didaktike in metodike geografije. Pomembna je zahteva po upoštevanju domovinske**- ga principa ter poznavanja geografskih in širše družbenih problemov, kar je nuj- no tako z didaktičnega vidika kot potreb samoupravljanja in združenega dela. Po- sebno je poudarjena potreba po stalnem kartografskem izobraževanju. To narekuje ne le geografsko usposabljanje, ampak tudi splošna kultura naroda, politehnična vzgoja mladine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V učnih načr- tih mora biti bolj poudarjena aktivnost učencev, vendar ne samo kot smoter, am- pak kot vidna zahteva v učni vsebini in navodilih z navajanjem vaj in seminarjev konkretnih vsebin. Programi na višjih in visokih šolah naj bodo skladni s potrebami združenega dela in naj učiteljem geografije dajo ustrezno strokovno in metodično znanje. Ohridski simpozij se je zaključil z ekskurzijo v Egejsko Makedonijo. Zborovanja se je udeležilo kar 260 geografov iz vse Jugoslavije, a iz Slovenije samo dva(!). Podobno kakor vseh dosedanjih zborovanj o pouku geografije so se tudi tega ude- ležili skoraj vsi geografi, ki aktivno sodelujejo in spremljajo geografsko izo- braževanje na vseh stopnjah šol in ki razvijajo njegove naloge in koncepte kot izhodišče pri sestavljanju učnih načrtov in programov ter napotkov za njihovo uresničevanje. Marija Košak XI. ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV V MARIBORU Od 28. do 30. junija 1978 je bilo v Mariboru 11.zborovanje slovenskih geografov. Zborovanja se je udeležilo preko 200 geografov iz različnih krajev Slovenije ter iz zamejstva. Prizadevni organizatorji so zborovanje dobro pripra- vili, obenem pa so poskrbeli za resnično dobro počutje udeležencev zborovanja. Predstavljenih je bilo več kot 30 zanimivih referatov,ki so obravnavali raz- lično geografsko problematiko. Žal prostor ne dopušča, da bi prikazali vsebi- no vseh referatov. Ker bodo objavljeni v geografskih glasilih, bom nekoliko več pozornosti namenil le referatom, ki obravnavajo Podravsko regijo. Prvi dan so bila predavanja na Visoki ekonomsko komercialni šoli. Predsednik 10 SO Maribor Vinko Borec je uvodoma podal podobo Maribora danes ter nakazal njegovo perspektivo. Akademik prof.dr.Svetozar Ilešič je poudaril, da je Ma- ribor z vsem svojim zaledjem močno gospodarsko in kulturno središče. Primer- java med Mariborom 1954 in Mariborom 1978 pa nam v strokovnem pogledu pokaže, da se je geografska dejavnost občutna razširila in strokovno poglobila. Bistve- no se je spremenila tudi sama organizacija raziskovalnega in pedagoškega dela, v katerega se je vključilo tudi večje število mlajših geografov. Rektor mari- borske univerze dr.Vladimir Bračič je pripravil referat o prostorskem razvoju upravnopolitičnih in samoupravnih skupnosti v Podravski regiji, ki so se razvi- jale v skladu z družbenimi in političnimi spremembami, te pa so vplivale tudi na sam gospodarski razvoj regije. Dr.Mirko Pak je poudaril, da so razvoj Mari- bora narekovali številni dejavniki. Kljub hitremu razvoju terciarnih in kvar- tarnih dejavnosti pa se pomen industrije ni zmanjšal. Dr.Ivan Gams je v študiji o pokrajinskoekološki sestavi mariborske regije opozoril, da bi bilo treba ur- banizacijo usmeriti bolj na višje obrobje, saj bi le na ta način ohranili rodo- vitno zemlje na prodnati ravnini. Dopoldansko zasedanje je zaključil dr.Matjaž Jeršič s prispevkom o naravni primernosti in metodah vrednotenja prostora za potrebe planiranja na primeru mariborske regije. Pri nadaljnem planiranju pro- storskega razvoja bi bilo potrebno upoštevati širok spekter dejavnikov, kar bi omogočilo racionalnejše gospodarjenje z zemljo. 42 V popoldanskem delu je bil poudarek na prikazu prebivalstva in migracijskih gibanj v Podravski regiji. Dr.Vladimir Klemenčič je obširneje spregovoril o pro- blemih prebivalstva v socialnogeografskem razvoju te regije. Poudaril je, da se je šele v zadnjih letih začelo razvijati tudi zaledje, vendar je območje prazne- nja še vedno obsežno. Potrebni bi bili industrijski obrati, ki bi pogojevali polistrukturo delovnih mest. Poglavitna misel referata Antona Gosarja je, da je zdomstvo pomembna prvina preobrazbe podravske regije. Dr.Borut Belec je obravna- val posebne kulture kot dejavnik socioekonomskega razlikovanja v mariborski re- giji, dr.Mavrici j Zgonik pa problematiko regionalizacije v Dravski dolini. Zvečer je direktor inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani dr.Vladimir Klemenčič odprl razstavo del in kart, objavljenih med 10. in 11. zborovanjem slovenskih geografov, sledil pa je sprejeir za vse udeležence zborovanja. Naslednji dan se je zborovanje nadaljevalo v prostorih pedagoške akademije, in sicer v dveh sekcijah. Pri posebni tematiki so bile prikazane raziskave, ki niso obravnavale mariborske regije. Ker prostor ne dopušča, da bi zanimivo problematiko podrobneje predstavili, naštejmo le teme in referente: Problematika kompleksne valorizacije krasa (dr.Peter Habič), Kras v povirju Ljubije (mag.An- drej Kranjc), Novejša dognanja o snežnih plazovih (dr.France Bernot), Ocena primerne stopnje deagrarizacije (dr.Lojze Gosar), Spreminjanje zemljiških kul- tur kot odraz gospodarskega razvoja pokrajine (Milan Natek), Prispevek geogra- fije k prostorskemu planiranju podeželja (Pavle Mihevc), Geografski učinki po- vezave hribovskih kmetij s cestami na primeru Gornje Savinjske doline (dr.Drago Meze) in Pomen infrastrukture v regionalnem razvoju (Andrej Černe). Veliko zanimanja so vzbudili referati s področja "šolske geografije". Referenti so izrazili željo, da se učitelji geografije čim aktivneje vključijo v reformo izobraževalnega sistema. Pozornost so namenili tudi racionalizaciji pouka in aktivizaciji učencev s prehajanjem od spominskega k razumskemu osvajanju snovi, kar omogoča vzgojo geografskega načina mišljenja. Predstavljene so bile nas- lednje teme: Koncept geografije v osnovni šoli (dr.Jakob Medved), Realizacija pouka geografije v 6. in 7. razredu osnovne šole (Ludvik Olas-Franc Marič), Realizacija pouka geografije v 8. razredu osnovne šole (Marija Košak), Prispev- ki za uspešno realizacijo učnega načrta v usmerjenem izobraževanju (Slavko Brinovec) in referat Primerjava rezultatov anket srednješolskega znanja v 1.letniku geografije na filozofski fakulteti v Ljubljani (dr.Franc Lovrenčak). Po zaključku dopoldanskega dela zasedanja so organizatorji pripravili dve kraj- ši ekskurziji po Mariboru in na Pohorju. Popoldanski del zborovanja je bil namenjen geografskim problemov človekovega okolja. Referenti so poudarili, da geografsko preučevanje razmer v človekovem okolju razkriva številna neskladja. Naloga naše stroke je v razkrivanju negativ- nih posegov v človekovo okolje, ugotavljanju razvojnih zakonitosti in iskanju ustreznih rešitev. Referenti so obravnavali naslednje probleme: Prostorski in tehnološki problemi razvoja mariborske regije in politika varstva okolja (dr.Avguštin Lah), Dialektični materializem in varstvo okolja (mag.Dušan Plut), Slovenske reke in njihova onesnaženost (dr.Darko Radinja), Geografsko preuče- vanje življenjskega okolja glede na problematiko Celja (Metka Špes), Geograf- sko preučevanje naravnih katastrof, predvsem glede na posledice potresa v Po- sočju (Milan Orožen-Adamič) ter Geografska imena (dr.Jakob Medved). Zvečer drugega dne je bil občni zbor GDS, tretji dan pa je bila ekskurzija v Slovenske gorice (Maribor-Svečina-Lenart-Ptuj-Maribor). Po mnenju udeležencev je po zaslugi referentov in mariborskega aktiva GDS kot organizatorjev (dr.Vla- dimir Bračič, dr.Božidar Kert, Ludvik Olas, dr.Borut Belec, Janez Kocmur, Franc Marič, dr.Mirko Pak in drugi) XI. zborovanje uspelo tako v strokovnem pogledu kot glede utrjevanja "stanovske" pripadnosti. Dušan Plut