bo zopet čez dolino vijadukt, dolg kakih 50 m in pri Lisjakih tunel v dolžini 145 m. Pred Štanjelom bo 500 in dolg tunel, iz kale-rega dospe črta na postajo Štanjel med Kobdiljem in Štanjelom v višini 274 m nad morjem. Od štanjelske postaje pojde proga jugozapadno ob okrajni cesti, držeči čez Kras in pride po 400 /// dolgem vijaduktu v Koprivo in Skopo, kjer bo postaja. Od Skopega dalje steče črta na postajico Dutovlje in od tod dalje v D olj e. Tukaj prodre hrib s tunelom, ki hode dolg 450 m in stopi potem zaporedoma v dva tunela pod K e p e lita b r o m, katerih eden bode dolg 500 m, drugi 60 m. Tu bode stala črta na višini 315 m nad morjem. Od tu dalje pa začne polagoma padali in se združi pri km 375/7 s črto južne železnice. A kmalu se loči od iste in se obrne jugozahodno proti vasi Opčina, kjer bode na severnem koncu postaja. Od te postaje začne železnica padati in ide v 1100 /« dolg tunel, iz katerega stopi pri Trsteniku nad morjem. Čez kratek, kakih 80 m dolg vijadukt ^steče proti Piščancem po bregu severovzhodno od Trste-nika, ter ide skozi dva tunela v dolžini 390 in 110 m in čez vijadukt, ki bode dolg kakih 180 /«. Preko hriba v Koloniji se vije v polkrogu in dospe do pod Lovca, kateri hrib prodre s 1120 m dolgim tunelom. Stopivši iz tunela se združi z državno železnico Trst-Hrpelje, s katero črto teče po svojem tiru skupno na postajo Trst - Sv. Andrej.
Politični pregled.
NaS avstrijski državni zbor.
—	Poslunska zbornica je imela dne 29,, 30. in 31. maja po dve seji na dan.
V	prvi teh sej je odgovoril minister za uk in bogočastje na interpelacijo ister-skega poslanca Benatija glede imenovanja preč. g. Vinkota Zamliča udom deželnega šolskega sveta isterskega. Rekel je, da se je to imenovanje zgodilo popolnoma pravilno ter v sporazum-ljenju cerkvene in deželne oblasti. Prej je bil od duhovske strani član deželnega šolskega sveta mož, katerega je priporočal poreški škof Flapp, namreč Italijan kanonik Druscovich, zdaj pa se je zdelo
so bili sokrivi pijanosti, so tudi bili kaznovani. Četudi se je prizadeval zabra-niti pijančevanje, vendar je spoznal, da je vse prizadevanje zoper to razvado zastonj. Pravil je, da je pijanost razvada in bolezen, ki se da ozdraviti le v posebnih zdraviščih za te svojevoljne blazne, in le z rodnim poljskim delom.
Pregreški so se zmanjšali. Sest let je Moreno zidal v glavnem mestu novo prostorno in novodobno jetnišnico, in ko je bila 1. 1875. dozidana, je ostala prazna, ker ni bilo nikogar, ki bi bil vreden biti zaprt.
Preosnoval je Moreno tudi sodni-štvo. Zahteval je stroge preskušnje posebno iz pravoznanstva. Pri neki pre-skušnji je bil sain predsednik pričujoč. Mlad doktor prava je izvrstno znal svojo reč. Vidim11, pravi predsednik, „da ste dobro podučen v državnem pravu, pa znate li tudi katekizem tako dobro V Sodnik mora znati pred vsem božjo postavo, da bo mogel prnvično soditi'1.
Predsednik izprašuje sodniskega kandidata in ko vidi, da ne zna katekizma, mu reče resno: „Gospod, četudi imate ime doktor prava, vendar ne boste prej izvrševali svoje službe, dokler ne znate katekizma. Pojte se ga učit v samostan frančiškanov11. (Dalje prih.
vladi primerno, da si* ji* ozirala na želji* tržaškega in krškega škofa ter imenovala udom dež. šol. sveta monsignora Zam-liča, ki je /.a to mesto v vsakem oziru popolnoma sposoben.
Drugače se je zbornica pečula /. drugim branjem vladne predlogu glede zgrailbe kanalov ki se je konečuo tudi vsprejn. . v drugem branju v večerni seji dne 31. m. m. ki je trajala do polnoči. Kazprava je bila še precej mirna, le Vsenemci so provzročili v večerni seji 29. m. m. velikansk škandal s lem, du so I oteli zapret ili dr. Lueggerju, da bi govoril. Obnašali so st* kak r pijanci. Poslanec Pergell je pač rekel, da ta demonstracija ni bila naperjena ih- proti parlamentu ne proli predsedništvu marveč le proti dr. Luegerju, ki noče trobiti v pangerinanski rog.
V	soboto dne 1. junija je sprejela poslanska zbornica v tretjem branju za nas prevažno predlogo glede investicij, v kateri je zapopadena druga železniška zveza s Trstom. V isti seji je sprejela v tretjem branju tudi vladno predlogo glede gradbe kanalov. Potem je prišel na dnevni red zakonski načrt tičoč še šestmesečnega proračunskega provizorja. O tem predmetu je razpravljala poslanska zbornica tudi dne 3. in 4. t. m. ter ga v tretjem branju sprejela. Dne 4. t. m. je zbornica sprejela tudi zakonski načrt, zadevajoč povišanje davščin na žganje, kakoršnega je sprejela gospospa zbornica. Danes je zopet seja.
Avstrijska delegacija. — V četrtek 30. m. m. je imel proračunski odsek avstrijske delegacije svojo sejo. Na dnevnem redu je bil proračun za minister-stvo vnanjih zadev, proračun za Bosno in Hercegovino in za najviši računski dvor. Vse te točke so se sprejele. Poročevalec k prvi točki je bil markij Bači] u e h e m. V poročilu omenja, da je tro-zveza mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo na tako trdnih nogah, da je niso v stanu omajati nobeni poskusi, naj prihajajo od koder si bodi. Poročevalec omenja tudi trgovinskih pogodb, ki se imajo v kratkem mej temi državami obnovili in izraža željo, naj bi se pri sklepanju teh pogodb vse opustilo, kar bi znalo motiti dosedanje najboljše in najintimniše razmere med temi državami. Ta izjava je po našem mnenju nekoliko naperjena proti resoluciji, katero je vsprejela poslanska zbornica glede odprave vinske klavzule. Pri proračunu za Bosno in Hercegovino se je oglasilo več govornikov, ki so še precej ojstro prijemali sedanjo upravo Bosne in Hercegovine. Poslanec Pommer je izjavil, da je njegova stranka še vedno proli temu, da bi se ti dve deželi anektirali ter priklopili k Avstriji, če tudi so se Madjari, ki so bili pred časom prav istega mnenja, v tem pogledu zdaj predrugačili.
Znani VVolf ni mogel storiti od-manj, da ne hi pri tej priliki napadel tudi katolicizem. Ker pa ni v Bosni in Hercegovini protestantov, zavzel se je mož pa za — mohamedance ter očital vladi, da podpira na škodo družili vero-izpovedanj katoličane ter da širi s tem med tamošnjim prebivalstvom nezadovoljnost. Kramar je priporočal vladi v
Lurdska Mati božja.
Odkar se je leta 1858. prikazala Mati božja v Massabiellski jami, slabotni revici Bernardki,roma najužno Francosko, v malo mestice Lurd, leto za letom na tisoče ljudi iz vseh stanov. Dandanes je Lurdska Mati božja najimenitnejša božja pot, ne le na Francoskem, ampak na vsem svetu. Na Francoskem ni več mesta, ki ne bi bilo priredilo skupnega romanja v Lurd. V novejšem času prihajajo vlaki iz vseh dežel. Po zimi in po leti je v Lurdu na tisoče romarjev. Zlasti v spo-mladnem času mrgolijo popotniki po vseh cestah. Nad dvesto zdravnikov iz vseh delov sveta prihaja vsako leto v Lurd, da hi videli čudežna ozdravljenja, ki se malodane vsaki dan dogajajo.
Nedavno je prišel v Lurd zdravnik iz Pariza. „Če ta ozdravi1', dejal je plemenitašem, ki so nesli v kopelj na smrt bolno osebo, „potem bom veroval, da se čudeži godijo na Marijino priprošnjo, in pristopil boin h katoliški cerkvi“. In glej! Oseba, ki je imela več neozdravljivih bolezni, hipoma ozdravi. Zdravnik je ostal mož beseda. Prejel je sv, zakramente in je danes vnet katoličan.
Sv. oče papež Pij IX. so rekli: ,.Marija je proseča vsemogočnost. Kdor Marijo časti in se ji zaupljivo priporoča,
verskih zadevali v Bosni in Hercegovini največjo objektivnost ter ji svetoval, da uredi ondi prej ko prej agrrrno vprašanje. Poslanec Kozlovvski ju polemizujoč proti \\ollu in drugim nemškim govornikom rekel, da poznajo oni Bosno in Herci*). vino le iz čitanja časopisov, on pa da se je osebno na licu mesta pre-pri il o tamošnjih razmerah. Zato da • lin* lahko iz la*Wie izkušnje izreče, da je očitanje, kakor da bi vlada v Bosni in Hercegovini katolicizem posebno protezi'. i la. popolnoma neopravičeno.
V	istem smislu je "ovoril t udi skupni finančni minister K a I I a y. — Delc/acija je imela 3. in 4., ter bode imel še 7. I. m. plenarne seje, 8. in 9. pa bode na čast delegatom pri cesarju dvorni obed, a 10. se delegacije naj hrže zaključijo.
Tridontinski poslanci v opoziciji. — Italijanski poslanci južnega Ti-roia so bili minuli teden pri ministerskem predsedniku Koerberju v i ulovi avtonomije južnega Tirola. Dr. Koerber pa se u i mogel strinjati z njihovimi nazori in zahtevami in ni hotel Italijanom ničesar obljubiti. Kadi tega so sklenili italijanski poslanci, da ostanejo še nadalje v opoziciji.
Cesar na Češkem. — Po najnovejših določilih odpotuje cesar v Prago dne 12. t. m. dopoludne in dospe ti ja zvečer ob G. uri. V Tfeboni in Benešovu bode sprejel načelnike oblasti.
Italijanska kraljica Jelena porodila je dne 1. t. m. princezinjo.
Vojna v južni Afriki. — Preko Bruselja se poroča o veliki zmagi Burov nad Angleži. — Dne 2. maja tega leta so Buri naskočili Angleže pri Haekeuvelu v okolici Pretorije in jih popolnoma premagali. Ostalo je 49 mrtvih in 100 ranjenih, 600 pa so jih Buri vjeli. Vzeli so jim tudi šest topov. 0 načelniku Kap-skem, Milnerju, se poroča, da se vrne k sredi t. m. v Afriko. Ker je ta Anglež jeden glavnih uzrokov vojne in tudi še vedno delazdražbe, ni upati da bo vojne kmalu konec. Vendar pa je čuti v Angliji čedalje več glasov, da Anglija ne bode mogla nadaljevati vojne, ako ti podrobni boji ne končajo kmalu, ker sicer utegne trajati ta položaj še leta dolgo.
Prejeli smo naslednje pojasnilo: Sv. Križ, dne 4. junija 1901. — Sprejmite, g. urednik, par vrstic v „Prim. List" v obrambo moje osebne časti. — Slučajno vdobiin v roke „Sočo'1 od dne 25. maja in „Primorca“ od dne 31. maja t I. in v njih dopis iz Lokavca, ki se peča z mojo osebo. Dopisnik mora bili vže pobožen, ker jo poslušal mojo pridigo o laži. ali žal, da se pa ne varuje laži, kajti v svojem dopisu laže, kolikor more raztegniti usta. Pravi: „Gosp. župnik dobi za plačilo te sv. maše 40 kron, reci štirideset kron, za očenaše se tudi zraven prejme najmanj 2 kroni; to je 42 kron skupaj. G. urednik »Primorca'1 in ,.Soče“ seje gotovo veselja smejal v brado, ko je to čital, zato je hitro pri-djal opombico: „Dr. Pepe, ali ste slišali V
bo gotovo vslišan. Če pa kdo pomoči išče in je v Lurdu ne najde, je sploh ne najde". 0 resničnosti papeževega izreka prepričala se je dne 9. maja t. I. oseba, ki je tri leta iskala pomoči pri raznih zdravnikih in na mnogih božjih poteh.
To osebo videl sem jaz istega dne 9. maja t. I. štirikrat. Izmed vseh bolnikov je bila videti najslabša. Bila je bledega upalega obličja. Kdor jo je videl, je moral misliti, da je jetična. Poleg tega pa je bila mrtvoudna. Sedeti ni mogla. Ležala je na vozu, ki se je od drugih razločeval po velikosti in barvi.
Ob lepem vremenu je vsaki dan ob
4. uri popoldne procesija z Najsvetejšim na prostem. Če pada dež vrši se proce-
sija v prostorni cerkvi sv. rožnega venca. Vse bolnike razvrstijo v cerkvi ali na velikem trgu pred cerkvijo tako, da mo-
re mašnik, ki vodi procesijo, posa-
meznega blagosloviti z Najsvetejšim. Pra-
vijo, da skoro pri vsaki procesiji vstane
eden ali drugi izmed bolnikov v hipu,
ko ga mašnik blagoslovi s presv. H. T. Tudi dne 9. maja t. 1. je bila na prostem
procesija. Bolnikov je bilo od 300 do 400. Ko je mašnik zadnjega bolnika blagoslovil, zapeli smo „Maguilicat aninia mea Dominum" — »Poveličuj moja duša Gospoda". V tem hipu je bilo videti, da vstaja iz voza ona oseba, ki je bila v
To jo ..ekspenzar", lo. allroche odvetniki! Za eno liho mušico 40 kron! Ni napačno! Ur".
Na to podlo obrekovanje, kratek odgovor.
Župnik iz sv. Križa mora vsako leto opraviti 30 sv. maš za dobrotnike cerkve s. Lovrenca in sv, Urbana v Lokavcu, iu sicer 20 v sv. Križu,, 8 v cerkvi sv! Lovrenca iu 2 v cerkvi sv. Urbana. Izmed teli 10 sv. maš jo (i petih, 2 z viljami za mrlvo; potem ima župnik nedeljo po sv. Lovrencu procesijo v Lokavcu in en dan mora iti pomagal spovedoval pred vel. nočjo. Za vseh 30 sv. maš iu druga opravila sem doseduj vdo-bival na lelo 29 gld. 40 kr. ali 58 kron SO viu. Ako' hi se hotel voziti v Lokuvec in nazaj vsakokrat, hi potrosil najmanj 22 kron, torej hi mi ostalo potem za 30 sv. maš, za pridige in procesijo 3(5 kroti 80 vin. ali za eno bodisi tiho ali peto. ali z viljami sv. mašo I krono 22 vin. — Da nisem nikoli več prejel kot 1)8 kron 80 vin. potrjujejo vsi cerkveni računi od I. 1892 do 1900 cerkve sv. Lovrenca v Lokavcu. G. dopisnik naj se potrudi do č. g vikarja, ako pa ne mara po tistih strmih stopnjicah, naj gre
o	priložnosti, ko hode v Gorici v ordi-narijatno urad n ijo iu ondi se hode prepričal o resnici moje trditve. G. dopisnika poživljam, da mi dokaže, katero leto sem prejel več nego 58 kron 80 vin. Ako mi to dokaže, mu odštejem 400 kron nagrade. Potrudite se g. dopisnik, saj s tem lahko pomagate tistemu gosp., ki ga pomilujete, da prejme le kako kronico na tem svetu, plačilo pa onkraj groba.
Ako pa ne morete dokazati svoje trditve, ali da sem prejemal jaz več nego 58 kron 80 vin. na leto, ste dolžni laž in obrekovanje proti meni javno preklicati, drugače Vas imenujem g. dopisnik, lažnika iu obrekovalca. Za očenaše daja ljudstvo prostovoljno: za te prošnje se nisem nikoli potegoval, pač pa še odsvetoval, ker se stom podaljša služba božja in ni to vsem všeč Če pa ljudstvo zloži, je tudi duhoven dolžan opraviti.
Jaz nič ne delam, pravi dalje dopisnik. Kdor ima zdrave možgane bode vedel, da župnija s 2200 dušami in zraven vi-karijat s 500 dušami daja vendar kaj dela. —
Kadar pišete, g. dopisnik, za „Pri-morca“ ali „Sočo" članke, priporočam Vam, da bi se držali več objektivnosti in resnice, ne pa z lažjo napadali osebe.
Ivan Kodre, župnik.
Iz tega pojasnila naj častiti bravci razvidi,jo. kake strašne laži o duhovščini pošilja „Soča“ med svet, ker bi rada opravičila velikanske račune, katere dela advokat dr. Tuma ubogim kmetom in posestnikom. Pluj, lumpi in lažniki napredni !
Novice.
Sv. birma. — Njega eminenca kardinal bo od 22. t. m. do 2. julija birmoval v korminskem dekanatu.
Duhovske vesti. Č. g. Janez Kumar, vikar v Bavnici, je imenovan
črno oblečena in stara kakih 35 let. Dve gospodični ji pomagate iz voza, okrog katerega se je takoj nabralo na stotine ljudi, da bi videli čudežno ozdravljeno osebo, ki je hipoma vstala iu po treh letih prvikrat bodila tako, kakor da ne bi bila nikdar bolna.
Peljali so jo naravnost v bližnji urad, kjer se ozdravljene osebe preiskujejo in čudeži potrjujejo. Na tisoče ljudi je čakalo pred vrati, da bi jo videli, a mnogi so čakali zastonj, ker so jo spustili čez kake pol ure po drugih vratih na prosto. Tu so jo poljubovali. Eni so ji roko podajali, drugi so se srečne šteli, ako so se mogli dotakniti njenega oblačila. Kakor kako nebeško prikazen so jo spremili do jame. Pred podobo Matere božje brezmadežnega spočetja je molila dolgo, dolgo časa. Kako da je molila in kaki občutki da so jo navdajali, ko je prvikrat klečala tain, kjer je Bernardka zrla v brezmadežno obličje kraljice nebes in zemlje, pripovedovale so solze, ki so ji zalivale očesi. Koliko ljudi, da je bilo ta čas pri jami ne vem, le to vem, da ni bilo ni jednega brez solze v očesih.
Istega dne sem videl še drugo osebo ki je tudi hipoma ozdravela. Bolna je bila trideset let. Šestkrat je prišla iskat zdravlja v Lurd. bedmikrat jo je Marija vslišala.	J.	Budin.
kuratom v Pevini. Na njegovo mesto v Ravnico pojde č. g. Valentin Zega, kaplan v Bovcu. C. g. J. H u J i n slopi v red oo. lazaristov.
Vojaška inšpekcija. — V nedeljo se je pripeljal v Gorico poveljnik tretjoga vojnega kora lem. Succovaty inspici-rat tukajšnjo posadko. V pondeljekso odšli yojaki ob pol (1. na Velike Rojo. Vrnili so se ob pol II. predpoludne. — Vslfld nenavadne vročine zgrudil se je neki vojak na Travniku na tla. Odnesli so ga od tani v vojašnico.
Društvo Slopa11 vabi uljudno svoje drnštvenike, da plačajo za časa lelnino za tekoče leto, ki znaša eno krono, ter poživlja one, ki so zaostali z letnino za loto 1900, naj jo plačajo prav gotovo do konec t. m.
V	Gorici, l. jun. 1901.
Odbor.
/a Alojzijevišce. —Preč. g. Marko Vales, kurat v Branici 10 K; preč. g. Jos. Skočir 10 K; „Hranilnic^, in posojilnica11 v Tolminu 8» K; g. Iv. Simčič 10 K. — Bog povrni!
Mestne dopolnilne volitve v Gorici. — V petek dne 31. m. m. je volil drugi volilni razred. Od 647 vpisanih vo-lilcev se je udeležilo volitve 97. Izvoljeni so bili seveda kandidalje magistratove stranke in sicer: svetnik Franc Ciani, inženir Em. Luzzatto, Iv. Braino in dr. Ahi-lej Venier.
Dne 3. junija je volil I. razred. Izvoljeni so : K. Dorlles, dr. Fratnicli, A. Nigris in č. g. Zoratti.
Tako je na vsej črti prodrla skoraj brez vsakega odpora rnagistratova klika!
Občili zbor c. kr. kmet. društva v Gorici se je vršil pret. četrtek ob 11. uri v deželni dvorani ob precej živahni udeležbi od italijanske in zelo mrtvi od slovenske strani. Gibali so se posebno tisti elementi iz naše Furlanije, kteri bi radi v novejšem času preustrojili društvo po svojem okusu. Deželni odbor je bil zastopan po gosp. deželnemu gl; /arju vitezu Pajer-ju, vlada pa po novem voditelju okraj, glavarstva gospodu c kr. namest. svetniku grofu Attems-u.
Zbor je brez razprave sprejel poročilo o društvenem delovanju, društveni obračun za leto 190U in proračun za I. 1901, sporočilo o društvenemu imetju 1. 1900 in obračun o uporabi državnih podpor za I. 1900.
Predsednikom je bil z vzklicem zopet izvoljen prevzv. gosp. grof France Coronini.
Na dnevnem redu je bila volitev drugega podpredsednika, a zbor je do-polnivši dnevni red izvolil tudi prvega. Izmoljena sta 1. podpredsednikom gosp. ravnatelj Ivan Bolle iu 11. gosp. Jakob Conte Panigai, deželni poslanec in župan škodovaški. Slovenski člani smo zopet enkrat občutili nelojalnost svojih italijanskih tovarišev. Mi bomo znali iz tega izvajati svoje posledice.
Izvolili so se trije računski pregledovalci in za jesenski občni zbor se je odločil kraj Muša. Pri slučajnih predlogih je predlagal čl. g. Follini, naj se naprosi deželni zbor v prihodnjem zasedanju, da dovoli 40.000 kron v zboljšanje govedereje na Goriškem. Društveni tajnik prof. Hugues je z učenim govorom podpiral ta predlog, ki je obveljal soglasno.
Zahvalne brzojavke. — Tukajšna trg. zbornica je poslala koj ko je bilo naznanjeno vsprejetje železnice v tretjem branju, zahvalne brzojavke in sicer mi-nisterskemu predsedniku dr. Koerberju, železniškemu ministru vit. Witteku ter trgov, ministru baronu Call.
Sv. Lucija. — V nedeljo zgodaj nam je došla od našega vrlega poslanca dr. Gregorčiča vesela brzojavka, da so bohinjsko železnico sprejeli. Vsled tega je zavladalo nenavadno veselje v celi občini. Bližnji okolici so naznanjali to občno veselje možnarji na dveh gričih, posebno lepo se je slišalo streljanje v bližnji Tolmin — piccolo Parigi.
Tudi iz drugih vasi smo dobili slična obvestila. V H i h e m b e r g u so razobesili zastave in so streljali!
Nemiri med delavci. — Minuli teden so se pojavili veliki nemiri med delavci pri Barki na Soči. Tvčrdka Haas, ki je prevzela zgradbo novegu mosta, je pričela siiskati delavce, potem še kamnoseke, ki so se slednjič uprli. G. K. Uaasa so ogorčeni delavci potepli. Vso stvar ima zdaj sodnija v rokah. — Delu je še vedno vstavljeno.
Včeraj in predvčerar.jem pa so stavkali delavci v podgorski papirnici. Vzrok je bil, ker sojini hoteli zmanjšati že itak majhno plačo. Posredoval je okrajni glavar grof Attems. Danes so šli nekateri na delo. Pravijo da je bil včeraj v Podgori tudi gaspud dr. Tuma. Sel je bržkone razlagat svoje račune ubogim delavcem in kmetom.
0	krivicah, ki se gode delavcem, spregovorimo drugič kaj več.
Koleka oproščeni so vsled na-redbe finančnega ministerstva z dne 17. aprila vsi spisi in priloge, kakor krstni, rojstni listi, spričevala o poroki in sploh vse priloge, katere se prilagajo prošnjam za pripoznanje domovinske pravice v zmislu drž. zakona z dno 5. decembra 1896.
Iv, Trsta. — Dne 31. maja zvečer ob 10. uri je začelo goreti blizo kolodvora sv. Andreja. Velikanska skladišča lesnih tverdk Lavrič, Marko, Stagni, ki so bila polna lesa, so skoraj do cela pogorela. Škode je do 200 tisoč kron.
f Pavlina Pajkova — umrla.
—	Minulo soboto dne 1. t. m. je v Ljubljani na veke zatisnila oči sloveča slov. pisateljica gospa Pavlina Pajkova v 47. letu. Bila se je prehladila na pljučih in to je provzročilo njeno prerano smrt. Oh gomili ranjke treba da spregovorimo nekoliko besed.
Gospa Pavlina Pajkova se je porodila dne 9. aprila 1854 v Paviji v Italiji, kjer je služboval njen oče kakor višesodni uradnik pri tamošnjem tedaj še avstrijskem nadsodišču.
Pokojna je bila iz krepke slovenske rodbine Dol jako v e na Goriškem in je bila takorekoč naša rojakinja. Oče Doljak je bil I. 1848 slovenski poslanec, njena mati rojena Milhačič pa je bila dvorna dama na dvoru bourbonskem.
Prva leta svoje dobe je preživela v Paviji, Milanu in v Trstu, ko pa sta jej rano umrla oba stariša, vzel jo je, staro komaj šest let, k sebi njen stric Mat. Doljak, bivši deželni poslanec v Solkanu. Dočim prej ni znala besedice slovenski, priučila se je pri svojem strijcu kmalu popolnoma slovenščini. Pri narodni vzgoji je na jako nadarjeno mladenko zelo uplival pokojni dr. Lavrič in tudi g. Klavžar. Oba rodoljuba sta jo učila slovenskih pesmi in Pavlina je na domačem odru kmalu nastopila kot deklamatorica. Njena pevska žila pa jo je kmalu odu-ševila za pesništvo in jela je zlagati tudi sama mične slovenske pesmice, katerih je bilo največ objavljenih v Pajkovi „Zori“. Pa tudi povesti je začela kmalu pisati in njene spise so prinašali skoro vsi odlični slovenski leposlovni, pa tudi politični listi, pri katerih je bila marljiva sotrudnica, tako n. pr. je sodelovala pri tedanji „Soči“ pri „Zvonu“ „Kresu“ ,.Dom in Svetu“, potem pri „Družbi sv. Mo-horja“ itd. L» ta 1876 se je omožila v Gorici s prof. dr. Janko Pajkom, izdajateljem in urednikom „Zore“. Od tu se je 1878 I. preselila s svojim možem v Maribor, potem v Gradec in naposled v Brno in na Dunaj. Po smrti svojega soproga lansko leto je živela samo še svojima sinovoma Milanu in Božidaru, katerih prvi je profesor na pripravnici v Ljubljani in poslednji še gimnazijec. Pisateljevala pa je do zadnjega. Pavlina Pajkova je bila najplodovitejša slovenska pisateljica. Njeni spisi dihajo pravi ide-jalizem, radi česar so jo v zadnjem času dokaj napadali tokozvani zastopniki naturalizma ali moderne struje, kateri je bila odločna nasprotnica. Njeni spisi imajo trajno pisateljsko vrednost in so jednako priljubljeni med priprostim narodom kakor i med inteligenco. Badi tega sme po pravici žalovati po njej ves slovenski narod, kateremu bi bila iz svojega peresa podarila še marsikatero lepo cvetko svojega pisateljskega talenta. — Pokoj njeni duši!
Iz Mirna. — Dne 31. maja se je jela pogrešati neka 46-letna žena Fr. K. kateri se je nekaj dni sem mešalo v glavi. Domišljevala si je, da jo vedno lovijo in jo hočejo odpeljati v zapor. V nedeljo 2. t. m. so jo našli mrtvo v Vipavi. Njena sestra je storila enak žalosten konec. Pred 2 letoma je utonil po nesreči njen 10-letin sin; še poprej je zgorel mali otrok. Nesrečna družina!
Gor. Trebuša, — Svetogorska procesija, d n 6 2 7. m a j a. — Dolgo smo se napravljali in obotavljali, pa hvala Bogu, procesija se je obnesla izvrstno; kdorkoli je mogel, šel je z nami, šel je počastit preljubo našo Mater božjo
1	na sv. Goro, pa tudi opravit obiskovanje
cerkvft za sv. leto. Reči moram, da so Trebušarji zares vstrajni bili in se niso , zbali ne dežja, ne hude pa dolge poti — , upati smemo, da ta procesija ne bo brez , sadu. . . .
Dne 28. maja je šla skozi Trebušo Vojskarska-kranjska procesija na sv. Goro. Lepa je bila in ogromna!
Dne 2. junija — na praznik presv. Trojice — smo imeli lepo slovesnost: zvonjenje ni bilo navadno, pritrkavali so; iz farovža pa se je pomikala za križem procesija praznično oblečenih dečkov in venčanih deklic — 17 parov vseh — z
dušnim pastirjem kam so šli ? Šli
so v cerkev, kjer so jih orgije in pevci slovesno sprejeli; stopili so pred oltar, z gorečemi svečami v roki — pred oltar, kjer jih je ljubeznivo nagovoril njih dušni pastir ter jim pri sv. maši slovesno podelil prvič gospodu vseh gospodov, Jezusa Kristusa v najsv. sakramentu.
I/, Volč se nam poroča: Nesreče. Pred tednom d ni j je na Selu pri Volčah padel iz mure, ko je rezal listje za „ko-valirje“, posestnik, po domače ,.Oštir“ ter se tako hudo poškodoval, da je v luatkem času, previden s sv. zakramenti umrl ter bil dne 29 m. m. pokopan.
Ob istem času pa, ko so njega k pogrebu nesli, se je zgodila v Volčah druga taka, še bolj žalostna nesreča. Posestnik I. Andrejčič, stari, je v istem času klestil lipe za živino, ponesrečilo so mu je in padel je iz visočine lipe na tla ter se ubil in nepreviden umrl. Pogreb je bil dne 31. maja t. I. zjutraj ob 8 uri.
Bog nas varuj nagle in neprevidene smrti!
Devin. — Ko sem nekega dne, v lepem maju, potoval po Krasu, prišel sem tudi v Devin, da si ga ogledam. Med drugim sem zapazil lepo novo stavbo „obč. dom“, ki je bil sezidan ob času županovega namestnika Jos. Legiša, kakor so mi pravili. V „obč. domu“ je vže od meseca januvarija ljudska šola, a obč. urad je še vedno v gostilni župana Plesa, ki pa ni nič kaj vnet za „obč. dom,“ kakor sem slišal. — Svoj čas ob onih izgredih proti „Legini“ šoli so mnogo hvalili po listih župana Plesa kot vrlega Slovenca in narodnjaka, a v Devinu sem slišal vse drugačno mnenje o njem. — Ogledal sem si tudi v bližnjem Štivanu kraško reko — Timav in stopil tudi na pokopališče: pogledam tu in tam grobne spomenike in glej ! spominek Plesove družine ima italijanski napis. Dovolj sem imel! Slišal sem, da je sedanji župan celo naprednjak; tu ga imajo! — Ogledal sem si tudi morske kopeli v Sesljanu, a videl sem, da so Slovenci povsod zapostavljeni. Vodja kopelij je Nemec, ki ne pozna našega jezika, natakarji, posli so večinoma Nemci,; napisi so nemški in italijanski, in to na kraškem svetu !
In kdor bi lahko v tej zadevi kaj govoril, spoznal sem, da ima le polno ozirov in poklonov! Ako me zanese prilika še kdaj v Devin, Vam bom sporočil, ako se je kaj zboljšalo.
Popotnik.
Iz Pliskavice nam poroča mlade-nič-naročnik, da so imeli na binkoštni pondeljek prvo procesijo za sveto leto k sv. Neži v tržaški škofiji. Ob enem pa je g. učitelja bralno društvo priredilo ples. Dobro ljudstvo pa se je v ogromnem številu udeležilo procesije.
Iz Kihembcrga. — Takih agitatorjev za narodno - napredno stranko, kakor pri nas, ni drugod. V dan volitve za V. kurijo lansko leto jim ni bila niti Gorica preoddaljena, dasi je bila huda zima. Pri enem pa se je zdaj pokazal hud nasledek. Zmrznil mu je bil namreč v mrazu klobuk na glavi. Vsled vročine pa, ki je zdaj nastopila, mu je popolnoma razpokal, da ga je gorje gledati. Ljudje poprašujejo, kedaj mu bo dr. Tuma novega kupil.
Anhovo. — Poročajo nam, da je „Zamorec41 pri g. podžupanu v Anhovem obolel. Ljudje pravijo, da ga je obsedel hudobni duh. Govori razne jezike, očita drugim grehe in dela veliko pohujšanje. Ljudje se ga zelo bojijo, ko začne razsajati in bežijo od njega. To se navadno godi parkrat v tednu, zlasti ob sobotah in nedeljah. Ženice pravijo, da bi se ga moralo zagovoriti z Gabrščekoviin kala-monom.
Napredne lumpf-ije. — Pri rokah imamo zopet drugo škandalozno pismo, katero je v naj novejšem času dobil nek vzgleden duhovnik v Gorah.
Na prvi pogled se vidi, da je je pisala
i	hudobna napredna roka, ki je bolela duhovnika uloviti in omazali.
0 svojem čusu kaj več !
Št. Peter. (V a h i I o). »Kmetijsko društvo v Št. Petru11 pri Gorici bo imelo dne 16. t. m. po blagoslovu svoj redni občni zbor v lastnih prostorih.
Načelstvo.
V	Dnvti postavljajo nov kamenit
oltar.
Pazite na bankovce 20 kron ! —
Po nekaterih krajih zapazili so ponarejene bankovce 20 K Spoznajo se lahko od pravih. Število namreč 20 na oger-skem tekstu je malo zasuknjeno. Pa tudi rdeča barva je bolj temna, kakor na pravih bankovcih.
Zmaga Slovencev na Štajerskem.
—	28. dan majnika je bil za štajerske Slovence znamenit dan. Ta dan so bile volitve v okrajni zastop pri sv. Lenartu v Slov. Goricah, kjer so vkljub pritisku nemčurjev zmagali v veleposestvu Slovenci; na slavnih Teharjih pri Celju pa bi bili pri občinskih volitvah popolnoma pro-pali nemški hujskači in po njih zapeljani slovenski odpadniki, ako bi v zadnjem trenotku ne bil storil strašnega narodnega greha jeden slovenski kandidat, vsled česar o nemčurji dobili večino. Vkljub temu pa čast zvestim narodnim borilcem.
Listnica. — Kmetskim fantom v hribih: Hvala za pesem o narodno-na-predni stranki! Porabimo o priložnosti. P. K. v kap. ulici: Porabimo o priložnosti.
Socijalne drobtinice.
Zavarovanje zasebnih uradnikov. — Ministerki predsednik dr. pl. Korber je predložil dne 22. m. m. poslanski zbornici načrt zakona, ki določa zavarovanje zasebnih in nekaterih javnih uslužbencev.
Vlada je s tem načrtom storila velik korak na polju soc. preosnove.
Istina je sicer, daje mnogo zasebnih zavarovalnic, pokrajinskih društev in zadrug, ki imajo isti namen. Toda vlada je 1. 1896 pričela poizvedovati in je dognala, da je le 30'7%, torej niti tretjina zasebnih uslužbencev zavarovanih za starost in slučaj onemoglosti.
Po načrtu, ki ga je predložila vlada, morajo se zavarovati vsi zasebni uslužbenci, ki so spolnili 18. leto in dobivajo mesečno ali letno plačo, in sicer najmanj po 600 kron na leto; daljo vsi javni uslužbenci, ako njim in njihovim družinam po pogodbi ni zagotovljena pokojnina ali podpora za slučaj bolezni in onemoglosti.
Izvzeti so moški, ki so dovršili 50., in ženske, ki so dovršile 40. leto, dalje tudi posli. Dnevna plača pa so ne šteje kot mesečna služba. Dalje so izvzete osebe, ki morajo že v smislu zakona z dne 28. jul. 1889 plačevati v bratovske skladnice, ali ki so že zavarovane za rente, ki vsaj dosežejo v tem zakonu določeno rento.
Vladni načrt razdeli zavarovane v tri vrste. V III. razred postavlja vlada tehnične, upravne in trgovske uslužbence, bi imajo 2400 kron ali več letne plače ; v II. razred poljedelske in gospodarske uslužbence, učitelje, advokatsko in notarske koncipi-jente, ki imajo na leto 1200 do 2400 kron plače; v 1. razred pridejo ostali uslužbenci z letno plačo do 1200 kron. Vštevajo pa se v plačo tudi stanarina in razne priklade, in sicer s 15 do 33%.
Načrt zakona natančno določa rento za slučaj bolezni, za starost in za vdove; dalje podpore za otroke in za slučaj brezposelnosti.
Renta za slučaj onemoglosti znaša po načrtu za I. razred 600, za II. razred 900 in za III. razred 1200 K.
Renta za starost: 1. razred 900, II. razred 1350, III. razred 1800 K.
Vdovska renta : 1. razred 300. II. razred 450, III. razred 600 K.
Renta za slučaj onemoglosti se prične z dnem, ko zazarovanec telesno in duševno obnemore ; renta za starost pri moških s 65., pri ženskah s 60. letom; renta za vdove, ako je bil uslužbenec vsaj eno leto poročen ; podpora za slučaj brezposelnosti znaša dvanajstinsko rento za onemoglost, ako je uslužbenec brez svoje krivde zgubil službo, ako je brez vseh sredstev in tri mesece ne more dobiti nove službe.
Načrt zakonu deli prispevke v redne mesečne premije, in sicer /a starostne in vdovske rente, ter v priklade za druge zavarovalnice in podpore. Premije znašajo : Za 1. razred delodajalci na mesec 4 5 K, zavarovanec 3 K; za II. razred delodajalec 6 75, zavarovanec t> K: za III razred delodajalec 9, zavarovanec 9 K. Za pokritji* pokojnin je torej trelia povprek 13 5% letne plače; 875° " od-pade na redne prispevke (premije), 4 75% na priklade. 'i'e priklade boiio motali plačevati It* delodajalci.' To breme bode sicer jako bčutljivo, toda delodajalci bodo oproščeni raznih sedanjih podpor za svoje uslužbence.
Sedež te zavarovalnice bodo na Dunaju, podružnice v raznih deželah.
Za kratek čas.
Iz Vrtojbe. — Miha: No. Jakob, kako ti je kaj dopalo v nedeljo peljivgo-riških naprednjakov?
Jakob: Petje naj bi že bilo, pa to me jezi, da nas ti ljudje s tem petjem hočejo imeti prav za prav za norca.
Miha: Zakaj V
Jakob: Vidiš, s tem petjem bi nas rudi pridobili na svojo stran. Prej so nas slepili s »Trgovsko - obrtnim društvom1', potem s „Krčmarskimi zadrugami11, zdaj pa s tem petjem, kar je vse skupaj — liga !
M i ha: Misliš?
Jakob: Boš videi, Miha, da to njih petje ne bo trajalo ko to poletje. Na jesen se bodo že zopet kaj novega izmislili. Boš videl, Miha, da nam bodo še kakega medveda po deželi okrog vodili. Medved bo skakal, mi bomo morali pa iz hvaležnosti ž njimi držati!
Miha: Magar tako ne!
Jakob: In to mene jezi!
Jakob.
šooooooooooooooč „Krojaška zadruga11,
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (norici,
Gosposka ulica hiš, štev. 7.
VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v največji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, CliilTon, okslort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce.
Jžiger itd. itd.
Vmc |»o nuj nižjih centih.
One no stalni* Ure/, potmi im ju.
XXXXXX300000000C
Anton Obidič,
čevljar
Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporočili so
za raunovrstna naročila po meri
zu gijgpo in gospode.
Naročila se izvršujejo hitro.
W Travorso, Portland in Homan (tiihmiI. rovi za stranišča, okove in vso potrebščino za stavbe tk
priporoča ro tekmovalnih cenah tvrika
Konjedic & Zajec
Gorica.
•oooo<
Krojaški mojster
v
Franc Cufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 %»■
v hiši it. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne, obleke moSke po meri, bodisi fine ali pa priprosle.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
>0000000«
fcebelno voščene sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. občinstvu.
Med garantiran čebelni pitanec. najbolje vrste na drobno Kg. po K 1.20.
Z odličnim spoštovanjem J. Kopač,
sveča r, utica sv. Antona 7, Gorica.
oooooooooo
c. kr. ^
priv.
civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec
v Qorici, na Jravniku št. 221. nadstr.
M. P O V E R A J,
F’, n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim odlekam za vsaki stan.
Lepa priložnost za letno sezono!
Kadi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št. f> v pritličje
se prodaja blago po tovarniških cenah!
oooooooooo
13*051/1©**
A 0 T ' S T i O A OObu IA 1900
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
v Gorici
Ozka ulioa št. 1. — Via Stretta št. 1.
Priporoča iz lastne zaloge
izvrstne in trpežne škropilnice proti peronospori,
(prenovljene po Vermorelovi sestavi). Uaker jejtrd in svetel. Zalistke (valvole) se more lahko plemeniti. — Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji škropilca.
If* Cena je »eio nizka. ^
SprejemIje v popravo in v prenovljenje škropilnice raznih sistemov in postreže v popolno zadovoljnost stranke.
Priporoča tudi stroje za žveplanje sodov izeinkanega železa, pripravo za obvarovanje vioa pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kani, mehove za žveplanje grozdja raznih sistemov, cevi iz gume za vsakovrstne škropilnice. — Sprejema vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja strelovode itd. itd	,
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Erojstj cesta št. 15 v IMjalni liiši v pri
vzpivjema zavarovanja vsnknvrsinili poslopij, pmnie-
*	* ulil in poljskih pridelkov proti povirni škodi, kakor
Imli zvonov |»roli poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejcina ponudb)1 ravnateljstvo g zavarovalnice v pritličju .Medjatove hiše na l>umijski ' | cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih de/dali našlav-X | Ijeni poverjeniki.
„Vzajenina zavarovalnica v Ljubljani” je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi jjj + § l)0n°ji< da se lahko meri z vsako dru^o zavarovalnico.
I «	Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovan- ®
jj{&l (,f!,n popolno varnost.
I#! w ROJAKI! Zavarujte svoje ™" imetje pri domačem zavodu!
<	r.
|j| Teodor Slabanja, jS
ti
H
srebra r,
v Gorici, ulica Moreli
2,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in
(orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
V
H
v
ti
H,
i^tzton J^on,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in točivsvoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako iikusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
A
®
a
®
®
®
®*
Viktor Toffoli,
velika zaloga olja, mila (žajte), sveč in kisa (jesilia, oeeta)
nadebelo in nadrobno
Gorica — Via Teatro 20, k stari pošti' Cene olja:	Užitno	Uti	kr.;
dobro (lino) 40 kr; bolj dobro U kr.; najboljše 48 kr.; olj kino Jjj*f)(> kr.; dalmatinsko tiO kr.; Harri 70 kr.; i\izza 8(5 kr.
®
®
®
®
®
,x®
®
(j
®
®
.V#W#VAV#W»!« : Ivan Domicelj
, trgovec v Korminu
na glavnem sadnem trgu.
Priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo trgovino
Jedilnega blaga.
Ob enem naznanjam, da bom s I: junijem t. I. znižal cene na sledeči način : Kavk od 92 kr. naprej, sladkor od 41 kr. naprej, olje od ;W kr. naprej, makaroni in druge testenine od 20 kr. naprej, sveče za pogrebe iz Kopačeve tovarne v Gorici po najugodnejši ceni, moka bela od 10 kr. naprej, riž lep in cel od 12 kr. naprej. — Dalje priporočam žveplo pravo romagna dvakrat rafinirano, modro galico (vitrijol) pravo angležko 98 do 99°/0 moči.
»•
»*
S®
»•
*■
*®
® ® ® # ® ® ® ® e ® ® ® # # * ® «
®
I
®
t
® ®J®
D	Izvrstne,
Jeklene pluge
z I, 2, 3 In 4 lemužl,
brane za njive in travnike
členasta in dijagonalna
Drobilne in gladke jekleno-plo-ščaste poljske valje,
sejalne stroje ,AGRICOLA‘.
Stroje za košnjo trave, deti lj e in žita, konjske grablje ir grablje za žito, stroje za obračanje sena, patentirane stroje za sušenje sadja, zelenjadi itd. Stiskalnice za vino in sadje, ludi za druge namene, sadne in grozdne mline, stroje za rob-kanje grozdja. Samodelujoee patentirane škropilnice proti peronospori, griu-iavcu in ki ;avi uši
„SVIMiOMA“,
pr makljive štedilne peči s kotli, stroje za parenje krme.
proizvajata in
ji »• i k n » n » najboljše
 ^ A #)
1
k
I
s patentiranimi valjastimi podlagami za sklepno mazilo,
ročne, na gepel
in
na paro.
Vsakovrstne gepelne
za vprego od I do ti konj,
najnovejše čistilne m.ine za žito, trijerje,-
stroje za mrvenje koruze, slamoreznice, ml’’>e za drobljenje žila in stroje za rezanje korivijntva,
Ročne stiskalnice za seno in slamo, nepremakljive in prepeljive, in sploh vse gospodarsko stroje
prodajala pa najiiovejši konstrukciji
PH. MAYFAHRTH in drug,
o. in kr. edino priv. tvornice gospodarskih strojev, livarne in fužine na paro i:staii. i«72. Dunaj (Wieu) Il/| Tit boršt mase 7t. 7aoiii-iavn-v
odlikovane i nad 450 /latimi. srebrnimi iu medenimi kolajnami iz vseli več.ih razstav.
Obsežni katalogi iu iimo^e j/.unanue pošiljajo se na zahtevo brezplačno. Zastopniki iu ra/.prodajalci se iščejo.