• S«»"'" lilueJ islty ««Opt BU0d*J» .ad Holiday». PROSVETA Uraàaiftkl U sprerailkl pi» •tori: MS? S Laws dal« a». GLASILO SLOVENSKE: NARODNE PODPORNE JEDNOTE Offlo» af paUioattoa: 2*7 Ha. Lawndal« sva. Talsphoasi LawadaW «4SI. ' ! " lailimiai , , ! . il I »■ il umm m > • —I "J I ■ - - — - ■ Wa i-^-Ä^rri^Ä^VVW'fflr Chicago, 111., pondaljak, 15. Mptambr« (Sept. 18) 1919. STEV.-NUMBER 217. pubiiafcad aM iNHliilU wUyjymk (Ma. lSs/aatàiHi » J by ¿a Act of Octabor I, Cbica«o, llHaoU. By ordar of tbe Pro«Moat. A. t. »urt.tan, P«*tma«tar Caaaral. ANGLEŠKA ARMADA SEH I PUNTA NA IRSKEM. Pet miljonov organiziranih delavcev v Angliji se je izreklo za svobodo Irske. Vojna na Irskem. Politična in socialna kriza na Angleškem je zopet akutna. Acceptance for mailia« at special rat. of poctag. provided for ia «action 1103, A®» of Oct. 3. 1017, autborimwl oa Juaa 14. 1918 VELIKE IZGUBE JIH S ÔRN< 106 MRTVIH. Ženeva, 12. sept. — Is Ljubljani» poročajo, da imajo srbske Čete, ci so invadirale rebelno Črno (Juro, že 106 mož mrtvih in ve* sto ranjenih, Izgube Črnogorcev s« tndi velike. Srbi so pojsčsli svoje čete z dvema divisijatna vojaštva iz Boke Kotorake. Boji s Črnogorci se nadaljujejo. Curragh, Irska, 14. sept. — Poveljnik }>ete dragonake garde je tfcraj priznal, da so je "večje itevilo" vojakov uprlo in od pogojem, da se policaji do zadnjega raoia, ki ao bili na štrajku, vzamejo na zaj v službo. Policijski komisar Curtla je pa izjavil, da so vaa me sta stavkajočih policistov izpraz njena in najdi bodo nove policl-ste. Gompers atojl na stališču, da majo policaji pravico ae organizi rati v delavski organizaciji in tega ae bo vcšll baj m pri-poznanje te pravice, a vsa odgo vomost za posledice pade na ko misarja Curtiaa. Governor Coolid-ge države Massachusetts je podprl komisarja. Boston, 14. sept. — Položaj je resen, Valed sklepa policijska komisarja, da ae stavkajoči policaji ne smejo več vrniti v slušbo, je nevarnost generalne stavke pred durmi. Telefonski uslužbenci zdaj glaaujejo o stavki in ognjc-gasci so- pripravljeni za štrajk. Zupan Petera je sklical konferenco delavskih voditeljev v ponde-Ijek zvečer, dn se posvetuje z njimi In skuša odvrniti splošni štrajk. Dunaj, 14. sept. — V Zagrebu na Hrvaškem so bill a ret Irani ma» narhističiii agent je Iz Avstrije iu Ogrske, ki so v službi pregnanih labsburžanov. Zadnje čase je prišlo mnogo monarhiatov is Avl-ee, ki vodijo silovito časnikarsko kampanjo sa Karla. JUeveland. O. — Zaatopnikl ru-ijev so v soboto odobrili Plutn-Im>v načrt za podrŽavljcnje Železnic in povabili so železniške organizacije, da se sedi tlijo s rudarsko organizacijo za skupni boj za nacionaliziran je železnic, rudnikov iti drugih industrij. Glenn K. Plumb je oaebno nagovoril konvencijo rudarev in rasložil svoj načrt v vseli podrob-uoStih. Dejal je tudi, da hc njo-•rov načrt lahko raztegne na rud nike in večje industrije v Ameriki. Konvencija je sklenila, da se Plumbov govor natisne v brošuri, ki ao razpofile na vse krajevne rudarske organizacije. Tozadevna resolucija, ki odo hrava podrŽavljcnje železnic, na-glaia, da je delavako ljudstvo Združenih držav opravičeno do indnstrijalne demokracije, ki ob-atojl ¥ tem, da ljudatvo poseduje ht operira sredstva ta produkcijo in distribucijo, iteaolucija ac tudi glae). da sedanji svetovni nepo-koj ni delo boljševizma ne anar hlfma, teaiveč je v glavnem "pra vilaa rcvoltieija delavcev proti sldblm ekonomskim rasmersm, ki se ne morejo več prenašati." VVaahlngton, 14. sept. — Vodi-telji želczničsrskih organizacij a» vrtrraj objavili Izjavo, v kateri ob soiajo takozvani Cummiusov na* bulun je razkril nekaj tajnih reci. WUaonov pomočnik. Id je bil v Ruaiji, je (ovoril pred senatnim odsekom. obelodanil ji zamolčano poročilo 0 položaju v rusiji. hov na#rt. Po Cumminaovem na črtn sc vrnejo železnice pri vat nim lastnikom in Štrajkl železni čarjev ao kaznjlvl. Železničarji opozarjajo ljudstvo In kongres, da je stavka stara, nedotakljiva pra vica ameriškega delavstva in na rediti stavko za zločin pomeni blaznost in začetek revolucije. izdelovalci ŽENSKIH mo dnih oblek na stavki oovornlika bitka ttlbde mirovne pooodbe Predsednik In opotWjonaW tor ji na govomllkl tart. ChiotfO, 111. - Predsednik Wilson je govoril o mirovni pogodbi in litri narodov v Kpokenu, Warfv ShcKl sc jc vršil v Aadltoriju in navzočih jc bilo do pet tisoč poslu-šalcev. V Coeur D'Alcntt so t« sprejeli skora vsi mestni prebiv.1- New Torte, M. T. - Okrog «00 krojačev, kateri Jizdelujejo šeii-sko ittodno obleko je atopilo v stavko, ker jim delodajalci niso hoteli priznati 44umo delo na teden In povišanje plače. Krojači zahtevajo najmanjšo plačo za krojače 50 flolarjev na teden. moške pomočnike 40 dolarjev na leden, za ženske pomočnice SS dolarjev in za poprsvljslee oblek pa 46 dolarjev na teden. Drufthe so vposlile neorgsnl zirane delavec, s katerimi pa ni doali uspeha. ITrsdniki, uslužbeni v mestnih in okrsjnth jsvnlh ursdih nsme-ravajo predložiti zahtevo za naj-nisnjšo plačo 1H00 dolarjev na leto. Njih organizseijs je sklenila. da se pridruži ♦'Ameriški de-lavakl federataeijif* in je «e prr». sila za poslovnieo,— zahtevajo preiskavo izfrtju delavcev. St. Lonia, Mo. — Zvesni delav-sk i departmeut zshteva prel skavo o Izprlju delsvcev pri "A. merica n Csr and Foundrjr Clo." katera je Izprla 600 delavcev v Madlson, III. Družbeni uradniki so se izjavili, da je bilo odpušče* ni h toliko delavcev radi nezadostnih naročil, dočim delavski vo-diteljl pravijo, da so bili odpu ščeni radi tega, ker so hoteli vse delavce v tej tovarni organizira ti. PRI I »M mi f POULIČNE ŽE-LESNICE ARETIRAN. , Davanport, Ia. — B. J. Den man, predsednik poulične elak trične železnice je bil aretiran in je moral položiti 3001 dolarjev varščine, ker jc Ignoriral odlok aodišča, da mora takoj pričeti obratom električne železnice In da družba ne sme povišati vozni ne na sedem centov. Hodnijaka o-bravnava proti nJemu ae je pr čela zadnji četrtek. PRAVOUA ISCE POSOJILO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Sra.la.-m > p|lllk «itujsc-ijl ob čaaulci. Pojasnjeval ^ da jc v'l'k......... revolucije leta 1916. Britanija a s>oj,,mi šeetimi *aai p ^Hcot.i sinnfeinovcev ae nadalju niki v ligi nairodov ne more majo-> J ' "sla vodlteli republičanov rfzirati Združenih drlav, ccpro "•'nrto i/javljajo, da se ne ndajo ima jn samo en glaa, ter ia g> i •Vn|,lir (Mffiths je IzjavH včeraj: meni abaolntni veto. krogle niti bajoneti ne bo-! Henator Johnson je govoril i PrcpreMH» da ne bi irski »SP- j Lotilsn. kjer je pred[enim tc.im.m Uiant vHHl svoje dolžnosti, ki mu ^„ril pro«lse"b . je govoril sens- tor Borah proti MJg^T ' ROPAR FRUET. Toledo, Ohio — Tukaj je poli-rija prijela Jamea Martina, ki je poznan tudi pod Imenom Morton In katerega IŠČe policija v (leve-landu, ker je sodeloval pri ban«, nem napadu, pri katerem ao tolo-vaji odoeeli 160,000 plena. New Tork, V. T. - Is zsnealjl-vlh virov se je izyedelo, da Fran-eija išče $300,000,000 posojila v državah Francoski sklep za stavko v je-klarnah dela nemir. Washlngton, — Willism C. Bul-t, bivši «asuiksr, ki je bil dodc-jen ameriški mirovni delegaciji kot "načelnik oddelka sa razlska-vanje tekočih dogodkov" in kateri je 17. maja reaignlral, ker se ni strinjsl « mirovno pogodbo, jc bil ssdnjl Četrtek poklicen pred senatni odsek sunsnjih zadev, ds pove, kaj sna o notranjem delovanju mirovne kouferenee v Part-tu. Bullit je res pričal in razkril marsikstero stvar. Med drugim je dejal, da je državni tajnik Uu-siug dejal pred njim v Parizu dne 9 maja 1919 sledečo: "Prepri dan som, da M senat ia da bi ame- ____ljudstvo ta vrglo mirovno pogodbo, ako bi računalo, kaj po-meti, (oda adi se mi, da senat I» ne ÏI^ÎÂÂ^ j, rek el Lansing pred ZVEZNI uradniki se boje, da se rassiri na teles-nice in rudnike. Oary, predsednik jeklarskega trn-rta molči. Waahlngton, d. 0. — Stavkovni odbor, ki je sklenil, da atavkS v jeklarnah iu šelerarnah prične dne 22. septembra, iu v katerem so zastopniki vseh delavskih strok, xsposleuih v jeklarnah in Železarnah, je zaključil tukaj avo. je konference in se preseli v Pitts-burgtl, kjer )>•> v sredo obdrŠsval svojo prvo sojo. V Plttahurghu bo tudi glsvui stan štrajkarjev. ■Na predsednikov prigovor, da se stavka jeklarskih in železarskih delavcev odloži do ti. oktobra, ko se ima vršiti Industrijska konferenca v Waahiugtonii, je stavkovni odbor odgovoril, tla sklep ostane v veljavi, dokler uradniki United States Steel korporacije ne obljubijo, da sprejmejo sastopnl- ke delavcev. Ta pološaj vsnemlrja vladne u-radne uradnike In kongresnike in senatorje. Zdi se jim, če pride d« stavke, tla bo ravno tako, kakor če bi kdo resplhsl Iskro v otepu sla» me, V političnih in uradniških krogih sodijo, da se predsednik le enkrat pntrudi, da se stavka odloži do lndustriske konferenca v Washlngtonu. John Fitipatrick is ndeaga, predsednik stavkovnega odliora, Je dejsl pred dvojim odhodom • "Stavka ne bo preprečena, Ae je. khirska «korporaclja ne pristane, da te snidc t zastopniki unij," Preden je < njim, da nasprotuje odloka glede na laatoas, da j« m astava lift narodov krat vrednosti, da ao ta-vetnllkl vlade raadeUla avet, ka kom aitai «saja ia da sta Aa«U-a in franeijs dobili rso, kar sta hoteli. ' Bullitt je dalje izpovedal, da sts gs Wilson iu Lsnsing poslala Llncoluom Hteffensom vred v Rusijo t februarju t. 1. * naroči-oni, ds naj dobi od I*ttins mirovne pogoje, ns podlsgi katerih je sovjetske Rusljs prlprsvljens pre-nehsti s vojno ns vseh fronteh, Bullitt se Je imel vrniti v enem mesecu. Bil je v Rusiji en teden n vrnil se je s pogoji, ki mu jih _ oaebno del l*nln. Sestsvil Je »oroČild o položsju v Rusiji in gs iredlolil Wllsonu. Polkovnik House jc čestital Bulllttu us u-spešnl misiji in z navdušenjem J" odobril pogoje sovjetske vlsde zs sklenitev miru. Wilson je pa za-držal poročilo in odklonil sestanek Bullit tom v zadevi objavljanja poročila o položaju v Ruaiji. ffouae je potne je pojasnil Bullit. tu. da Wilaona "boli glava", če se istočasno pečs z več rečmi i predsednik Ims "enotirno mišljenje" In ker Je bilo tskrst' Wils«-novo mišljenje okupirano s |»o-godbo s Nemčijo, se ni mogel bs-viti s Rusijo. (Bullitt je obelodsnil zamolčano poročilo o avoJI maki misiji In prinesemo ga v eni prihodnjih številk "Prosvete".) mo skrito v senu. kom Wllsonom. tod se nlsts o stavki jeklarskih cev. ■Jbw York, n. T. - Ktbert H. Gary, predsednik upravnega odbora United States Steel kompa-nlje, molči Irt nI hotel odgovarjati, ko so ga vpraAali, kako sodi o bližajoči stavki jeklarskih delavcev. Pittsburgh, Pa. — Organizator Ji so pridno na delu med Jeklarskimi In železarskimi delsvel. William Z. Foster, tajnik odbora ss orgsnlzlrsnje jeklarskih In šale-zarsifllt delavcev, jc isdal poziv na vsa delsvce v jeklsrnah ln šelettr« nth, katerim also podjetniki pri-znali linijskih sshtev, da ne gredo na delo dne 22. septembra. stavka delavcev v svilenih predilnicah Soraatoa, Pa. — Sramotno nizke plače v svilnlh predilnicah v tukajšnji okolici ao prisillls delsvce, ds so stopili v stavko ter zahtevajo oaemtirni delavnik in iisjtilšjo plačo petnajst dolsrjev us dsn, Prej so dobivali ssmo II dolsrjev, Prlssdetih je okrog IA tisoč delsvcev. Nsjprvo so stopili delavci v Blissovi predilnici v stavko In neto se Je hitro rsaširils stavka na VNC predilnice, Ker ae nakateri delavci niso hoteli pridraHti stsvksrjem je prišlo do Isgredov in poškodovanih je nekaj stro-jev. Občinski sveti so rsdi tega valužbilt večje število policajev, da se izgredi tie ponovs, Delavci niso orgsnislrsnl in vsak poskus organizatorjev Je bil PRVI ljudski muh V verni dakoti. Ste« OH7. III. — Mike Kalso« je brezuspešen, sedel na velikem vozu. pol"*»" na, ko je proti večeru prlvozll v meato. Peljal jc pogost ok rs t seno j skozi mesto InjKillesjem se je zdel | V. D. - Prvi ljudski fr..w.^kraa deuariaiie poviša. Iv »«K1" steaie.ic i»^»-j „din v Združenih državah, k» jc SENAT JE SPREJEL PROTL DRAOINJSKO PREDLOGO new TORK, n T.- uradnikom je poarmHi lov na tiho ,-- tepce, kajti prijeli 00 pet t ihot a p- .profiter je Denarna glo»« MM«a IdoMaJt zanj postavil pohištvo, hH y |)raku, N. d., v ■—1 I katerem zdaj meljejo moko noč In I dva mehikanca lincana V dan. coloradu. Severnodakotska Induatrijeka __________________I klmiaija nsznsnjs, ds prične letos 0. 0. — Henat je Po^lo. Colo. - Drhal obow»le |v jeaenl graditi veliko žltnieo, po-«prejcl zbornično protldragtnjafc» nlh meščanov je v soboto zvečer'leg nje mlin in hladno shramb« l»r«llogo. ki 4olo#a strožjo I4ve*-|napadla mestno ječo, ae pola^llajV žitnico pojde miljon In pol bni no kontrolo in pooelroje kasni sa dvâ^ Mehikancev, ju odvedla v lj*v ploašso. avtomobilu Ia ol»eaila p^td mAitom zunaj meata Mebikanea, dela ves, •klicati», se tudi ne laže! Rekli bomo, da se je blagovolil premisliti. To je diplomaticno in dovoljeno. Duiuth, Mian — Prvega eep je bile kraeno jutro in «oln<* je ujnlo take f>rijaxno, da meat o, organizirano deiaratvo avoj pohod. Po Hoih-u ne bi |wh odu eo ae delavci Starali ji red po* J tip je m tukajšnjega o k roži if ga sodišča, kjer nssto pili rasni govorniški «f« »tvoji-mi govori vzpoi ibujali dH*v ce, da naj organizirajo »t rolo vi m in politično, ker brez ene ali druge organizacije delavci ne morejo izboljšati avojega sedanjega tml-nega položaja. Delavei oziroma poslušalci ho z velikim ' zanimanjem aledili govornikom. Obžalovanju vredne je le to, da ae nekateri delavei ne zavedajo avoje razredne dolinoeti m teirfbra je organizirano delavstvo letos proslavilo v Johnstown v tako velikem dbsegu, kot še nikdar ne preje. Pohoda, kateri ae je vršil dopoldan, se je udeležilo gotovo nad 25,000 organiziranih delavcev, kateri ao zastopali razne delavake strokovne in tudi politične organizacije. Sploh je bilo pa težko oceniti števila delavcev v sprevodu, ker «prevod ni bil "vojaško" urejen. Delavei, vpoeleni v Cam bria Hteel Co. so bili do zadnjega vei a tem sprevodu. Odpuščeni vojaki ao se udeležili tega «prevoda v uniformah in po nalšivih na levem rokavu je bilo razvideti, da ao ao bile zastopane skoro vse di-viaije, katere ao bile v službi v Franciji. Mornarjev je bilo tudi v veliko število. Hploh se mora o-meniti, da je bila ta parada impo-zantna in ljudje ao ae javno izva žali, da ta|ie parade še «i bilo ^ .lohnxtown, kot je bila letos. Delavci raznih etrok so bili večinoma oblečeni v oblekah, po ka tsr|h jih je bilo «poznati, pri kaki industriji «o vposleni. JSpUsoatsvbinski delavci, člani krajevne organizacije št. 206, ao imeli v sprevodu poseben voz, ^ katerem je bilo okrog 40 otrok kameri ao držali veliko tablo z na pisom : "Moj oče ima unijnki li stek. Ali ga ima Tvoj!" Premogu rji organizirani v "U idtcd Mine Workers of America' aotmeli v sprevodu tudi voz, ka-titff1 je predstavljal železniški voz a*'jprevažanje premoga, v katere g«; sta bila vprežena dva ponija Na vozu so bili premogarji oble fyiii v delavsko obleko in imel vse potrebno orodje, kot da bili na delu. Na čelu sprevoda je bil oddelek policije na konjMi, nato ognje-gasci » gasilnim orodjem ,župan t občinakiin odborom, odpulčen" vojaki, paradni odbor in glavn odborniki in nato so sledile posa mesne delavske organizacije, ka terih je bilo okrog trideset in pet godb. Tega sprevoda se je udele žila tudi tnkajšnja "Slovenska delavska godba", katera je atara šele sedem mesecev. V "I^una" parku ae je «prevod r«spu«til In pričel se je piknik In razne druge zabavme točke ter igre in t<*kme. Nasrtopili ao tudi razni delavski govorniki, kateri so vzpodbujali delavce, da naj ne organizirajo, pojasnjevali pomen organizacij in vzroke sedanjega težkega stališča delavstva. Prvi september je* bil v resnici pravi delavski praznik za tukajšnjo okolico. Pokazali smo našim Izkoriščevalcem našo .pioč, naše števUo. Vaak delavec je tudi raz-videl, koliko je delavoev in koliko premoremo, ako bi ee zavedali. da je moč v cygauisaeiji; In delovali za skupne interese. Poročevalec. —j " - " ai p» u»«! » nAtftVet»**!«' vojne. Tndi AmenkiM «e Jelmnki •ki n*»iilaiflt vnaii mogo čnlk in nemogočih sreilntov, ter so vrgli t ječo popolnomn nr.loi 4ne delavake voditelje in «leer najboljše aageverolke delavake ga razreda Na »tetine jih je zaprtik v rasnih ječah ia edino le radi tega, lier en bili aktivni na akem pnljn ter erganiairall taval vn •Vaem tem nedolžnim Srt lahkif dela vsi n» prMiari tmA MA Mftpkslj čin. da ss orgaaiaira bi a zJRZ, na katerem je uaatppil kot gl. govornik Filip Oodine, ki je nam pojaeuil delovanje njegove cilje in načrte. Navzoči rojaki ao mu sledili z velikim zanimanjem in ko je končal je žel odobravanje in pohvalo od strani občinstva. S tem ao rojaju dokazali, da ae atrinjajo z idejami in cilji JRZ katero edino se bori za dosego prostosti in pravie našega naroda v starem kraju. Omenjeni govornik je tudi poživljal navzoče rojake, da naj pomagajo o-.simtelim otrokom v stari domovini, kateri se nahajajo v največji bedi. Pred aakjjučkoui shoda je liilo nabranih prosto v oljaih prispevkov za osirotele otroke v stari domovini 12 dolarjev in SS c. Najlepša hvala vsem j>ri*tpevate-Ijem, kakor tudi vsein < em in govorniku za tako lep'govor. V tem času, ko se delo JJtZ ve dno bolj širi, je tudi selo potreb no od nsa samih, da se vedno holj zanimamo za organizacijo. Vsled tea apeliram fla tukajšnje rojake, da naj se zdramijo iz spanja, (aterega smo doaedsj spali in pri onimo' veliko agitacijo za pridobivanje novih «članov. Ker pa redne seje tukajšnje krajevne or gauizaoije ne morejo izvršiti vsega dela, radi tega apeliram na vsa društva, da naj izvolijo avoje za stopnike, kateri tyodo potem oh-državali svoje redne seje in sklepih priporočilih ter informacijah teh sej bi poročali na sejah svojih društev. Na ivačid bi rojaki dobili boljše informac^f ML Vaakdo dobro ve, da slovenski narod v starem kraju potrebuje politične pomoči od zunaj sicer bo v resnici uničen. Ako pogledamo nazaj, koliko naših rojakov je bi lo prisiljenih romati v tujino, romali «mo tudi mi. Koliko rojakov je že podleglo napornemu delu, katerega ao opravljali samo s tem namenom, ker so se hoteli vrniti v njih staro domovino z denarjem. Koliko miljonov dolarjev je že romalo v našo ataro domovino, da ji pomagajo. Joda, ali je v resnici kaj pomagalo? Ne, nič. Naš narod je ostal jk vedno siromašen, kot je bil. ker ni imel polit ično-gospodarske podlage. Katera bi ga obvarovala pred gospodarskim izkoriščanjem. Njegov marljivi trud doma in v tujini je bil zastonj, vse je romalo v roke krutih izkoriščevalcev. ¿*edaj je čas, da se našemu narodu opomore in razumno v prvi vrsti politično, da si uredi sam svojo državo za sebe in ne omaga v tem divjem političnem plesu. Zanimajmo se za JRZ in podpi-rajmo to organizacijo mnralno in podporno iu dosegli bomo ono, po čemer hrenepi naš narod že sto let ja in stoletja. Dragi mi rojak Ne misli, da bodo drugi opravili vse m ost o tebe ali pa izvršilo par požrtvovalnih mož. Ne. narodni položaj je odvisen od ljudske mase same, kajti le maae morajo predstavljati narod ia le od naroda ae more zvedeti z« i\jihove težnje in trpljenje. Pomisli! Naš narod ua Primorskem trpi Že dol* Ifco. jrišel je ob vse svoje imetje, izgubil veliko svojih dragih in dan za dnevom je pretepen od su-ličarjev. Pa še ni obupal, on še vztraja, in vstrajal bo do poslednjih moči. Vprašam te. Hi H pripravljen pomagati mu tudi ti, ki ai datie« tukaj prost f Prepričan sem. da si in da gotovo ne boš odrekel po-moči ampak pomagal P« evoji moči potom Jugoslovanskega re* publičannkega združenja". — John Matelič. SENATOR vmp V SKA NJE09 Za «voj govor preti delavstvu j« porabil policijsko stavko. —Pred kratkim je bil na «Maku v tukajšnji naaelhini znani rojak Filip Nadina. upravitelj "Proevete" in član ekaekutive JRZ. Kak ntie > odneael a seboj i« kako se mu le kaj dopadr v tem aientu ne vem nataojko. Omenil je eamo to. da v tukajšnjem mestu je "suša" in ni. Po tem takem amo odrešeni aamo na polo-vien Nekateri uživamo sladke d«-brate pelinaatih snhačev, ki nas najbrže popeljejo po bližnji prfti ia puščave pred vrata neskončne večnost^ kjer ae neha vsako trpljenje tega aveta. med tem ko ni marsikateri le vedno privoM čalicn ontan kov bret. kot pribaljšek le aa tem are- WjWhÜUgfem. P. C. —Senator Mj^i* iz Aiuutaue je izrabil stavko policajev v Host en u, da je i«, ateelil svoje puščice na "Aiueri-kpusko delavako federacijo." Jz ijegovega govora je posueti, d» bi najrajši' videl, da bi bilo delav-cem prepovedano se organizirati v strokovnih in ,po|itičnih organi-nanti, Da napravi na druge aenatorjr vtis, je slikal z živimi barvami ho-vjetsko vlado, ki pride po njegovem .mnenju Âe v dv«h lotih. Veje I je, vladna avtoriteta in t* bodo podjetniki kot ponavadi nasprotovali "Ameriški delavski f* deraciji'' in skušali potlačiti njena pipzadevapja. potem bodete imeli s kom drugim opraviti point naa. Videli boste, da bodo ljudje tje leteli, kjer mislijo, da dobe po- TT.««***» nBïmirièimr a ^ ' V ^J4«« «tSlIiju HVOjc Uf LliTWCA UftKDNIBTVA. ^ovoUnAsM «e bodo inidali tje. Jofcn Janesh, Ann, «ans. —„Iger obUnl^vni0 tokojšnjo pomiK Paketna pošta še nI odprta za no-l>eno driavo v centralni Kvropi, razun v Nemčijo. Tako tudi nI še u Ceho-Hlovakljo, kolikor i*m je anano. Pričakuje *e pa vsak čaa, da bo, kakor hitrS bo mirovna pogodba ratificirana. — tn. da jih ah mai bolj veneie in «pravo trdne v trpljenju na tem sveta, a v g. t. 4L vi«I V tukajšnji aanelbini Kodanj. — Depeša z J H maja sli pa v bodočnosti. P ^ "ftUri miljone Američanov > bilo izvei-bauih, da j>orazijo avtn* k racijo v Kvropi v krizi, skozi katero smo ravnokar šli. Ti molj« zdaj ne nredlagajo, da no za avl» k racijo doma." JIAPAD JU SAXEO XV VMOt Xalsa, Qkla. - Defytij W *J javlja z dne 10. t. m., da je Av Jleaaly > bil ubit in dva bam»« atrija akiriiiia pogodbo z Juge r»,p».j« ali bila smrtno rani*'»* aiavijo z« vzajemno izmenjava .ko an ¿mučni roparji napravili p» blage v vrednosti ene iail>rde 'izkua. da erop¿o delavno bsnk* k rea. ki ee pozneje pov^e. Ju- v IUI Korku. goaiavija bo dala AvatrU' živila in volno, kar A vat rija najbolj po. nekdanjih do- ¡trabaje ia aadnja bo dal« Jugo alaviji železnioo. p^pir in hišno ala vsui tfed živili. Pošljejo ■ ID. — Tukaj je za-Iii»ti trni* ten« m dakleto lateo «a hitro in trajno od-•vqjih uk utajah narodnostjo tvoj**« »pol». Im« Nadzorni odbor» i** hmk tMl, «Il PtarM It, KvM. Mtea. 4aa. Kala«, 1007 B. 74th St.. Oavoland, OU* Tiskovni odbor. 0*0*, Mi AalnM O Matt NraO. «i i HHMHIi JPNafc Ahl, BUM k. ftwhil Ava« (M Mm THMJ. S« tai, U»r.»n, ra. jalte ovw. m8 bb***ww< dini, h 8k«h. UM a 88. 8t, n.vaUMi 0 ¿«Mr ufe«. »84« i» R»om An, am PDP"* OMVNKi On f. J. fan, 8888 O 0*r 4 nléaaar boliftwra im evefta. Cata témm Ijrnje. f.t riaUlj, $!<».£. ana Uta 11 ja $1*0$ s takao vrnd. r.odaja adi nolr Uul M*d»< m* 08., IM Uaa| Bid«., fktdmrgh, Pe. •JvhU« In nan delavH aaalalij» looo «v<»u do-novlh IUI a 4 do I sobami. m »* oo aa mm* stanovanj» in hranojui $7.00 na tatfan, Nahai« Pa., ab S S O tolotnIH Za dsljfta pojasnila Radarska konvencija tov. Konvencija aboruje po Cuali-iugovem mnnualu lgjeiaa j« le takrat, če je «lavijen predlog, da aa preiti«' na dnevni red in če ho Cleveland, Otto. — Konvencija organiziranih rudarjev, na katSjWjjjj je letos tudi ve? slovenskih dele •atev kot navadtjo, je pričela torek zjutraj *ečno ob desetih dopoldne. Konvencijo je otvoril s primernim nagovorom ^enry Kaisse kot zastopnik "Pleveland-Mke delavske federacije". Po kratkem nagovoru je predstavil mestnega župana Harry .L. Da visa, ki j<« <"ast it al rudarjem na delu, ki so ga i/.vršili v vojnem času. .njim i? govoril «John Luthrii*gei\ po-»lovni odbornik deUivoev .atrojni-ike organizacije, ki je v odsotnosti tajnika "C'leyeiandake delavske federacije" peadruvil rudarsko konvencijo. Dejal je, 4a se marsikateremu delavcu zdi napredek prepočasen, fia delavci čutijo, da hi se včasi morale stvari razvijati hitreje; delavci postajajo nezadovoljni, ker se njih upi ne realizirajo hitreje. Temu je dodal, da je dobro, če je Človek nezadovoljen, toda z nezadovoljnostjo moramo združiti tudi konstruktivno misel. Končal jc pa z besedami: "Bog vam pomagaj pri vaših sklepih, da pospešijo vaša prizadevanja (lati, o katerem pričakujemo, da delavci vsega aveta nastopijo svojo dedščino, dedščino, kale va jim je bila odvzeta skozi stoletja." Za njim jc govoril John Moorc, predsednik "Ohijske delavske federacije", ki je primerjal sedanjo konvencijo s konvencijo rudarjev v Colurnbusu leta 1891, ko se je zbralo malo število delegatov, ki so vsadili rastlinico, ki se je razvila v orjaški hrast, kateri je sedaj tukaj zastopan. (lovoril je Warren Stone, predsednik bratovščine železniških strojevodij. Razpravljal je o mexdi,,o povišanju mezde in rekel, da povišanje mezde ne izda nič, ker profit ar ji podraže živila še enkrat tak visoko, kot je bila povišana mezda. Dotaknil se je tudi moči, ki jo imajo rudarji z besedami:'" Včasi se čudim, če se za-. jedate moči; Hi jp .y.y^iU rokah. Oe prenehajo v delom "Združeni rudarski delavci", tedaj bo vsakdo počival, ko porabimo sedanje zaloge premoga. Udeležil sem se precej stavk, videl sem jih ravno toliko končati, in vem, kaj pomenijo, vem, kako drage so za obe Ktranki, za može, ki $ta,vkajo, za može, katerih lastnine se tičejo. Ali ste že kedaj razmišljali o tem, da strajkate z močjo, ki je v vaših rokah, na volilni dan in pri volilni žari! Hledili amo slepo voditeljem političnih strank in gla-«ovali smo za nji, ker so za nji glasovali .naši očetje in dedje pred nami---Natančno pa ne vemo, zakaj." Govoril je Timothy Bhea, pred-sednik bratovščine Železniških kuračev, o naeijinaliziranju ame-' riških Železnic po Plumbovem načrtu, William G. Lee, predsednik bratovščine železniških zaviračev, se je dotaknil rudarske stavbe v distrlktn trdega premoga, pri ka-leri so pomagali tudi organizirani železniški zavirači. Za njim je nastopil John L. Lewis, poslujoši predsednik rudarske organizacije, ki je nasliksl, v kakšnih žalostnih razmerfch so živel i. ruda rji pred *ri «to leti na Škotskem, ker ao lastniki rudarjev Imfli prvo besedo v Parlamentu. Spretno je prešel na "flzmere sedanjega časa in predlog železniških podjetnikov, da ae /.e le/i ličarjem vsame 4 pravica do stavke. Tajnik Oreen je prečital ofie! ¿dni poiiv ta konvencijo.>i ga konvencija veela na «yin je sklenila, da se zaneae v zapisnik. Poslujoči predsednik I#eiria pee-čits imena članov poslovniškega '"'"«•ka, slov in jgditeljev, nakar zaključi dopoldansko aejo. ''opoldanska seja je pričela toč «o ob pni dveh .popoldne. Odsok 'H poslovnik je takoj predial svoj načrt, *i je bila po kratki '•'»sti in « nekaterimi spremem h«mi sprejet. Važne določlie so '"le: Konvencija zboruje dopol dne od d «»vetih do dvaaajatfli k» > "poldne od dveh do petih. Noben delegat nima praviee več kot enkrat govoriti k at vari. dokler aian crovoriH tmrm niki, ki an ae ogls «Hi prvikrat za besedo. OAvori so ootojenf na pel ¿oinsrt. Vsakdo pravieo do besede aamo 4va-Vrnt Kdor lali v ni krat govofiti. moaa dareliti kaavenčna ve ♦'ins. Glasovanje po imenih m ntt, ŠO bili k predlogu membni predlogi. stavljeni spretne je atavljen predlog, da ae preide k ^nevnemu predlog položi na mizo), tedaj se ne inore glaaovati 0 te«i predlogu, dokler ni dobil delegat, ki je stavil predlog, besedo, da vtetnelji svoj predlog. Tajnik Green je prečital poročilo iz Lejcingtonu, Ky., da so organizarili rudarji v okraju Jiopkiusu, Ky., iu da se je St. Bernard Coal kompanija podala in priznala rudarsko organizacijo 1 Al. W. of A. Ko je poslujoči predsednik Le-vvjs čital svoje poročilo, je predsedoval tajnik Green.' Predsednikovo poročilo je bilo odkazani odseku za poročila. Predsednik Lewis je naznanil, da je umrl John Mitchell, bivši predsednik 1*. |f. W. df A. v letu 1908. Bil je deset let predsednik rudarske organizacije . Delegat Moore iz šestega di-strikta je predlagal, da se izdela primerna rezolucija v spomin umrlemu predsedniku John Mit-chellu. Predlog je bil soglasno sprejet. Predsednik Lcwis je tu-koj, imenoval potrebni odbor, da izdela resolucijo in jo predloži konvenciji. , STARA ŽENA UMORJENA HA NJENEM DOMU. Po polioijzki sodbi je umor delo bebca. Chicago, jni. — M rs. P. Scliroe-der je šla na obisk k svoji prija-tglaici mrs. N. J. Brovvnovi, vdovi metodistovskega pastorja. Čudila-se je, ko se je približala hiši, da Je vse tiho in mirno. Opazila je tutu, da je v hiši tema, kar nI bila navada ,ker je bila ura šele sedem zvečer. Potrkala je na vrata, toda odgovoril ji je molk. Mislila je, da šla njena 60-letna prijateljica na sprednji mostovž, pa je vstopila pri zadnih vratih. Šla je skozi temno kuhinjo v obedovalno sobo. V temnosivem mraku, ki je bil v obedovalnici, je opazila, da leži nekaj na tleh, ki je pa bilo pokrito s preprogo. Dvignila je preprogo in pod njo je ležala mrtva njena prijateljica, zadavljena z belimi nogavicami. Sehroederjeva je kričaje zbežala k bližnjemu so-sedu, kjer je brzojavila policiji o strašni najdbi. , Policija je bila kmalu na mestu in je pronašla, da jc bila pastorje-va vdova najprvo pobita na tla in potem zadavljena. Morilec se je poslužil njenih nogavic, da jo je zadavil. Vdova je bila oblečena, na njeni bluzi so bili krvsvi madeži. I Policija je najprvo mislila jc bil Uvršen roparski umor, a kmalu se je, prepričala, da so vse vrednosti nedotaknjene. Prišla je do zaključke, da je bila stara že-na žrtev bebca, ki jo je najprvo napadel in na to zadavil. Nadalj-na preiskava je odkrila rastlinske bučke ns bluzi, eno oko modro, bučke na bluzi umorjene vdove, ki so govorile, ds je morilec prišel prek prerije. Nosna kost vdove je razbija, eno oko modro, na vratu se poznajo odtisi prstov. Njene glsvs kaže rane in policija sodi, ds j« je morilec najprvo napadel z nekim orodjem, ki pa še ni dogitauo. Po zdravnikovi sodbi je bila vdova umorjena štiri in dvajaet ur pred odkritjem umora. t PüiÖAJTE JIAUWCKOV SAMIH DOMA. iu uitrogUuociuJCo ao vatopiü v vežo stare h£e, je aafaltaksle. pil < «lo je p^ta^i itp policaje od vadi strani, policaji so pa odgov*itfa!t na ogeuj. Ko se je diui raak*dil. sta bila dva policaja ranjena in. trije bamiitje. JUil je pravi i mudit »ki brlog iu tpolicija je liašla v njem vaakovrstuih ukradeuih reči. V0J9TA NA UUUEM. (Nadaljevanje s 1. strani.) bota vi jala povzeti drastičnih korakov za vpostavljenje miru in reda na Irskem." » Drastični koraki so storjeni.' Irska je polna Vojaštva iu zadnje dni jc bilo izvršenih neliroj oboroženih napadov in vlomov v sta" novanja, kjer bivajo sinnfeinov-«!. Zasežene no bile listine in vojaki stikajo tudi za orožjem; bile so hišne preiskave v središčih rebelne prgsnizaeije Sinn Fein> Dublinu, Corku, Belfastu, Gahva-yu. Aretiranih je bilo mnogo oseb iu med temi tudi dva poslanca v irskem parlamentu. Proti vsem aretirancem je nsperjena obtož-jba veleizdaje. Ponavljajo se tudi izgredi iu krvolitja. Hišne preiskave so ins-lokje mirne. Rebeli sprejemajo vojake in policaje s točo kamenje in streliva, hi iraaj0 frnki re- dešeli. proceduro kriminalnega zakona iz láta 1887 v U2 okrajih Irske. Vojaške Čete patrulirajo mesta in trge * nasajenimi Imjouetii medtem ko se vozijo po vaaeh v oklopnih avtomobilih s strojnimi puškami. Položaj je kritičen. Jtepubliča-ni, ki so dobro organizirani, izjavljajo, da ne bodo mirno gledali nasilja in krvava civilna voj« na morda izbruhne vsak čas. Province, B. J. — Kamonn De Valera, predsednik irske republi-ke, ki se mudi v tem mestu, je izjavil v soboto, da je bojna fronta zdaj na Irtkem. Izjavd gover-norja Preneha je označil za veli-ko infaraijo." "Ako hpče^Angli-ja imeti red i» mir na tthkem''i je rekel Valera, "tedaj Viaj iz. prazni otok. Dokler pa bo tuja o-kupacijska armada v nasi repu-bliki, toliko Časa ne bo iftíru in reda." adraidb Severa'« Regulator /fisnaeaa AasailaAaak 4» nrnai/ir L \offtrov in protior ajcr Bs dobit. JevMBhJakaraah. Ä-1?or*tM zabUvaU pr*«aga m odkloniti v* ponaradbe. Vtjtíls na ta oadln ato lahko ¿gumi. da do««. -......''""i »a "»■j» ■« puMičani skritega po vsej Vlada je uveljavila pro raaniai. sarvj* STveš »ari 44* ¿a T*"rila**lÍ Lmrn^lm St' C ta« in fuagara. Za vsak parnih an la ■•Inj kart na prodaj. Kdor idl petovati naj ml pila, fear utagaaja prili U^ iatfAnaMlîs. POŠILJANJE DENARJA — Kal a k«ml«w ujtalM aaatapalk IS IJoa. Jslsi ih« druftb« Amarle«» Ea-pr*»* Co. aa poiilj.nj« danarja v Ino-V»» w>>— Mthrtl donar hI. Vabilo na vinsko trgatev m plesno veselico katero priredi društv* "Slovenski Dom" Hov. 107, 8. D. P. JL dne 30. sept. %. 1. v Homer Oity, Pa. ob 6. vri zvečer v Slovanskem Narodnem Domu. Uljudno vabimo vso našo člane in članioe društva, vsa druga sosedna društva in vso slavno občinstvo domače In bližnjo okolico, še posebno fanta in dekleta is Oreoaburške in Lusebnrgiko oko-dajliee, da nas mnogoštevilno poseti jo pri ti sabavi na omenjani dan. Igrala bodo izvrstna Hrvatska Tamburaška godba. Vstopnina so molke jo 55c, u žene in dekleta po lic. Za dobro in vsestransko točno postrežbo bodo skrbel vestlitai odbor. Torej U dan vsi na plan! Ha svidenje dne 20. sap. 1819. Opomba; £lani društva plačajo kakor je bilo sklenjeno «is zadnji seji, vaak po eno vstopnico, če se veaelioe vdeleži ali ne. Homer City, Pa. JWdx 275, A. (JUvan, Uj. geranton, Pa. — 4.1etna >lsrthn in 6-letni Miler sts pstsls brez nadzoratvs «loma. Wer je njuna mati odšla po opravkih z doma. Naenkrat ao ališali aoeedje. da otroka kličeta na pomoč, in ko ao prišli v hišo, so videli, da je oble. ka deklice v ognju. Hitro so po-gaatli obleko na nji. toda deklica je zadobila tako težke opekline, da jim je nekaj ur kasneje pod-legla v bolnišnici. Ko je tnali odšla od doma, jc mali T borna s vari kos papirja h* ga zanetil v štedilniku. Otreael je papir in kdrea je padla na ohM«» njegove aeatriee in jo zanetila. BITKA Z BAHDITI; PIT EA- SLUŽBA. Išče se hišnik (janitor) sa urad Slovenske nerodne podporne jed' note. Zglaeite m v g), uradu na 2657-26»7 Bo. Laurndale Ate., OhkAfo, III. Za stari kraj. 8 « PAaiUKI.—V «Mri luraj m *or« mirni li.tl «o «•da» odpljujo paratkov Fraaco«lw Tal* oa pr, K/liK lisia •apt-, rfclsege lo. «apt aarnati iillMja vo, Vam mika* w vsa «UvmmIm kraja tro la po alaki ooai k ISO Kroa m. 200 Xroa pa. ■00 kin aa. 'K^00 Kroa aa. S.00 •S .$ 2V.TI ibfit» Kroa aa----$100.00 •i SO Lir aa..,....S SM »00 Ur aa......4 12.00 §00 Ur m.......S 58.00 1000 Ur aa.......$115.00 Opaar poiljllo po Moaor Ordar, all Amarloaa Eapro* Moaoy Ord«r, aH po Baak Draft«. POTNI LISTI. — OalM, U aašajo •a*l ImoII to «ltaoatl, proskrhlM tudi MtmtlUt. LEO ZAKRAJiElC, 70—9th Ave. NEW YORK, N. Y. IÄÖEM BLUtKIHJO katero bi veselilo opravljati hišna dela in skrbeti za tri osebe. Na ataroit se ne oziram. Plača po do govoru. Za natanjčnejša pojasni la obrnite se na naslov : John Hrs-bernak, P. 0. Box 146, Claridg*, Pa. Si«f»«k» Umina Podporna Jedaota. wérUrt'îsttii909 GLAVNI STAN. SSST-S9 sa LAWNDALB AVBH CHICAGO, ILLINOIS. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. Irvrševalni odbor. uppAVNi ooaaa. mogoče pošiljati denar f staro domovino in sicer Oa Hlovenako e kronah, v kraje milini po Italijanih pa v fljrah. Bedenje cena m i poštnino vred t 100 Bron...........,,$ 300 1,000 kron IßM 800 kron ... ........ Mi) A,000 kron ... ..,, 1MJ0 •00 Bron............. U m 10,000 kron....... 370 00 Potuje le tudi lahko v al aro domovino, toda arnikl so kov je ss no, toda pi prenapolnjeni; tlaoč ljudi čaka na prostor, a parnih sedaj |e kaj malo, sato ja bolje, da vsakdo malo potrpi, da os razmere zboljšajo. Za pojasnila pišite na i , FRANK SAKBEE S3 Cortlandt BL, Hov Tork, H. V. ORT, »oc - policaji ... Uatfiika avt#Moobila. I So pa maeeol «SOL ljudstva. Ako m. iokaJi nekega laatnika Ovtomahila, O katerem so slišali, da ima na av- naro0hikom ? pojafhilo loogk. tlllllllllllllHIlllllllUIIIIMIIIIIIIIUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIUIIUIIMUlUlIMHIIIIIIllllMIHIM POTREBUJEMO 40 RUDARJEV ImtoH ae rajoni delati na ttiaho* prrmomi, sa aai premogom v Je visok okro« 42 pak«r DELA. ena ti na Vmiory Min« r llobopplr, Pa. areaiMPtev J* popolnoma varan I» rsb Vil NA» SE VEDNO STALNO D .»IjMaiems narj» HI Imam« I In Samel lahko dobi so hSM lnlmaiiioii JOHN SPRINGER. 407 Houso Bid g odprto avotllka. Pittsburgk, Po. «It pa prMlt» prlpfavtkSf M átlstí k VICTOR COAL MINING CO., H OLSOPPLE, PA. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ « » f ii'aáiiffii iáéi ai .a rfto Inozemstvo. Angleži izkrcali Čete Ha Turškem London. — Uradno se poroča, da j« bilo v petek 1zkresnih 150u angleških vojakov v Scutariju onkraj bosporske ožine pri Carigradu. Vzrok ni naveden. Romand ie ropajo nk Ogrskem Pariz. — Vrhovni avet je pr* jel nadaljna poročila o rumunakih rekvizh ijah v Budapešti 10. sep ternbrs ao Rum one i vzeli 71,42» parov otroških čevljev iz neke sirotišnice in jih poalali na Rumun «ko. Otroei ImkIo morali biti boni prihodnjo zimo. Razmere med Rumunijo in en-tento poatajajo "prijateljake" V petek ao konferirali tukaj fram Coskl zunanji minister Pichon in rumunaka delegata Miau in Vej' da. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Hababnrški princ pojde v Amen-ko, da obogati. Dunaj. — Tukaj poročajo, da ae je bivši nadvojvoda Maka, brat ekscessrjs Karla, namenil oditi v Ameriko v evrho, de ai nabere bo gaetve. Maka je zdaj v ftviei, kjer atannje z vao svojo družino v dvema sobama in gre mu je ko slsbo, Zmaga boljševikov v Sibiriji, po ras v jnžni Rusiji. London, 14. sept. — Iz Moskve poročsjo. ds so boljše viške čete osvojile vso provineijo Amur od Karsbovska do • Hengiereds vzhodni Hibiriji. 2(10,000 Kitajcev je pomagalo holjševikom pora/iti bela čete. > Angleški vojni urad javlja, de je general Denikin porszil sovjet ske Čete pri Csrielnu Volgi in ujel 9000 mož ter vplenil 11 topov1 in sto strojnih pušk. Trije holjševiški polki so se podsli in dva sto bila uničena. Anglaflro delavstvo sohteva pramitev Rusijs. Glasgow, Anglijs. — Kongres etrokovnih unij je sprejel resi» lueljo, v ksteri zahteva, ds mora Anglijs tskoj od poklicati vse svoje čete iz Rusije in odpraviti prisilno vojsško službo. Preganjane komunistov v Bra- ■žliji. '«. Rio de .Isnelro, Brszllija. — Tukajšnja policija je pričele i sktivno kampanjo proti komuni stom. Okrog 100 oseb je bilo are tiranih zadnji teden in list "ttparteru*" je suspendlrsn. Sovjetska ftusijo jo Še vedno aa mir. London. — Brezžični telegrsm Iz Moskev se glasi, dO je petro-gradski sovjet sprejel resolucijo s katero poohlsščs svet ljudskih poverjenikov, ds lahko vssk čss stopijo v mirovna segsjsnjs zavezniki na podlagi pogojev, k so hiti ml zadnjih že stsvljeni. li l^elsingforsa je prišla vest da so vo jelke oblasti v Petrogrs du dobite naroČilo Iz Moskvs, ds pošljejo ns julno fronto v ne Čete ker jih je ns rsspolago. • Vapad na predsednika Peru vije. Uma, Peruvlja. — V sredo bil lsvršeu ponesrečen nspsd ns življenje predsednike republike Peruvlje AuguNts B. Jegulje Veš osH» je bilo sretirsnih. Drugi dan so bili večji Izgredi v tem mestu. Isgrednlki so rszdejsli neko lovamo, zsžgsll hišo nredulks li Sta "RI Commerclo" in deloms o-pustošili si s no vanje bivšega preti sodniškega kandidata Antera An plllaga. LJUDSTVO JI mSZADO-VOLJirO. Turki In Orki so se sdruHlt proti Bolgarom. rsrl«. —• Brzojavka Is Aten Dstirsns 2. t. m. poroča, ds no *e (Irki in Turki rdruiili v zspadnl TVociji In pričeli revolto proti Bolgsrom. Ko «o prebivalci sad-nji meaer slilali, ds Ameriks ra hteve, da ostane zapodita Traeija Bolgarski, mi sklenili. da s silo preprečijo v ««k tak odlok mirov «iranl ne konferrnrr. Bolgarske garni-vije v zapoditi Tranji m» *lal>e, toda tam ho oia<>ednn«ki komlta-dii, ki »e «popadli z relielniml Turki in t Irki in bilo je ve* ubitih na o Ur h «»traneh. Tako ismentirsjo iu težijo po listih in shodH» -ter iiudirsr kakor nekdanja avstrijska aka vlada in enako sedaj jugoslovanska, kako bi odpravili nezadovoljnost. Vse polno avetov imajo. Kili pravijo a terorizmom, eni s protekcijsmi, eni s korupcijo s tmc, ds ae poineče med ljudstvo tem in onim slojem večje ali manjše drobtine iz jasli vladajoče gospode. Že nekdsj je veljala ta morala. Da pridobim nezadovoljne-ža, mu ponudim prijszno lice v avdijenci, vržem par novcev iz občega imetja, ali ga protežiram in mu nakladam posebne ugodnosti, ki jih drugo Ijudatvo nima in a tem utrdim svojo pozicijo. Neksko tak razvoj imamo ae-daj pri nas pred nami. Cele razprave čitamo o tem problemu, in lavnost jih golta kot blagoslov, ki naa povede v boljše čase. In ven dar je vse to le slepilo, ki vzgsja petoliztvo, občemu blagoetsnju pa nič nf koristi. Meščanske stranke pač ne morejo drugače delati, ker gre za njih obstoj in njih egoietično namene. Že včeraj smo rekli, da jo o-stala v družbi na krmilu ista go-apode, kskor je bila pred vojno. Z letim intereeom kskor doslej de lals je v svojo dobrobit na raču t ljudstva. Zaradit^ga tudi ne mo remo pričakovati od te gospode, da bi ukrenila kaj korenitega i korist splošnosti. Cene blagu pri pro^ucentih, zla sti kmetih, padajo, a konsumenti morajo plačevati vsak dan potreb no blago dražje ; zaloge so še, uvoz se nudi, a ne enega ne druzega ni, ker bi to škodovalo tistim, ki danes vlsdajo v državi. Blago mora ostati skrito, trg zaprt, da more tu gospoda vleči ljudstvo do golil kosti. V teh razmerah pe trpi le delav stvo, trpe tudi obrtniki, uradni štvo vseh kategorij in mslo kine tijstvo, zlssti pa industrija, ki je duša vsake moderno urejene dr žavne družbe. In za vse t« : Italijani eo raaoftoroni. —Split, List 'I/Azlone". ki izhaja v. Pulju, priobčuje v svoji žtevilki od 5. avgusta zanimiv članek, ki dovolj dokazuje, kako ao sami I-tslijsni ns tej obali Jadrana ra-zočarsni zaradi postopsnjs svojih osvoboditeljev. List veli, ds se je že v enem prejšnjih členkov dotsknil tegs predmete in prsvi, da ae je Že takrat pojavljalo ne-zadovoljstvo zaradi sedanje u-prsve, ki ni, kskor se je prfčako-vslo odkritosrčna in rasberits. Že je devet mesecev, piše nevede-ni čssnik. ksr se nsm podira vsa ona nsds. ona vera, ono navdušenje. ki ga nam je vzbudilo pla-polanje trlkolore. fte dsnes nsše-mu peresu ni dovoljeno, ds bi beležilo vae ono, ksr nsm je oatalo v spominu. Liat nadaljnje, ds se nadeja, da vendar novi režim, ki ga pripravlja minister za te krji-je. ne bo oatslo samo pusto ministrsko obetsnje, msrveč ds ae po- Ers vi jo vse napake poslednje do- ». List piše t K nsm je hllo treba prfei z raborltim duhom in e ljubeznijo. trebs je bilo vpošteveti, da ne&c pMdvalat vo potrelmje ne aanio hrane, msrvcČ tudi avo-binle, zlssti avolrode. Prekmurjo ostane začasno pod vojsNco upravo. Ljubljana. 13. evg. V sedaj rese denem oaemlju Prekmnrjs oatsne sočasno vojaška uprave, pri ka-leri sodeluje kot civilni komksr dosedanji vodja okrsjnegs gls-varstva v Msriboru. vlsdni tajnik dr. I