1928
GOSPODAR
St.16.
jubilejna kmetiiska razstava od 1. do 10, sept.
Kakor že dobro znano, priredi Kmetijska družba v proslavo svoje stošestde-setletnice v začetku septembra jubilejno kmetijsko razstavo, ki obeta prekositi vse dosedanje take prireditve. Razstava je namenjena kot strokovno-poučna, deloma tucii kot zgodovinska, le v manj« meri se bo upoštevala tudi trgovska plat.
V gtrokovno-poučnem smislu bodo zastopane vse kmetijske panoge bodisi z znanstvenimi predmeti, bodisi s pridelki. Ravno v pridelkih se zrcali napredek našega kmetijstva, ki je v prvi vrsti zasluga Kmetijske družbe in njenega slošestdeset,-letnega delovanja. V tej dolgi dobi tiči ogromno delo za zboljšanje gospodarskega stanja našega kmeta, in če ga danes hvalilo kot naprednega in umnega gospodarja, je postal tak vsled dolgoletne vztrajne propagande, ki jo je izvajala ta njegova stanovska korporacija. Naj navedemo tukaj samo nekatere oddelke te zanimive razstave, ki bodo vzbujali posebno med kmetovalci največje zanimanje.
Zgodovinski oddelek Kmetijske družbe bo podal nekaj podatkov iz njene preteklosti- slike predsednikov, tajnikov m znamenitih mož, ki so delovali p« družb«. Dalje diplome in kolajne, ki si jih je družba pridobila na raznih svetovnih kmetijskih razstavah. Stari spisi in zgodovinsko važni akti, ki imajo poseben pomen za Kmetijsko družbo itd.
Kmetijsko šolstvo bo zastopano po naših štirih kmetijskih šolah: na Grmu pn Novem mestu, v Škofji Loki, v St. Jurju in v Mariboru. Malokomu je znano, da je Kmetijska družba že 1771. 1. ustanovila in vzdrževala v Ljubljani prvo kmetijsko šolo. Ponovno jo je osnovala 1850. L na pristavi na Poljanah in jo vzdrževala tako dolgo, dokler je dežela dajala učencem štipendije. Šel? 1772. 1. je dežela ustanovila vinarsko šolo na Slapu. Današnje kmetijske šole bodo pa na tej razstavi pokazale svoj ustroj in svoje dosedanje delovanje.
Gospodinjsko Šolstvo ima tudi svoj začetek v Kmetijski družbi. Prvo gospodinjsko šolo je. ustanovila družba 189». i. v Marijanišč'.. v Ljubljani, ki že trideseto leto deluje in je vzgojila nebroi dobrih kmečkih gospodinj. Mnogo pozneje so bite ustanovljene gospodinjske šole v smi-helu pri Novem mestu, v Repnjah, sedaj v Kranju, v Mariboru in ob koncu Krekova šola v Šiški. Vse te šole bodo pokazale na razstavi svoj ustroj in v kakšni smeri delujejo.
Slovensko kmetijsko-strokovna književnost je izredno razvita, kar bo videti vse na razstavi. Tudi tu je začela Kmetijska družba kot taka orati ledino: prve slovenske kmetijske knjige ie izdala prvi kmetijski časopis razposlala med »'o^-ce in do osemdesetih let minolega sto-
letja edina tiskala kmetijske knjige, Ko bodemo videli vso našo kmetijsko književnost pred seboj, bodemo pač lahko rekli: vendar nismo še taki reveži v strokovnem oziru.
Razstava pridelkov bo pokazala, kaj so letos pridelali naši kmetovalci. Predvsem bodo razstavljena razna žita: pšenica, rž, ječmen in oves v klasju in zrnju. Najlepše žito bo seveda tudi odlikovano z zlatimi in srebrnimi kolajnami. Razstavljeni bodo seveda tudi drugi pridelki, kakor krompir, pesa, fižol, koruza itd.
Kmetijska statistika je bila dosedaj v Sloveniji premalo upoštevana. Po prevratu jo vodi sicer državna oblast, toda tako nepopolno in nepregledno, da si težko napravimo jasno sliko o domačih kmetijskih razmerah. Kmetijska družba je skušala zbrati nekaj statističnih podatkov in jili spravila v obliko slik in diagramov, ki nam jasneje predočijo stanje našega kmetijstva kot pa številke same.
Poljedelstvo, travništvo in pašništvo, planšarstvo bo na tej razstavi zavzemalo precej prostora. Živinoreja in živinozdrav-stvo bo bogato zastopano. Tudi perutni-narstva ne bo manjkalo. Konjska razstava bo v nedeljo 2. septembra, razstava goveje živine pa v nedeljo 9. sept. Razentega bo stalen hlev za vse goveje pasme, ki se gojijo v Sloveniji.	.
Rotfato bodo opremljeni tudi oddelki za sadje, vrtnarstvo, kmetijsko industrijo in domačo obrt. Sploh bo tu toliko zanimivosti in poučnega, da bo vsak kmet zadovoljen, ki si bo ogledal to prireditev.
Pomanjkanje krme.
2e v zadnjem »Gospodarju« smo po-vdarjali, da bo treba letos, ker je tako hudo pomanjkanje krme, seči pn prašičih po bukovem žiru, ki je izvrstno tečna piča. Danes pa moramo ponovno opozar-iati, da si naj živinorejci posejejo že sedaj koruze za krmo (pitnik), da bodo imele krave jeseni dovolj tečne krme ter se s prihrani seno za zimo. Dobro je med nekoliko bolj redko koruzo sejati tudi ajdo ali grašico, ker potem taka krma se več
Za,eToda ne samo za jesensko krmo je skrbeti, ampak tudi za spomladno, da dobimo prihodnje le'.) čimprej in cim boh tečne zelene krme. V ta namen josejemo že sedaj grašico pcr.ešino i rzjo, ki bo zgodaj .spomladi pognda in nud. a tečno mlečno krmo. Gra5ica je najboljša m najbolj ^odna spomladanska krma m bi jo morali naši živinorejci upoštevat. ravno tako, 1:«kor jo cenijo kmetovalci drugod. Nujno priporočamo kmetovalcem, da upoštevajo te nasvete, kajtHz vse Evrope prihajajo vesti o zelo slabi letini krme Seno'bo torej zelo drago težko dobiti. Otave bo le m>loty k*. ,e senska paša bo morda kaj zalegKčebo vreme ugodno Posledica P?m«^afl£ krme bo pa padanje cen Živini, ki « do
posebno sedaj jeseni ponujala od živinorejcev, ki nimajo dovolj krme doma. Zato si vsak umen gospodar že vnaprej priskrbi, kar je poUebno za prehrano živine čez zimo.
Vrbar aH zavrta L
Vsak sadjar je gotovo že naletel na jablano aH hruško, ki se ji je sipal iz luknje v deblu žaganju podoben rumen drobiž. Včasih se ga nabere na tleh cel kupček. Ako podrezamo s primerno upogljivo žico v luknjo, se prepričamo, da pelje navzgor. Navadno začutimo na koncu luknje neko mehko stvar, in če imamo srečo in pripravno zakrivljen kaveljček koncem žice, izvlečemo včasih iz luknje za prst dolgo in za mezinec debelo gosenico poltene barve. Žival se zvija in spušča iz sebe jedko, smrdečo tekočino. Pred seboj imamo gosenico vrbarja ali z a v r -tača, velikega škodljivca sadnega drevja, posebno jablan.
Vrbar je velik zatepen metulj 4 cm dolgega života in rjavkasto sivih, s temnimi črtami in marogami prepreženih kril, ki merijo razpeta skoro 9 cm. Pojavi se poleti junija ali julija meseca. Podnevi ždi na de.blu blizu tal, kjer ga ni lahko zapaziti, ker je pisan kakor drevesna skorja. Ponoči pa leta ter išče primernih dreves za zaleganje. Zelo je len in ne zleti daleč od ondot, kjer je zrastel. Samica se pa vendarle toliko potrudi, da najde dovolj zanemarjena debla z razpokano skorjo in obraščena z lišafi in mahom. V razpoke in druga skrivališča polaga jajčeca, ki |ih je na stotine. Najbrže pa se mnogo te zalege na katerikoli način pokonča, preden more delati škodo, kajti navadno najdemo v enem deblu le posamezne zavrtače — včasih več, včasih manj. Le prav redkokdaj pa toliko, kakor je bilo zalege. Iz jajčec se zlezejo gosenčice, ki se takoj zavrtajo pod ljubje, kjer delajo drobne rove. Ondi prežive tudi prvo zimo. Drugo leto pa vrtajo p o 1 e s u, in sicer navadno navzgor po deblu. Na spodnjem koncu rova narede luknjo, kjer izpehavajo blato, ki jih izda, kakor je bilo omenjeno lzpo-četka
Proti poletju drugega leta je gosenica dorasla. Sedaj zavrta rov na svetlo in se prav ob vhodu zabubi. Junija ah luhja se izmota iz bube prej opisani metulj.
Vrbarjeva gosenica živi tudi v deblih
nekaterih gozdnih dreves posebno rada v
vrbah (odtod ime), topolih in brestih. Zato so najbolj ogroženi sadovnjaki tik ob
g°ZdUmevno je samo ob sebi, da je škoda,
Preprieajts (■ vrvarskih izdelkov
o trpiinottl v» »
prve kranjske vrvarne
IVAN N. ADAMIČ
L1UBLJANA, Sv. Petra cesta St.31
ki jo dela vrbar na sadnem drevju, jako občutna. Navrtana drevesa hirajo in propadejo prej ali slej, zlasti če škodljivca ne opazimo in pravočasno ne preženenio.
Vrbarju ni lahko priti do živega in je uspešno zatiranje jako težavno. Predvsem je treba vedeti, da so mu najljubša zanemarjena drevesa. Zdravih, gladkih debel, posebno če so vsako leto namazana z ar-borinom, se ne loti izlepa. Kdor svoje sadno drevje redno snaži in sploh skrbi, da je zdravo in rastno, je že precej varen pred zavrtačem. Poleg tega je pa treba zatirati metulje in gosenice, kjerkoli se nam nudi prilika za to.
Sadno drevje, ki ga je navrtala ena sama vrbarjeva gosenica, se da včesih še rešiti, ako z žico zamorimo aH izvlečemo gosenico. Kjer gosenice ne moremo doseči zaradi kljukastega rova, je treba toliko izrezati, da pridemo do nje. V vsakem slučaju pa moramo potem, ko smo gosenico umorili, rane in luknje neproduš-no zamazati s cepilno smolo. Drevje, v katerem se je zaredilo po več vrbarjevih gosenic, je pa navadno izgubljeno. Najbolje storimo, ako ga pozimi ali zarana spomladi posekamo, razžagamo in razko-ljemo, da moremo pokončati zalego v njem. V enem samem takem močno napadenem hruškovem deblu so našli do 200 gosenic.
Denar.
g Vrednost denarja 21. t. m. Naš dinar stalno notira v Curihu 9.13 centimov. Inozemski denar se plačuje na ljubljanski denarni borzi po teh cenah: angleški funt 276.25 Din, ameriški dolar 56 93 Din, fco-landski goldinar 22.83 Din, nemška marka 13.57 Din, švicarski frank 10.96 Din, madžarska penga 9.92 Din, avstrijski šiling 8.03 Din, belgijski belg 7.91 Din, italijanska lira 2.97 Din, francoski frank 2.22 Din, češka krona 1.69 Din.
Cene.
g Ljubljanska blagovna borza. Deželni pridelki: Kupčija s žitom je nekoliko oživela. Kupuje se večinoma nova pšenica. Pšenica baška 79-80 kg težka se nudi za takojšnjo dobavo po 290—295 Din za 100 kg pri nakupu celega vagona; koruza baška po 350—352.50 Din; oves baški 265 do 270 Din; moka »Og« franko Ljubljana stara po 520—525 Din, nova po 455—465 Din. — Les: Kupčija z lesom je precej živahna, vendar v splošnem primanjkuje zahtevanega blaga. Cene za kubični meter lesa pri vagonskih dobavah so bile v zadnji dobi te-le: smrekovi hlodi na nakladalni postaji 225 Din, trami ravnotako po 270 Din; trami v Domžalah po 235 Din; hrastova drva na nakladalni postaji po 15.50 Din za 1C0 kg.
g Žitno tržišče. Mlini so začeli v večji meri nakupovati pšenico, zato je postal promet z njo živahnejši ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Vojvodini. Cene so se ustalile in notirajo za baško pšenico na borzi v Novem Sadu 247.50—250 Din za 100 kg, za boljšo celo 252.50 Din. Izvoz se dosedai še otvoril, ker naše cene ne 8'
ugajajo inozemstvu. Vzrok ustalitvi ccn je iskati torej edinole v domačem povpraševanju. Moka stane v Bački 390—400 Din 100 kg. Slovenija kupuje le malo domače koruze, ki stane v Bački po 307.50—310 Din, medtem ko pride ameriška koruza v Ljubljano po 310 Din. — Cene pšenice na svetovnem trgu so nizke; posebno značilna je nizka cena na čikaški borzi, ki pa na naše cene ne vpliva. Iz Rusije poročajo, da bodo imeli malo pšenice za izvoz, kar bo dvignilo cene.
Živina.
g Ljubljanski živinski sejem 14. t. m.
Namesto srede 15. za praznik se je vršil ta sejem v torek 14. t. m. Dogon je bil slab in kupčija nič boljša, ker je bilo Je malo kupcev. Prignanih je bilo: 153 konj, 53 volv, 50 krav, 13 telet in 59 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo: 6 konj, 16 volov, 20 krav in 10 telet, 40 prašičkov za rejo. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene, le voli s ose pocenili za 50 para pri kg. Plačevali so se kg ži*e teže po teh-le cenah; voli I. 8.50 Din, II. 7.50 Din, III. 6.50 Din, krave debele 5—6 Din, klobasarice 3—4 Din, teleta 10—12 Din, prašički za rejo po 150—200 Din komad.
Letina.
g Naša letošnja žetev. Po podatkih kmetijskega ministrstva je letošnja letina žita prav ugodna. Pridelek presega pridelke zadnjih osem let od 1920^—1927, Pridelana pšenica se ceni na 28.6 milijonov stotov, napram 15 mil. v lanskem letu, oziroma 15.8 mil. stotov, ki predstavljajo povprečni pridelek v letih 1920.—26. Pridelek ječmena je cenjen na 4.4 mil. stotov (1. 1927, — 3.1, povprečno 2.9), rži 2.1 (1.5 ozir. 1.51) in ovsa 3.8 j2 ozir. 3.1). Če primerjamo letošnje poaatke s povprečjem zadnjih osem let, vidimo, da je letošnji pridelek od povprečnega večji pri pšenici za 76%, pri ječmenu za 30%, pri rži za 20% in pri ovsu za 24%. Letošnja žetev je zadovoljiva tako glede množine kakor glede kakovosti. — Stanje koruze je dosedaj dobro; mnogo je koristil zadnji dež,
g Hmeljski pridelek. Hmeljarsko društvo poroča, da je obiranje hmelja že pričelo in je blago glede barve in kakovosti prvovrstno ter glede oblike precej enakomerno. Obiranje daje manjšo množino, nego se je cenilo. Več inozemskih kupcev je žc dospelo v Žalec. — Po posredovanju poslancev kluba SLS je ministrstvo železnic dovolilo obiralcem hmelja polovično vožnjo po železnicah.
g Izgledi letine sadja in vina. Sadja bo letos primeroma malo, ker mu je spo-mladno neugodno vreme škodovalo na cvetju. V poletnih mesecih pa je suša pritisnila in ga zmanjšala. Posebno pridelek češpelj bo zelo slab. Glede jabolk in hrušk v Sloveniji je pričakovati le pičlo letino. Malokateri kraji se lahko pohvalijo s srednjo sadno letino. — Vinogradi kažejo v splošnem zelo dobro, le v Dalmaciji je trta in grozdje trpelo vsled suše. Večino-
ma pričakujejo bogato vinsko letino. Kakovostno bo pa odločal mesec september.
g Letina krme, okopavin in stročnic t Sloveniji. Detelja, seno in otava so letos vsled suše mnogo slabše odrezale nego prejšna leta. Glede kakovosti pa je pridelana krma izvrstna. Slame pa je mnogo ! več nego lani. Krompir, koruza, fižol, proso, zelje, pesa in korenje kažejo v splošnem slabe. Le tam, kjer so te rastline bile ; še zelene, ko je prišel zadnji dež, so si i opomogle in obetajo srednjo letino. Ajda si bo sicer še nekoliko opomogla, če ne nastopi prezgodnja slana. Pri repi, korenju in pesi bo merodajno vreme v septembru in oktobru.
Fr. Jaklič:
ICalco so dali Skocilanc! zadno davščfno baronu v Leslltu.
(Odlomek iz povesti »Škocjanski gospod«.)
(Konec.)
Kako težko so jih pričakovali.
Pot iz Škocjana na Lesičje pa ni tako kratka in kratkočasna, da bi se gredoč opravila, kakor bi se šlo enkrat okrog hiše. Vrh tega so imeli možje tovor, ki jih je oviral, da niso šli kakor prazni, in pa muditi so se morali v graščini, kjer je bilo treba razložiti tovor in prešteti žival, da I se ugotov, da so prinesli vse, kolikor je predpisanega.
»Pred nočjo jih ne bo nazaj. Nimajo ; prej kdaj odpraviti. Pot doli in nazaj, ne-; kaj zamude je v graščini. Spotoma se je i tudi treba nekaj oddahniti. V mraku jih bomo videli, če se ne bodo preveč obotavljali. Prej že ne. Pa da bi le bilo dobro opravili,« je dejal Dolhar, ko so se razhajali.
Trd mrak je že bil, ko se je od Med-vedice sem raztegnilo vriskanje.
»Anžiček vriskal« so zagnali oni, ki so poznali njegovo vriskanje že iz fantovskih let in so se zgrinjali proti Glažarju.
Tja so bili namenjeni vsi, ki so šli iz radovednosti naproti, zakaj pri Glažarju so bili vsi najbolj domači, tudi dolge klopi so tam in stoli in ako si kdo kaj poželi iz potrebe, tudi lahko dobi. In vse novice, ki so se zaletele v Skocjan, so pri Glažarju najprej počenile na zemljo.
Torej tam.
»No, kako ste opravili,« so vprašali vsi, ki so spoznali Amžička in druga dva, ki so prihajali iz teme.
Anžiček pa namenoma ni hotel takoj odgovarjati in je bil zadovoljen, ko je videl, kako se radovedneži vicajo.
Dolhar se inu je pri mizi odmaknil in mu natočil kozarec.
»Kako je bilo?«
»Nu, ja! Ne vem, kako bi začel, da bi vse povedal. Nič slabo! Nu ja! Mi trije smo zadovoljni,« je povedal Anžiček, ko se je ozrl po svojih tovariših.
Tudi kozarec je pomaknil njima.
Ko pa je videl, da se je vsem zdelo, da je premalo povedal, je pa začel pripovedovati, kako so potovali do velike ceste in naprej skozi Šmarje v Tlake in Lanišče,
Da so mu mogli slediti, je opisal vsak kraj, kjer so počivali, kjer so predevali na ijru'fo ramo tovor, kjer so se nosači zamenjavali, da ni eden in isti bil vedno spredaj in da je šel eden prost in se mu je tedaj ohladila rama.
Tako so ravnali, da mhce ni več trpel kakor drugi in kakor se ravna na dolgem potovanju, ko je treba moči pametno
rah'Pa je povedal, kako so jih gledali ljudje, ki so prihajali nasproti ali so šli mimo'njih. Venomer so jih spraševali kam jn kaj neso v čudnem tovoru. Tako je trla radovednost ljudi. Kadar jim je povedal po resnici, da nesejo rake v Lesičje, tedaj so bili hudi, da jih napenja, kadar jih je pa res napel, so pa verjeli.
»Taki so ljudje po svetu, nu, ja!«
V Tlakah, pod tistim hudim klancem pri Treh Križih, ko so imeli na nasprotni rebri že Lesičje pred seboj, so pa zavili h Garba-u, kjer se vstavljajo navadno popotni, ki iščejo priprego. Njim sicer pri-prege ni bilo treba, ker so imeli klanec ze za seboj, in tudi reber na Lesičje ni strma, vendar so nekaj potrebovali, nekaj takega kar v človeku sprosti besedo, zakaj zdelo se jim je, da bi ne bilo prav, ako bi pred baronom mečkali, kakor bi govorih na tešče. Vedeli so, da bo treba na Lesič-jem s tako močno besedo na dan, da bo baron takoj čutil, da kjer je beseda tako močna, tudi volja ne bo odrekla.
»Kar smo bili pri Garbasu povzili in popili, kruha je bilo po več kakor po en vogal r* vsakega, smo djali v račun, ki zadene vas vse, p^em smo pa vzdignili zopet rake. »Kaj pa vi? Kaj prinašate?., so poizvedovali v graščini, ko smo stopili z našim tovorom na dvorišče,
»Davščino smo prinesli,« smo pripovedovali na vse strani. Pa nam niso verjeli, zakaj čudna se jinr je zdela naša prtljaga.
Niso nas pustili, da bi šli s tovorom v pisarno, kjer se odrajtuje davek, odložiti smo morali v veži.
»Kdo ste in kaj nosite?«
Sem pa le stopil naprej in povedal: »Rake smo prinesli. To je naša davščina graščini. Tako stoji v urbarju. Doma smo pa iz Škocjana. V Lipljenih in Rožniku so naši grunti. Le poglejte v urbar. Tam notri je. Vsak kmetje vam dolžan štirideset rakov na leto. Tukaj so! Preštejte jih!«
Nu ja! Ko sem to povedal koralno, kakor bi bil pripravljen udariti se smo se pripravili, da bomo butaro razvezah in pokazali, kaj smo prinesli.
Tedaj se je pa začela tista posast, ki navadno sprejema denar in prešteva jajca in kopune, ki mu jih prinašajo za davščino, ujedati, da rakov ne prevzame, da lin imajo sami v bregu dovolj, da mora biti za škocjansko davščino denar, kakor ga dajejo že, kar on ve.	, ,.
Nu ja! Zdaj sem moral pa povedati. Potrkal sem z gorjačo po tleh, šel pa sapo in udaril, da je šlo po vežah m na dvorišče
in na vse strani.	,
»V urbarju so raki, pa me drugega. Tukaj so! Ne premaknemo se, dokler jin
ne oddamo!	, „ . ..
Zdaj so pa še drugi prišli, kar hi )«
„ Vsi me imajo radi"
pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-diJ, ker praktično misli: Prinesel mi je RADI O NI"
RADION
pere sam !
Varujeperilo!
bilo v gradu. Vzdignil jih )e bil moj glas in pa vpitje mojih tovarišev, ki sta mi pomagala, da sta mi daj?1a pogum.
8 Sam baron je prišel pogledat z žensko in otroci. Še enkrat sem povedal, da smo prinesli rake za davščino kakor urbar pravi. Zdaj so se pa začeli spogledova baronovi in pa oni, ki so se bil. natekl okrog nas. Tista pošast, ki se je ze prej branila rakov, je mislila da se bomo ka, barona bali, pa ga je šuntal na vse načne,
da naj se drži denarja.	.
O pa jaz sem tudi baronu in ženski
povedal tako jezno, da ni v urbarju de-
narja, ampak raki, da me je takoj raz-
Žačeli so med seboj »tajčati« in se kregati. Prinesli so staro knjigo in so listali dotlej, dokler niso odprli prave strani Potlej so pa kar z ramami zganili m takoj sem videl, da imamo mi prav, nu jal
»Pokažite!«	„ .
Treba je bilo butaro razdreti. Kajpada sem vedel, da bo treba še kakšno feči, sem se pa zbiral, medtem ko sta se ta dva mudila z butaro in so ženske zna-
Raie KoSse°ic oa butara razdrla in so^se
pokazali raki, kajpada vsi matasti od su-hote, je pa začela tista nesnaga, ki je že prej mislila, da me bo sukala, rentižiti in se napenjati, da to niso nobeni raki, in ne vem kaj je še vs« nakanižil, da sem ga moral ustaviti: »U« tudi niso! Pravi raki so!«
»Pa premajhni!« se je zagnal proti meni.
»Kakršni sol Jaz nisem nobenega naredil. Rak je lahko velik kakor uš, ali pa takole kakor je moja roka s pestjo.«
Pa sem mu pomolil pest pod nos in aamahnil z roko, kar jo je pod komolcem.
Ker pa se le ta dal dopovedati in je
le gnal, da so premajhni, sem moral, nu ja, še enkrat nastopiti in mu dopovedati.
»-Urbar pač pove Število. Mere nima pa nobene. Tu so raki po številu. Naša davščina pa tudi opravljena!«
»Smo že odpravili,« sem rekel našima dvema, pa smo jim hrbte pokazali.«
»Kaj je pa baron rekel?« je poizvedoval Krivanoga.
»Kaj? Sakramentiral je!«
»Jaz bi tudi!« se je zakrohotal Krivanoga in vsa družba se je krohotala, zakaj vsi so bili zadovoljni, ker so barona tako
opehariti.
Tisti večer je Anžiček dobil toliko prijateljev, da bi bil skoraj Dolharja posekal, zlasti še, ko ga je Krivanoga pohvalil, češ, da bi tako prav nihče ne bil opravil, kakor je on.
Namesto da bi bili Škocijanci nesli krajcarje iz fare tja v Lesičje, so jih rajši pustili pri Glažarju in nekaj imeli od njih,
»Tako kakor barona bomo ukanili vsakega, ki bo pri nas kaj sitnaril.«
To je ponavljal Krivanoga ves večer dokler je še mogel spraviti besedo iz sebe.'
To je pa bilo Škocjancem silno všeč.
Kako dvigniti naše kmetifstvo.
(Gospodarska slika. Napisal Fr. Erjavec. Dalje.)
Naloga vseh navedenih kmetijskih strokovnjakov bi bila predvsem ta, da v svojem področju z vsemi sredstvi pospešujejo napredek kmetijstva iz lastne iniciative in da so strokovni pomočniki ter svetovalci kmetu. V to svrho bi morali proučevati sedanje stanje ter vse možnosti napredka v njih področju, »talno prirejati predavanja in tečaje, potovati po svojem okolišu in opozarjati ljudstvo na napake in ga poučiti ter mu svetovati boljše itd. Vsporedno s to kmetijsko-strokovno pomočjo bi bilo treba osnovati za kmete tudi potrebno pravno varstvene urade, kjer bi dobival kmet pravne nasvete in tudi pomoč v izrazito kmeti j-iko-pnivnih zadevali. Seveda bi bilo pa njih delo uspešno le tedaj, če imajo na razpolago tudi vsa potrebna sredstva. To je treba še prav posebno poudariti, naj vidimo danes okrog in okrog sebe vse polno lepih ustanov, ki so pa dejansko brez večjega pomena, ker se jim ne da sredstev za izvrševanje njih nalog.
Vzporedno z nastavitvijo vseh potrebnih strokovnjakov mora iti pa tudi osnov- ;ie različnih ustanov, ki so prav tako pogoj za napredek našega kmetijstva. Ze zgoraj smo omenili, da je prve take poizkuse uspešno izvršil bivši Kranjski deželni odbor. To delo je treba nadaljevati s čim večjo vnemo, kajti nemotroče si je misliti napredek sadjarstva brez vzornih drevesnic, ki bi zalagale kmete s potrebnimi mladimi drevesci, napredek živinoreje brez živinozdravniških postaj in brez vzornih vzrejevališč prvovrstnih "bikov, krav, merjascev, svinj itd. za vse pasme, ki so za naše kraje najprimernejše in ki bi zalagale kmetijsko ljudstvo s primerno plemensko živino, napredek žito-reje brez potrebnih semenogojskih postaj itd. itd. Razen tega bi biio pa potrebno vzbuditi med našim ljudstvom zanimanje za umno kmetijstvo tudi s čim pogostejšimi živinorejskimi razstavami, združenimi s premovanji živine, s podporami pri urejanju modernih hlevov, gnojišč Ttd. itd.
Med najpotrebnejše javne ustanove moramo prištevati tudi z a varovanje poslopij proti ognju, pridelkov proti vremenskim nezgodam in živine proti boleznim. Požarnega zavarovanja se ne.š kmet po veliki večini že poslužuje pri obstoječih zasebnih zavarovalnicah, toda o uvedbi zavarovanja pridelkov in živine se je doslej le govorilo mnogo, storilo pa še ničesar, čeprav je njegova potreba tako jasna, da menda ne potrebuje nobenega utemeljevanja. Da bo zato mogoče izvesti splošno in obvezno zavarovanje vseh treh {»nog, je potrebno, da je čim najcenejše, kar je izvedljivo na ta način, če vzamejo rešitev tega vprašanja v roke oblastne samouprave ter organizirajo oblastne zavarovalnice za vse navedene tri panoge. Pri tem je pa seveda treba uvesti uradno cenitev zavarovanih stvari, da bo zavarovalnina dovolj visoka in da bo dobil zavarovanec v slučaju nesreče povrnjeno vso škodo.
Velevažriega pomena za kmetijstvo so tudi razna javna d e 1 a , ki bi morala biti tudi tudi bistveni del gospodarske politike in ki spadajo deloma v delokrog oblasti in okrajev, deloma pa v delokrog države. Za kmetijstvo prihajajo v prvi vrsti v poštev melioracije, uravnava hudournikov in drugih voda, preskrba prebivalstva z vodo, ter zgraditev in vzdrževanje potrebnega cestnega in železniškega omrežja.
Ker ima Slovenija v splošnem mnogo padavin, pri melioracijah ali izboljšavanjih zemlje ne prihaja
toliko v poštev preskrba večjih površin (o podrobnih malih melioracijah bomo govorili še pozneje) z namakalnimi napravami, pač pa v jako veliki mej-i osuševanje zamočvirjenih ozemelj, ki dajejo sedaj malo in manjvrednih pridelkov. V prvi vrsti bi bilo seveda treba nadaljevati z že zapo-četimi deli, kakor je n. pr. osuševanja ljubljanskega barja (to delo se polagoma in s presledki, a z velikimi uspehi vrši že od 1. 1762.), ureditev požiralnikov in vodnih kanalov na Cerkniškem jezeru, melioracijska dela v območju dolnjelendavske vodne -zadruge (tu gre za površino 11.000 oralov) itd., a ogromne koristi in zato neizogibna bi bila tudi nešteta druga melioracijska dela skoro po vseh krajih Slovenije, zlasti na Ptujskem polju, Planinska kotlina, v okolici Trzina, obvodje Mirne in Krke, v gornji Bohinjski dolini, v Ribniško-Kočevski dolini, ob pritokih Savinje, v okolici Ljutomera, v Ilorjulski dolini, v okolici Grosuplja itd. Tisoče hektarjev zemlje je še v Sloveniji, kfilere dohodke bi se dalo s primernimi melioracijami celo podvojiti.* Da te ne napredujejo hitreje, sta vzrok predvsem nerazumevanje prizadetih lastnikov zemlje in premajhna skrb, ki jo posvečajo tej panogi javni činitelji, zlasti država, ki nima za ta dela danes skoro nobenega zmisla (naš proračun za 1. 1928 29 predvideva za vse vredne zgradbe v vsej državi 40 milijonov dinarjev, v trikrat manjši Avstriji so pa izdale država in dežele lani v to svrho skoro 350 milijonov dinarjev). Prvo utegne z večjo kmetijsko strokovno izobrazbo izginiti samo od sebe, drugo je pa stvar uvidevnejše gospodarske politike.
Hudournikov in drugih voda, ki povzročajo našemu kmetu tako veliko škodo in ogrožajo pogosto cele pokrajine, kar smo videli zlasti zadnja leta. Sicer se je po vojni tudi v tem oziru storilo že marsikaj, n. pr. okrog Polhovega gradca, Žirov, pri Kranjski gori, v gornji Bohinjski dolini, pri Limbušu in drugod, toda kljub lepim uspehom je bilo zaradi nezadostnih sredstev vse to le krpanje, kajti nujno je potrebno, da se čira prej uravnajo vse vode v obnožju Polhograjskih dolomitov, v Bohinjski dolini, pritoki Drave med Mariborom in Dravogradom, Savinja s pritoki, vode okrog Šentjerneja v Gornji Savski dolini itd. Šele če bodo urejeni vsi hudourniki in važnejši pritoki, bo mogoča tudi uspešna ureditev Save, Kulpe, Drave, Ljubljanice, Mure i. dr., ki delajo ob povodnjih toliko škodo celim pokrajinam. Ozirati bi se bilo pri uravnavanju teh voda tudi na veliko važnost s p 1 a v a r j c n j a . ki je danes razvito le nn Savin ji (po 6000 in še več splavov letno) ter nekoliko na Dravi, a bi bilo največjega gospodarskega pomena (zlasti za naš les), če bi ustvarili vodno prometno progo od Vrhnike in Radovljice do Bel grada.
Še največ zmisla kaže naše ljudstvo za preskrbo z vodo. V tem pogledu si je pridobil že bivši Kranjski deželni odbor velikih zaslug (od 1. 1900.—1913. je zgradil 33 vodovodov za okroglo 120 vasi ter 36 vodnjakov, kapnic. in liapajalisč), v zadnjih letih so se zgradili v bohinjski Srednji vasi, v Ratečah, v Vel. Laščah, na Dovju in drugod, a potrebnega je še ogromno dela na tem polju. Zlasti trpe na pomanjkanju vodo Bela Krajina, Suha Krajina in drugi kraški predeli, iz gospodarskih in zdravstvenih razlogov bi moral biti pa naš cilj, da mora imeti vodovod vsaka slovenska vas in napajališče vsak naš pašnik.
* Neto donos 16.000 ha velikega Ljubljanskega barja znaSa aedaj oTcroglo 500.000 Dtn letno, Be se pa izvrše vse nameravan« inolivrnHJe, Je pa ta neto donos proračunan na 1,680.000 Din letno; po odbitku vseh vzdrževalnih stroškov in amortizacije melioracijskih naprav bi pa £i*ti dohodek
barja znašal Se vedno 734.000 Din vež, nego dane«