4 — Leto VE. PTUJ, 29, januarja 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ^roms-no a ufrava rroj. Prešernova 7 — telefon stev 15». ^noVNI RACUN PRi NAKOOKI BAN R1 fUURU^NICA PTUJ, STEV o43-T 20« ORBJOJI UREDNIŠKI i}OBOB - ODGOVORNI UREDNIK VRABL 10 2» ROKOPISOV KC VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 10.— EšBMJE DNI PO SVETU v zadnjih letih najbrž n bilo mednarodnega političnegt dogodka takšnega pomena, ka kor je KONFERENCA V BERLINU, ki so jo začeli prejšnji ponede- ljek ministri štirih velesil: ZDA Vel. Britanije, Francije in So- vjetske zveze. Dogodek sam pc sebi ne bi sprožil tolikšne po- zornosti, saj so bile takšne kon- ference doslej že šestkrat, le dc so bile, vsaj zadnje, končam skoraj brez vsakega uspeha. Nc teh konferencah so razpravljal večinoma o ureditvi nemžkegc vprašanja, ki je istočasno jedrc evropskega vprašanja in prav- zaprav svetovnega, vsaj toli- ko, kolikor se na tem mestv zahodni blok na najobčutljivej- šem mestu stika z vzhodnim. Začetka konference v Berlinv ni spi^mljal samo plaz vesti iv komentarjev v svetovnem tisku, temveč tudi presenečenje, ki sc ga izzvala prva poročila. Priča- kovalo se je, da se bo z začet- kom konference začela tudi »bitka za dnevni red«. To pri- čakovanje ni bilo izpolnjeno in so zapadni ministri sprejeli predlog Molotova o tem vpra- šanju brez posebnega upiranja kot osnovo za diskusijo, ne pa tudi kot definitiven dnevni red. Istočasno pa je vzbudil veliko presenečenje prvi govor sovjet- skega ministra, sicer ne po tem, da bi vseboval kaj novega, tem- več prav po tem, da je v njem ponavljal stare obtožbe in očit- ke. Ta govor je presenetil celo ameriškega ministra Dullesa in povzročil, da je moral spremi- njati svoj nastopni govor na konferenci, v katerem je po- tem zavrnil sovjetskega zastop- nika. Kakšen dnevni red je prav- zaprav predlagal Molotov? Sa- mo tri vprašanja je navedel, ki bi jih po njegovem mnenju bilo treba razpravljati in ta so: raz- prava o zmanjševanju medna- rodne napetosti in potrebi skli- canja konference petih zunanjih ministrov (peti minister bi za- stopal Kitajsko); razprava o nemškem vprašanju in o pro- blemih za zagotovitev varnosti o Evropi ter končno razprava o ivstrijski državni pogodbi. Sa- me te tri tc^ke bi bile več ali manj suhoparn^ zadeva, da jih Molotov ni istočasno komenti- ral. Rekel je, da je rešitev nem- škega vprašanja v tem, da se ■zključi vsaka oblika remilita- ■izacije Nemčije; ustvaritev et>- •opske obrambne skupnosti pa ie prepreka za združitev Nem- Hje. Govoril je o tem, da bi bila jonovno oborožena Nemčija orežeta z revanžizmom, ki bi mjno pripeljal do ustanovitve lefenzivne zveze drugih evrop- \kih držav. Molotov je govoril še o tem,\ ia je tudi Kitajska kot velika ] ■.ila odgovorna za svetovni mir er da bi jo bilo treba sprejeti ' Organizacijo združenih naro- lov. Dulles pa je zavrnil Moloto- j 'O, ko je točko za točko njego- ! nh izvajanj pobijal ter izrazil •ibžalovanje, da Molotov ob za- -etku novega zgodovinskega ob- lobja ponavlja stare obtožbe. Znergično je zavrnil Molotova • tem, da bi sprejeli Kitajsko \ y OZN ter hvalil prejšnje go- )ore francoskega in britanskega mnanjega ministra, ki nista lačenjala konkretnih vprašanj, emveč sta govorila le na splo- no o potrebi ureditve spornih jpra^anj in splošne pomiritve t.a svetil. j Začetek konference je torej i )v nadvse zanimiv. Vprašanje e le, kakšno bo nadaljevanje n seveda — konec, torej kakšni )odo uspehi v popuščanju na- . )etosti med blokoma in sploh! la svetu. O tem nas bodo po- ičili prihodnji dnevi in tedni, :o bomo berlinski konferenci ledili z vso pozornostjo. FANFANI PREn PARLAMENTOM Prejžnji torek je novi itaii- anski ministrski predsednik ' iredložil parlamentu program voje vlade. Nas zanima pred- j sem zunanjepolitična smer, ki o bo zavzela nova vlada, saj ►omo iz te lahko več ali manj ►redvidevali po]eg drugega tudi lolitiko Italije do naše države m da tržaškega vprašanja, V Vinogradniški problemi v luči okrajnili gospodarstvenikov Vinogradntštvo pred propadom ali obnovo Vinogradništvo je v letih pred drugo svetovno vojno da- jalo delu prebivalstva, ki se je z njim bavilo na področju ptuj- skega okraja lepip dohodke. Ce vzamemo za primer leto 1939, ko je bilo na okrajnem pod- ročju 3292 ha vinogradov, so dali ti pri donosu 31 hI na ha 104.214 hektolitrov vina in ra- čunajoč liter vina po 7 din — 729,5 milijonov dinarjev letne- ga dohodka. V času do leta 1953 pa se je ta slika znatno izpre- menila Nasadov je ostalo le še 2144 ha, povprečen donos pa je padel na okroglo 12 hektolitrov I na hektar. Tako se je znižal tudi dohodek, ki je n. pr. za lansko leto znašal le 83,7 milijonov di- narjev. Iz teh nekaj skopih podatkov Je razvidna vsa problematika vinogradništva v ptujskem okraju. Vinogradi so izčrpani, potrebni obnove. Pri tem se še postavlja vprašanje, kje je vzrok, da se že doslej ni v večji meri obnavljalo, da je bilo opu- ščenih okrog 1150 ha vinograd- niških površin. Po ugotovitvah Sveta za gospodarstvo OLO Ptuj je Iskati vzroke za to predvsem v pomanjkanju sred- stev. Obnova hektarja vinogra- da stane najmanj 400.000, pa tudi do 1 milijon dinarjev. Po- leg tega je treba mladi nasad oskrbovati še najmanj tri leta, ne da bi dal v tem času znat- nejšo korist. Prav tako k ob- navljanju ne prispeva stalno padanje hektarskega donosa, ki v mnogih primerih ne pokriva proizvodnih stroškov V kon- junkturnih letih pa tudi niso bila naložena sredstva za po- trebe obnove. Posebne konjunk- ture v vinogradništvu ni pri- čakovati, ker so cene vinu že itak visoke, kljub temu pa \ primeri s cenami industrijskegz blaga prenizke, saj to razmerje ni niti v sorazmerju izpred voj- ne, ko si je vinogradnik kupi; za 4 litre vina eno srajco, sedaj pa mora prodati tudi 10 ali vei litrov. Poleg tega je treba še ugoto- viti, da je število tistih potroš- nikov vina, ki trošljo dragi do- mači visokokvaliteten prideleli z vsakim dnem manjše In da je vsak dan več ljudi, ki zahtevajo in pijejo le cenejše vino, ki ga v obilni meri in po nižjih ce- nah nudi banaški in primorski trg. Res je, da se kvaliteta teh vin ne da primerjati z vinom našega okoliša, ki tudi v ino- zemstvu dosega mnogo ugod- nejši odvzem In prav v tem tiči ogromna škoda, ki jo beleži naše narodno gospodarstvo za- radi nizke proizvodnje in vsa .rentabilnost čim hitrejše in kva- litetnejše obnove našega vino- gradništva. Situacija je torej, kot smo videli iz gornjega, takšna, da je glede obnove potrebna druž- bena intervencija. Ta bo po za- ključkih naših državnih gospo- darstvenikov prišla do izraza v obliki dolgoročnih kreditov ka- kor tudi v obliki direktne po- moči vsem, ki bodo začeli z obnovo po načrtih in smerni- cah okrajne kmetijske službe. Ce upoštevamo, da se tretji- na prebivalstva ptujskega okra- ja bavi z vinogradništvom in fo, da je velikemu delu teh ljudi pridelek vina edini vir dohodkov, prihaja do izraza vsa nujnost problema. Svet za go- spodarstvo OLO Ptuj je zato pripravil obširen načrt dela za obnovo, ki obsega ustanovitev in razširitev matičnjakov, na- bavo trsnega materiala iz ino- zemstva, zagotovitev kreditov in pomoči vinogradnikom-ob- navljalcem, kakor tudi strokov- no vodstvo in načrtnost obnove, ki ne bo — razumljivo — kon- čana v kratkem času, ki se jo bo pa zajelo v vsej potrebni SirinL V soboio, 30. ionucr.o bo zasedal OLO Ptttf v soboto, 30. janua.rja 1 954, ob 8,30, bo v Ptuju v kl- no-dvorani Titovega doma šesta skupna seja odbornikov obeh zborov OLO Ptuj. Za to sejo pripravlja predsednik OLO obširno poročilo o delu administracije OLO v letu 1953. Predsedniki sve- tov bodo dali poročilo o delu svetov. Na tej seji bodo vo- litve svetov OLO. Razprava bo tudi o predlogu sklepa mesečnega proračunskega načrta dohodkov in izdatkov za mesec februar 1954. Iz pisarne OLO Več poslancev iz pfu|skega okrafa |e Izvolleniii v odbore obeii zborov L^ Na prvi skupni seji republi- škega zbora in zbora proizva- jalcev LRS je bil sprejet pred- log poslovnika Ljudske skup- ščine, izvoljeni so bili stalni od- bori in komisije in rešene tudi druge naloge dnevnega reda. K predlogu poslovnika, ki ga je predložila v razpravo komi- sija, ki ga je tudi sestavila, je bilo sprejetih več dodatnih predlogov iz diskusije in končno je bil sprejet poslovnik, ki je v skladu s spremenjeno vlogo ljudske skupščine in njenih or- ganov, ki zajema osnovne do- ločbe ustavnega zakona in za- kona o ljudskih odborih in ki se ujema z načeli osnutka po- slovnika zvezne ljudske skup- ščine. Na podlagi tega poslov- nika bodo lahko sestavljeni tudi poslovniki okrajnih skup- ščin, pri čemer odpada vsaka bojazen, da bi izostalo katero važno določilo, ki zagotavlja slehernemu okrajnemu poslancu polno možnost za vsestransko udejstvo vanje. Z volitva«ii stalnih odborov in komisij je bilo izvoljenih v prve ali druge več poslancev iz ptujskega okraja, in sicer: V odbor za volitve je bil iz- | voljen kot član tov. Franc Bel- šak, v komisijo za razlago za- konov pa tov. Ivan Bratko kot Slan. Po opravljenem glasovanju o poslovniku republiškega zbora so bile' volitve v poslovniku j predvidenih stalnih odborov in: tudi v te je izvoljenih nekaj ! poslancev iz ptujskega okraja. V odbor za organizacijo obla- sti in uprave je bil izvoljen tov. Janez Petrovič kot član, v od- bor za gospodarstvo tov. Lojzka Stropnik kot član, v odbor za prosveto in kulturo tov. Mirko Bračič in tov. Ivan Bratko kot člana, v zakonodajni odbor tov. Jože Tr^mšek kot član. Tudi zbor proizvajalcev je prediskutiral in izglasoval pred- log poslovnika, za tem pa volil člane stalnih odborov in komi- sij zbora proizvajalcev in izvo- lil nekaj poslancev iz ptujske- ga okraja. V odbor za gospodarstvo je bil izvoljen tov. Milan Lacko kot član, v odbor za proračun tov. Stane Bizjak kot predsed- nik, v odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja tov. Terezija Kovačič kot članica. S tem je prva seja Ljudske skupščine uspešno končala svo- je delo. Podrobnosti z zasedanja Ljudske skupščine LRS je ob- javljalo dnevno časopisje dne 22. januarja t L * FRANC SIMONIC POSTAI- SEKRETAR ZDRU2ENEGA KOMITEJA ZKS CEUE Okrajni sekretar Okrajnega komiteja ZKS Maribor-okolica tov. Franc Simonič Je postal s©- cretar združenega okrajnega ia mestnega komiteja ZKS Celje. Pripravlja se tudi upravna zdru- žitev okraja Celje-mesto in Ce- Ije-okolica. ložefn in Pavli Dernovšeli iz Gruškovlalii osla! vinograd? Zoper odločbo Komisije za zemljiški sklad v Ptuju v zvezi z razmerjem med lastnikoma vi- nograda v Gruškovju Demovšek Jožefom in Pavlo iz Zabukovce pri Celju in Cafuta Terezijo, nju- no viničarko, sta imenovana na- stopila s tožbo na Okrožno sodi- šče Maribor in v njej zatrjeva- la, da sta res naprosila Terezijo Cafuta, da je prevzela glavna de- la v njunem vinogradu, vendar pa da sta ji vse delo plačala vedno po tarifi po računu, kate- rega je Cafutova žena sama iz- stavljala Stanovanje in nevino- rodno zemljo v vinogradu pa da sta ji dala v brezplačno uporabo Ip *a to, da bi pazila, da se tam kaj ne pokrade. 2Latrjevala sta tu^, da Cafutova ni vestno iz- polnjevala svoje naloge. Gospo- darja da sta upokojenca, da ni- mata drugih dohodkov in da sta si to posestvece, ki meri 25 arov 3 ms, kupila z dolgoletnimi pri- hranki. Dernovlek Jože pa je sedaj kot upokojenec ^am obde- loval vinograd (15 a) ter da je tudi doslej sam opravljal vsa težja dela v vmograda Okrožno sodišče Maribor je po razprav: o tem sporu razsodi- lo, da pri Dernovšek Jožefu in Pavli niso podani pogoji za izlo- čitev zemlje v smislu zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmcrii in za vložitev te v zemljiški sklad kot splošno ljud- sko premoženje. Gornja razsodba se opira na irpovedbo priče Cafuta Terezije in Dernovšek Jož«fa v upravnem postopku in sodišče smatra, da v konkretnem primeru niso po- dani pogoji za odkup tega vino- gradniškega posestva. Vinogra- da da je namreč tako malo (15 arov), da obdelovanje tega vino- grada ne more povzročiti one odvisnosti obdelovalca od last- nika in njegove vezanosti nanj, kot jo ima v smislu zakon o od- pravi viničarskih in podobnih razmerij. Kakor Sledi iz uvodnih besed, piše dalje v razlogih sod- be, je bil namreč izdan ta zakon v cilju, da se zagotovi gospo- darski, kulturni in socialni napre- dek kmečkega delavstva v onih krajih, kjer so še polfevdalne in podobne oblike izkoriščanja de- lovna sile. Taka vezanost pa ne more nastati pri človeku, ki je le razmeroma malenkostno števi- lo dni v letu zaposlen pri drugi osebi, pa naj si bo oblika te za- poslitve taka ali drugačna. Cafu- ta Terezija je po mnenju okrož- nega sodišča kljub obdelavi Dernovškovega vinograda s pre- težnim delom delovnih dni v letu svobodno razpolagala s svojo delovno silo, ker je mo- rala za Dernovška opravljati letno le okrog 30 delovnih dni, kakor to sledi Iz njene izpo- vedbe, ki je v skladu z več- kratnimi izjavami izvedencev pri sodišču v drugih pravdah, ki smatrajo, da je potrebno za obdelovanje 1 ha vinograda let- no oribližno 210 dni. Sodišče se opira v razlogih dalje tudi na gospodarsko- politični vidik, ob katerem od- kup tega vinograda ni ume- sten, ker po neovrženi Drnov- škovi trditvi ni v neposredni bližini tega posest veča zadruž- ne zemlje ali zemlje splošnega ljudskega premoženja in tako dohodki tega koščka obdeloval- ne zemlie nc bi mogli prenesti s tem združenih posebnih stro- škov, ki nujno sledijo tam, kjer je posestvo preveč oddaljeno od onega, ki ga upravlja. Ob gornjih razlogih je okrož- no sodišče Demovškovemu tož- benemu zahtevku ugodilo ter odločilo, da niso podani pogoji za odkup v smislu zakona o od- pravi viničarskih in podobnih razmerij. Vprašanje je, če se bo s to razsodbo zadovoljil OLO in če ne bo vložil pritožbe na Vrhov- no sodišče v Ljubljani, kakor je to storil v podobnih primerih, kjer smatra, da prvostopno so- dišče ni dovolj upoštevalo raz- logov, ki bolj kažejo na pogoje za odkup zemlje kakor pa ne. tem pogledu je Fanfani precej jasno izjavil, da smatra sklep od 8. oktobra kot obveznost za- veznikov do Italije In da upa, da jo bodo spoštovali. Nekaj no- vega pa je kljub temu rekel, ko je napovedal skorajšnjo ratifi- kacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti, kar je vse- kakor za nas pomembno, ker ne povezuje tega več s trfaškim vprašanjem, kakor so to delali njegovi predhodniki. Komisija za pregled prošenj za dovolitev prenosa lastninske pravice na nepremičninah prične takoj z delom Svet za gospodarstvo pri OLO Ptuj je postavil posebno komi- sijo za pregled prošenj sa dovo- litev prenosa lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnih poslov med živimi. V to komisijo je imenoval tov. Anto- na Purga, načelnika tajništva za gospodarstvo pri OLO kot pred- sednika komisije, tov. Ivana Kvasa, uslužbenca OLO in tov. Meiksa Muršeca, uslužbenca OLO kot člana. Komisija prične z delom takoj in bo imela seje enkrat teden- sko. * 1. februarja začne Titova štafeta Na dan 1. februarja L L bo za- čela Titova štafeta planincev Ju- goslavije z najvišjega vrha Sar planine, ki se imenuje po mar- šalu Titu. Stafetna palica bo šla skozi roke nekaj tisočev planin- cev in bo tekom t40 dni prepo- tovala najvišje grebene in vrho- ve naše države. Dne 23. maja bo v Beogradu izročena predsedni- ku republike. Štafeta je dolga nad 2.000 km. Dosedanji člani te komisije tov. Ciril Stanjko, Katica Carli ia ing. Egon 2^rec so gleds na prezaposlenost drugod razrešeni s 15. januarjem 1954 funkcij v tej komisiji. * Obsežno delo LOMO Ptuj na včerajšnji seji V četrtek, 28. t. m. popoldne je bila seja ljudskega odbora mestne občine Ptuj. Na njej so obravnavali več važnih gospo- darskih vprašanj, kot določeva- nje kategorij za stanovanja, do- ločevanje višine najemnine, upravna vprašanja v zvezi s stanovanj^dmi skupnostmi, o območju za gradbene namene, obratovalnem času gospodar- skih organizacij, o zdravstveni oskrbi socialno šibkih, o enot- nem knjigovodstvu podjetij in zasebnega gostinstva, o zborih volivcev in nekaterih drugih vprašanjih dnevnega reda. O posameznih točkah in re- šitvah s te seje bomo poročali prihodnjič. V času tiskanja te številke nam še rezultati niso znani Gasilci iz Clrknian so zborova V nedeljo, 24. januarja ti., je bil občni zbor gasilskega dru- štva Cirkulane ob številni ude- ležbi članstva. Poročila posameznih funkcio- narjev so pokazala, da je dru- štvo lani doseglo več vidnih uspehov, da se je povečalo šte- vilo Članstva in da je tudi glede strokovne usposobitve dosti do- seglo. Četa je zasedla lani pri sektorskih tekmovanjih drugo in tretje mesto K tem uspehom je mnogo pripomogla požrtvoval- nost tov. Stanka Rajherja, ki je v zimskem času z gasilskim te- čajem strokovno usposobil 11 gasilcev ter marljivost tov. Pe- tra Gabrovca, ki je s svojim de- lom pokazal, kaj lahko naredi aktiven član. S ponovno iprolit- vijo so dali člani priznanje do- sedanjemu odboru z malenkost- nimi spremembami. Na občnem zboru smo slišali več predlogov za premostitev te- žav. V obredju vseh skrbi je Gasilski dom. Dragoceno gasil- sko orodje je sedaj spravljeno na neprimernem mestu. Društvo je vse pripravilo za graditev do- ma, Pa ni mogoče najti primer- nega stavbišča. Ce upoštevamo, da ima center Cirkulan samo dve cisterni z malo vode, ki bi pri- šla v poštev pri gašenju more- bitneoa požara, je druga skrb zcnraditev cistern v tem predelu. To n, samo skrb Gasilskega dru- štva, temveč vsega prebivalstva ki upa, da bodo v doglednem času tudi v te svrhe na razpola- go potrebni krediti. Med sprejetimi sklepi je važen tudi sklep, da bodo pregledani vsi dimniki in peči, da bi s pra- vočasnim nasvetom in ureditvijo preprečili možnosti, če bi tu ali tam izbruhnil požar in povzročil nenadomestljivo škodo. Ta pre- gled bo že februarja. Občni zbor je končal z najbolj- šo voljo članstva, da bi letos doseglo Gasilsko društvo Se več uspehov z opozarjanjem ljudstva na požarne nevarnosti in s teh- ničnim usposabljanjem za požar- novarnostno službo. Lažje je v Halozah preprečevati možnosti, da bi priž^ do požara kot pa ga- siti požar v krajih, kjer ni vode. -eC V Celju zboruje Društvo muzejskih delavcev in konservatorjev LRS Jutri, v soboto, 30. januarja 1954, bo v Celju občni zbor Dru- štva muzejcev in konservatorjev LRS, kjer bodo člani tega dru- štva pretresali strokovna vpraša- nja in izmenjali izkušnje iz štu- dija muzejskih ustanov. Ob tej priložnosti si bodo udeleženci občnega zbora tudi ogledali šempetrske izkopanine. naročnikom! Na pobudo večjega itcvi- la naročnikov našega tedni- ka smo se pozanimali pri DOZ glede zavarovanja na- ročnikov za primer smrti in invalidnosti kot so to storili nekateri časopisi. Po dobljenih informacijah sporočamo, da bi nam bilo mogoče zavarovati naročni- ke le pod pogojem, če bi znašala letna naročnina din 500, — mesto dosedanjih 400 din, — ker bi morali za vsakega naročnika plačati letno pri zavarovanju za 50.000 din za primer smrti in 100.000 din za primer inva- lidnosti do 100 din letne pr^ mije. Brez tega povišanja naročnine nam zavarovanje ne bi bilo mogoče, ker je pri naročnini 400 dinarjev, itak upoštevan popust 120 din. Glede številnih nesreč, o katerih celo mi pišemo, sma- tramo za umesten predlog naših bralcev, da bi bili za- varovani. Ugodnost zavaro- vanja pa bi veljala le za na- ročnike, ki vnaprej plačuje- jo naročnino. Naprošamo naročnike, da nam sporočijo, če se stri- njajo s to spremembo. Uprava FRANCO PROTI FRANCIJI IN VELIKI BRITANIJI Vse kaže, da je španskega diktatorja Hitlerjevega in Mus solinijevega oproda, generala Franca, ameriška pomoč toliko opogumila, da se je lotil — za- enkrat ^Ij v besedah kot v de janjih — Francije in Velike Britanije. Franciji dela vedno večje preglavice v »njenem« Maroku, kjer ji izpodkopava ugled in nekatere francosJce sla- be politične poteze spreminja v svoj politični kapital med Ma- ročani. Proti Britancem pa je orgcoiiziral v Madridu obsežne demonstracije zahtevainč. da mu prepustijo Gibraltar. *fran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 29. januarja 1954 f^ekal liodoč'!! zaniRiivosli Pred kongresom ZKS Okrajna konferenca ZKS v Ptuju bo predvidoma 15. marca t 1. Na njej bodo izvoljeni de- legati za kongres ZKS, ki bo 10. aprila v Ljubljani. ★ Slovenski ples v Celovcu Sef urada za zvezo FLRJ, lega- cijski svetnik tov. Mitja Vošnjak je prevzel častno pokroviteljstvo nad Slovenskim plesom v Ce- lovcu, ki bo v nedeljo, 31. janu- arja t. 1. zvečer v dvorani De- lavske zbornice. ★ Naše pohištvo na razstavi na Nizozemskem Na tretji razstavi pohištva v Utrechtu na Nizozemskem od 8. do 12. februarja L 1. bo razstav- ljalo tudi nekaj podjetij iz Slo- venije, ki izdelujejo pohištvo. ★ Vstopnice za velesejem na Dunaju Za spomladanski velesejem na Dunaju od 14. do 21. marca t. 1. z razstavo osebnih in tovornih avtomobilov, motornih koles, pri- kolic, dvokoles in raznih rezerv- nih delov ima nekaj vstopnic za podjetja iz Slovenije, ki se zani- majo za ta velesejem, avstrijski koaizulat v Zagrebu, ★ Sestanek predstavnikov mest v Sarajevu v četrtek in petek 4. in 5. fe- bruarja t. 1., bo v Sarajevu se- stanek predstavnikov mest naše države z obravnavo o stanovanj- skem problemu na podlagi dveh referatov. ★ Direktorje bo imenoval ljudski odbor Na podlagi nove uredbe o ustanavljanju podjetij in obrti, ki je izšla decembra lani, bo v bodoče mesto direktorjev razpi- sano in bo na podlagi uspeha razpisa izdal odločbo o imenova- nju direktorja pristojni ljudski odbor. ★ Nova proga Velenje— Kidričevo stvar bližnje bodočnosti je nova pr6ga Velenje—Kidričevo. Za graditev te proge je bil pred j nedavnim na sestanku v Konji- cah izvoljen iniciativni odbor, ki bo poskrbel, da bodo vsa zain- j teresirana podjetja, ki so zainte- resirana Za to progo in ljudski odbori zbrali potrebne podatke Za utemeljitev nujnosti te proge. Za to progo sta poleg Kidričeve- ga zainteresirani tudi tovarni v Majšperku. Za to progo pa je ve- liko zanimanje tudi v Vitanju, Zrečah, Ločah in Poljčanah, ko- der bi tekla ta proga. Za Kidri- čevo bi bila največje važnosti glede na prevoz ogromnih koli- čin premoga (75.000 ton letno). Občni sbori v Polenlaku Pretekla nedelja je bila na Polenšaku nedelja občnih zbo- rov. Dopoldne so zborovali člani društva Rdečega križa, poFK>l- dne pa člani Prostovoljnega ga- silskega društva. Odborniki RK so stopili pred zbrane člane s poročili o delu in naporih za sočloveka. Stalno delovanje omarice in torbic za prvo pomoč, ki so pomagale 404 ljudem in odlično obiskovan te- čaj RK za nadaljnjo izobrazbo ženske mladine nikakor nista brezpomembno opravilo. 2al, da se prav vsak ponesrečenec ne zateče ix> prvo pomoč k spo- sobnemu zdravstvenemu aktivi- stu v vasi in mnogi odhajajo v bolnišnico z nepravilnimi prvi- mi povezami, kar prav gotovo poslabša njihovo zdravstveno stanje. Naš RK si je pridobil toliko sredstev za nudenje prve pomoči in pripravil toliko zdravstvenih delavcev, da prav nobenemu vaščanu ni treba ostali prepuščenemu goli ne- sreči. Pohvala in priznanje, kateri je izrekel glavni odbor RKS ob- činsKemu odboru RK Polenšak, veljata vsem članom, ki so z zgledno disciplino, z razumeva- njem društvenih dolžnosti in s prostovoljnimi prispevki pripo- mogli k plodnemu ude j stvo va- nju. Novoizvoljeni odbor, ki je ^ prevzel vso dediščino dela in j odgovornosti, podpira prijetna! zavest zaupanja, ki so mu ga člani izkazali, in v naporih po stopinjah požrtvovalnega usta- novitelja RK ne bgi omagal. ★ Občnega zbora Prostovoljne- ga gasilskega društva Polen- šak, katerega so poleg članov obiskali tudi zastopniki mno- žičnih organizacij, se je udele- žil sektorski poveljnik tov. Ja- nez Cajnko iz Mezgovec. Iz za- četnih besed tovariša predsed- nika je bila razločno vidna že- lja za složno delo, ki jo nare- kuje življenjski primer, če kje gori, gremo vsi na pomoč brez vprašanja, komu gori. Tovarii poveljnik je v izbranem poro- čilu podal sliko društvenega de- lovanja. V preteklem letu ni bilo drugih požarnih nesreč ra- zen manjšega gozdnega požara, kjer so gasilci pomagali. Vaje so se vršile toliko, kolikor služi gasilsko orodje. Nerabnim in nepopravljenim cevem je po- trebna večja skrb. Med vestnimi člani, rednimi pri vajah in požrtvovalnimi pri delu je posebno pohvalil stroj- nika Martina Segula, blagajnika Martina Tuša in člana Antona Kožarja in Avgusta Starčiča, ki nista zamudila prav nobene vaje. Zgledni so bili tudi: Mal- ča Sumenjak, Franček Stebih, Mirko Donaj in Alojzij Petek. Sektorski poveljnik tov. Cajn- ko, ki je vse navzoče pozdravil v imenu OGZ, je naglasil, da tvorijo časten zbor, ki ima pra- vico, da ugotavlja društveno stanje in sprejema sklepe, ki postanejo obveznost za vse čla- ne. Poudaril je važnost stro- kovne sposobnosti, ker brez nje sploh nismo gasilci. Kako bomo varovali strehe naših domov, Če nismo seznam j eni z vsemi gasilskimi pripomočki in s teh- niko gašenja? Potrebne so tudi ženske delovne desetine, ker se bodo iz njihovih vrst oblikovale tiste žene, ki bodo narodu ob hudih urah nezgod in nesreč v mirnem in vojnem času stale ob strani. Vsaka kulturna gasil- ska prireditev naj bo povezana z gasilskimi vajami, ki naj za- jemajo tudi sosedna društva. Sleherni gasilec mora stremeti za tem, da postane izprašan gasilec — oborožen z znanjem in s spretnostjo. Prostovoljna gasilska četa Po- lenšak zraven dograditve gasil- skega doma, strokovnega dela in izpopolnjevanja članstva ne omahuje pred velikimi naloga- mi. S poštenim in vztrajnim delom novoizvoljenih odborni- kov in vseh članov bo dosegla častne mesto med dobrimi dru- štvi v ptujskem okraju. i. OD zaključku lečaja RK za žen- sko kmei^ko mladino v Domav Nekoliko grenko smo se spo- gledali ob pričetku tečaja, kajti delo bo slonelo pretežno na tri- članskem predavateljskem ka- dru. Pa je vendarle šlo! Skupen plan, posvet z dekleti in pred- vsem volja deklet, da bi si pridobile čim več znanja iz zdravstva, je bil skupek gonilne sile k uspehu. K uspehu pa so pripomogla dekleta tudi s svo- jim rednim obiskom, disciplini- ranostjo in toplim tovarištvom. Eno, prej vzornih tečajnic, smo IX)grešali, a smo razurneli njeno razdvojenost ob smrti prvo- rojenke. Težišče dela v letošnjem te- čaju je bilo v praktičnem utrje- vanju snovi, ki so jo prejele te- čajnice pri teoretičnem pouku prejšnjega tečaja. S čim -Vse so se spoznale in kako živahno razgibanost so pokazale pri praktičnem delu, medtem ko je bilo videti, da so jim teoretične ure, ki so se tudi nekajkrat »vrinile«, bile »pelin roža«. Ure prve pomoči in nege do- jenčka so bile pač med najbolj zaželenimi. Dojenčki pa so bili prav res pravi, živi dojenčki; kopati jih je bilo treba, naprav- Ijati jih, da, tudi dodatno hrano je bilo treba pripravljati. Pri urah splošne Izobrazbe pa so se tečajnice spoznale s tem, kako bodo pripravile dojenčkovo opremo, kako deci spletle tople nogavice in še marsikaj. Na te- renu so ugotavljale pravilne in nepravilne zdravstvene pogoje, načine saniranja raznih objek- tov in še in še. Nq samo, ker »gre ljubezen skozi želodec«, ampak je naše zdravje in s tem naša delovna sposobnost odvis- na od prehrane, so se tečajnice spoznale s pravilnim sestavlja- njem jedilnikov, pripravljanjem normalne in dietične hrane, pravilnim shranjevanjem in si. Končan je tečaj! Tako so po- vedale tečajnice: »Povedati bi ne znale mnogo od tega, kar smo slišale v tečaju, toda v živ- ljenju in pri našem delu se bomo spomnile na marsikaj in to koristno in pravilno upora- bile.« Ločili smo se: brez ganljivih govorov, nasmejanih lic, prav tako kot naj bi šla mladina zmagoslavno v prihodnosti Kot lepo ubran akord pa bo v na- šem spominu zvenel nad vse prijetni zaključek z zakusko in družabnim popoldnevom, ki so ga priredile tečajnice same. Meta IZ DESTEBNIKA i Tečaj RK, Id ima nalogo v teku zimskih mesecev izpopol- niti zdravstveno izobrazbo kme- tiških deklet, v zadnjem času ravno ne izpolnjuje v celoti svoje naloge po krivdi slabs udeležbe. Glede na izostajanje večjega števila deklet s tečaja je predavateljski kolektiv skle- nil, da bo moral nadoknaditi izostala predavanja, če hoče, da bodo vsa dekleta obvlado- vala najnujnejšo tvarino s pod- ročja zdravstva, ki je neobhod- no potrebna za osnovno nego in vzgojo otrok, za postrežbo bolnikom in prvo pomoč v ne- zgodi. Se bolj bi morali o tem raz- misliti starši, ki jim je vseeno, s kakšnim uspehom bo ta ali ona hčerka končala ta tečaj. Pri tem pozabljajo, da ne gre to- liko za pismeno spričevalo, ko- likor za spričevalo, ki ga bo dalo ljudstvo o tem ali onem dekletu, ki je moralo obiskovati tečaj, ko bo ob tej ali oni pri- liki potrebna praktična pomoč j tečajnic. Dnevne življenjske izkušnje potrjujejo, da napre- dujejo le tiste družine, kjer j znajo domači pravilno ravnati j z otroki, kjer se znajdejo v' vseh primerih in kjer upošte-1 vajo, da jc znanje največje bo- i gastvo, od katerega zavisi mar- j sikje vsa družinska in življenj- ska sreča. Tudi občinskemu ljudskemu' odboru ne bi smelo biti vseeno, j na katerem mestu bo glede na I udeležbo in končni uspeh tečaj i RK Desternik. Nikakor se ne | bi mogel nikdo sprijazniti s poznejšim očitkom ljudi, da bi se stanje gotovo popravilo, če bi se za tečaj bolj zanimali tudi na občini in če bi hčerke od- bornikov redneje hodile na te- čaj. Največkrat se slišijo pri- pombe: »Kaj bo naša hodila, če pa odbornikovi hčerki ni treba hoditi!« Nikjer ni rečeno, da odbornikova družina v življe- nju ne bo potrebovala pomoči in da odbornikovi hčerki nikjer ne bo potrebno pomagati. Ravno po odnosu do tečaja se zrcali ravnodušnost nekate- rih staršev do izobraženosti svojih otrok. Tozadevno bi se še morali mnogo naučiti od lju- di iz bratskih republik, kjer so starši srečni, da lahko obiskuje njihova mladina tečaje in da se zdravstveno izobražuje. Mesto domišljije, da smo, kar se kul- tiire tiče, na višji stopnji od drugih, se bomo morali več iz- obraževati, da nas drugod ne bodo prehiteli. KRONIKA NESREČ Pri igranju je skočil slzdarjev Tonček«, »Vrtičkarjevo leto« Karla Capka in druge. Založba I ima nadalje v programu zbirko ' humoresk Dušana Mevlje in Franceta Maga'nr- zbirko novel pisatelja Ivana Ribiča in NTsto dnagih. ' Znano ie. da je mreža naših knjigarn na podeželju zelo redka in da je prav zaradi tega dobra strokovna in leposlovna knjiga med našimi kmečkimi ljudmi še premalo razširjena. Založba »Kmečka knjiga« pa namerava z mrežo zastopnikov in poverjenikov v kmetijskih zadrugah in v vaseh prodreti s knjigo prav do vsakega našega izobrazbe željnega človeka Da bi bil njen program kar naj- boljši, se namerava založba še tesneje povezati s kmetijskimi zadrugami, kulturnimi delavci na vaseh in kmečkimi strokov- njaki-praktiki. Poleg ostalega namerava s svojimi poljudnimi izdajami vzpodbuditi k pisanju vrsto ljudskih talentov iz vrst kmečkega prebival.-stva, da bi tako postala zares to, kar pove že njeno ime. Seveda založba pri tem ne misli na nekvalitet- ne in slabe knjige, saj se bo kar najbolj trudila, da z dobro knjigo izpodriva slabo in za- starelo strokovno branje ter nedozorelo in neumetniško le- poslovje, ki se je z leti marsi- kje nabralo v omarah in skri- njah. Prav gotovo je, da bo tak način dsla založbe »Kmečka knjiga« zainteresiral množico naših kmečkih ljudi, kmečkih strokovnjakov in prosvetarjev na vaseh, ki se bodo še bolj strnili okrog svoje kmečke za- ložbe, da bi tako v plemenitem delu širili kulturo In izobrazbo v naših kmečkih predelih. —vd. ★ Strokovni izpiti za kva'i- ficirane delavce v gostin- ski stroki Strokovni Izpiti za kvaliflci- ! rane delavce v gostinski stroki i bodo letos pred 5-člansko ko- ! misijo, ki jo je imenoval Svet ! za gospodarstvo pri OLO. Predsednik komisije je tov. Arbes Vilko, predsednik Gostin- ske zbornice, namestnik Fur- man Slavko z Borla. Jelinek Rosika Iz Ptuja In Stebih Franc iz P'••'i 1-ot člana, kot zaois- nikar pa P^^pečan Dragica taj- nik CJostinske zbornice iz Ptuja. I * Uspeli ukreni nroti pasji steklini v soboto, 2.3. t. m. je bilo pri ptujski klavnici cepljenje psov : proti steklini. Po velikem šte- ! vilu privedenih peov se je vi- j delo razumevsnie ljudi z-? od- pravo pasje stekline z rednim 1 ceplienjem proti tej nevarnosti za živino in za ljudi. Da bo akcija v celoti uffpela, je potrebno pripraviti k temu tud: tiste posameznike, ki tega niso storili. Ptuj, 29 jamiarja 1954 3 IZ PTUJSKEGA GLEDAL SČA Fred premiero Goi€:r etre t eneiOiS^'*^ nei eati^^ 2e v prejšnji sezcaii se je ptujsko občinstvo seznanilo z Golarjevo komedijo »Vdova Rošlinka«. Njen uspeh je do- volj no jamstvo, da se je uprava Okrajnega gledališča v Ptuju odločila tudi v letošnji sezoni uprizoriti eno izmed Golarjevih veseloiger, tokrat »Dve nevesti«. Obe igri, »Vdova Rošlinka« ka- kor »Dve nevesti , prikazujeta kos kmečkega življenja s tisto prešernostjo In nasmejanostjo, ki sta pri slovenskih literatih tako redki, pri Cvetku Golarju pa tako lastni in pristni. Teme- ljito poznavanje odra in brez- hibna tehnična gradnja njego- vih del, duhovitost in pa čut za komike, ga uvrščajo med naše najboljše komediografe. Njego- ve igre doživljajo prisrčen, vča- sih že kar gromovit smeh. Ta smeh pa je večkrat tudi trpek, U-pek zato, ker v vsej smešnosti dogajanja na odru spozr^amo "kdaj pa kdaj tudi naše pona- šanje, ki ga smeši z vso kru- tostjo resnice. Vendar ta po- smeh ni žaljiv. Nasprotno! V njegovih komedijah je najti tudi zrna nevsiljive vzgoje. Ta pa, ovita v smeh, učinkuje bolj kot pa strogo moralno frazar- jenje. Ljudske veseloigre Cvetka Golarja so izmed vseh podob- nih del pri nas najbolj priljub- ljene. Skoraj ni gledališča v Jugoslaviji, da ne govorim o an^terskih igralskih družinah v Sloveniji, kjer ne bi igrali nje- govih komedij. Danes si brez Iger Cvetka Golarja ne moremo misliti slovenske ljudske dra- matike; da ni Golarja, ne bi imeli Slovenci svojega ljudske- ga komediografa. Doslej je napisal pet odrskih del: »Vdova Rošlinka«, ki so je od leta 1925 igrali menda že na vseh slovenskih odrih, igrajo pa jo tudi druga jugoslovanska gle- dališča in celo v inozemstvu. I.sto leto kot »Vdova Rošlinka« je doživela svoj krst v Narod- nem gledališču v Ljubljani »Za- peljivka«, ki je doživela pri ta- kratnih kritikih zaradi krepkih kvant in dvoumnih šal precej- šen odpor. Igro »Dekle z rož- marinom« precej igrajo igralske družine na podeželju, dočim je veseloigra »Dve nevesti« spet doživela krstno uprizoritev v Narodnem gledališču v Ljublja- ni, kakor tudi zadnje njegovo odrsko delo »Ples v Trnovcu«. Najbolj priljubljeni in najbolj igrani sta pač veseloigri »Vdova Rošlinka« in »Dve nevesti«. Veseloigro »Dve nevesti« v Okrajnem gledališču v Ptuju, katere prva uprizoritev bo v! soboto, dne 30. januarja t. 1.,! smo pripravili z veliko ljubez- j ni jo v želji, da bi z njo pripra- vili delovnim ljudem prijetno kulturno razvedrilo. Težili smo, za tem, da vedro zgodbo prika-! žemo čimbolj sproščeno in ve- selo, kot jo je bil zasnoval av- tor. Karaicterizacijo oseb nam je narekovala vsebina igre, pri kateri smo se zaradi njene za- | bavnosti sprostili pri študiju tudi sodelujoči. Blizu nam je to delo, ker nam govori tako iz srca. Trdno smo prepričani, da | bo isto občutilo tudi občinstvo. | V veseloigri nastopajo v re- žiji podpisanega kot gosta tile člani gledališča: obe nevesti, Lizo in Minco bosta pred.stav- Ijali Stehlikova in Matjašičeva, njuna ženina, bogatega Napa- Ijona in Načeta, ki je njegov sin, Gunžer in Fenos. Nerodne- i ga ženina, ki mu spodleti »ohcet«, igra Cobelj, njegovega strica, prebrisanega Andrejko pa Sugman. Mati in oče obeh nevest sta Ukmarjeva in Hoče- var, mlinarjev hlapec Matjašič, potovko Nežo, mešetarja s člo- veškimi srci, ki vso stvar za- plete, pa igra Pirnatova. Emil Frelih Okrajno gledališče Ptuj Sobota, 30. januarja 1954 ob 20. (8.) uri: Cvetko Golar: »Dve nevesti«, vesela igra v treh de- janjih. Premiera. Režija Emil Frelih kot gost, scena in tehnič- no vodstvo Miro Cobelj. Nedelja, 31. januarja 1954 ob 15. (3.) uri: Lope de Vega: »Pre- brisana norica«, vesela igra z godbo v treh dejanjih. (6 slikah). Zadnjič! Torek, 2. februarja 1954 ob 20. (8.) uri: Cvetko Golar: »Dve ne- vesti«, vesela igra v treh deja- njih. Prva repriza. Četrtek, 4. februarja 1954 ob 20. (8.) uri: Cvetko Golar: »Dve nevesti«. Tretjič Prodaja vstopn-ic pri gledališki blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. — Rezerviranje vstop- nic v gledališki pisarni (telefon- ska številka 71) dnevno od 8. do 12. ure, razen ob ponedeljkih. Defo Pl< nunskega društva v Ptu u in njeoovi načrti Medtem ko ostala društva v tem ali prihodnjem mesecu po- dajajo na občnih zborih obra- čune o svojem delu, se trudi Planinsko društvo v Ptuju, da bi zaživelo ter ob letu lahko po- dalo prvi in uspešen obračun svojega dela. Planinsko društvo Ptuj je eno najmlajših Planin- skih društev v Sloveniji in naj- brž najmlajše društvo v Ptuju. Zato bo prav, če pogledamo ne- koliko njegovo delo in se usta- vimo ob načrtih, ki si jih je to društvo postavilo ob svoji usta- novitvi. Planinsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno dne 25. 11. 1953. Lepa udeležba, — približno 100 ljudi — je pokazala, da je v l^uju precej zanimanja za pla- ninstvo in alpinizem. Na usta- novnem občnem zboru je sezna- nilo društvo svoje člane s pra- vili ter vsaj v glavnih potezah pretreslo svoj delovni načrt. Po tem načrtu se bo društvo uve- ljavljalo bolj z vzgojnim delom svojega članstva, kot Pa v grad- beaii delavnosti. Društvo bo vzgajalo svoje člane v ljubezni do našega gorskega sveta ter jim skušalo približati njegove lepote predvsem z izleti. Prvi tak izlet bo priredilo društvo dne 1. in 2. maja t. U in sicer v Logarsko dolino. Seveda si bodo lahko člani na skupnih iz- letih ogledali bližnjo okolico Ptuja, saj je prav malo takih, ki bi lahko rekli, da jo res po- znajo. Da bi pritegnilo društvo v večji meri tudi mladino, je ustanovilo na svoji zadnii seji tudi smučarski od?ek, ki bo or- ganiziral že sredi februarja smučarske tekme za pionirje in mladince. Pričakulemo d^ ne bo Ptnj- čana, ki ne bi bil član Planin- skega društva Ptuj. Oglejte si najprej v Krempljevi ulici nsš planinski svet v slikah, nato pa Se oglasite pri tov. Miri Pinozi v urami ter pomnožite število planincev. Ker se bori društvo še s svo- jimi začetnimi težavami, bo pri- redilo v soboto, dne 6. februarja 1954 planinski družabni večer. -r- ★ PTUJCANKE IN PTUJCANII Vabimo Vas na Planinski dru- žabni večer, ki bo v soboto, dne 6. februarja 1954 v društvenih prostorih »Svobode« (Narodni , dom) ob 20. uri. Vstopnice dobite v Ptuju, j Krempljeva ulica, pri tov. Miri Pinozi (v urami) in sicer: od 1. do 3. februarja 1954 člani PD Ptuj, j od 3. do 6. februarja 1954 ostali. Vstopnice bodo na razpolago dopoldne od 9. do 10. ure In popol- dne od 16.—18 ure. j S planinskimi pozdravi! j PD Ptuj JAVNA ZAHVALA Podpisani se najprisrčneje zahvaljujem primariju kirur- škega oddelka ptujske bolniš- nice dr Kuharju za uspelo ope- racijo, kakor zdravstvenemu osebju oddelka za vso skrb in nego ob priliki moje težice ope- racije. Istočasno se zahvaljujem upravi tovarne volnenih izdel- kov v Majšperku za vso pomoč in pozornost ki jo je izkazala moji družini v času moje bo- lezni Prisrčna zahvala tudi tovari- šem iz kolektiva Vladimiru Marčifu. Francu Zemliiču in Stanislavu Strašelm, ki so mi nesebično darovali svojo kri in mi rešili življenje. Majšperk, 25. jan. 1954. Maksimilijan Serdinšek IZ STARŠ o starSki knjižnici Pred kratkim je Ljudska pro- sveta v Ptuju dodelila vaški' knjižnici v Staršah 10.000 dinar- jev za nabavo novih knjig. V; Staršah so za ta denar kupili 31 knjig, ki so znatno obogatile j vaško knjižnico. Knjižnica bi morala začeti poslovati že v začetku januar- ja, pa zaradi ponovne ureditve knjig in prostora to ni bilo mo- goče. Pri pregledu knjig so ugo- tovili, da posamezniki še niso vrnili izposojenih knjig. Knjiž- j niča bo sedaj poskušala dobiti ^ nazaj tudi te knjige ali vsaj i vrednost teh knjig. Sedaj ima knjižnica okrog 200 knjig. To pa je za občino kot je Starše zelo malo. Dobro bi bilo, da bi družine, ki imajo knjige doma in jih lahko po- grešajo, odstopile nekaj knjig kot dar knjižnici. S številom knjig bi se povečalo tudi šte- vilo bralcev. Knjižnica bo začela poslovati 31. januarja 1.1. in bo odprta vsako nedeljo dopoldne. Svoj prostor bo imela v stavbi občin- skega ljudskega odbora Starše. Upamo, da bodo občani pridno posečali kniižnico in segali po knjigah, ki jih bodo do začetka dela v mrzlih dneh prijetno za- bavale, AN. IZ ŽETAL v zadnjem »Ptujskem tedni- ku« sem brala, koliko pionirjev je obiskal in razveselil dedek Mraz. Seveda tudi žetalski otroci kaj radi pripovedujejo, kako so pričakali dedka Mraza, Koliko veselja je bilo ob Novo- letni jelki! Radovedna sem bila, kako se kaj učijo in kako bodo preživeli zadnji dan v prvem polletju? Zdaj pa prisluhnite, kaj vse sem videla ... Zadnji dan pouka! Srečevala sem otroke. Tekali so po snežni odeji. Ustavim dečka, seveda najprej sem ga vprašala po imenu in povedal je, da je Bertl. Kaj pa imate danes v šoli? Malo začudeno me je pogledal, a p>otem mi je povedal, da do- bijo spričevala in dedek Mraz jim je poslal blago za oblekce zdaj, ko je zima. Dolgo sem staU pred šolo in okoli mene se je zbiralo vedno več ljudi. To so bile mamice in očetje. Dedek Mraz je poslal povabila, naj si pridejo po darila. Iz šole se je vsula pisana vojska halo- ške dece. Starši so pa šli v šolo. Seveda, kot zelo radovedna sem tudi jaz šla. Razred je bil poln ljudi in daril. Tam so mrzlično še zadnje urejevale mlade uči- teljice (zdi se mi, da so bile!) in potem je zavladala tišina. Mlad moški, je pozdravil starše (bil je to tov. Zerak). Potem je sledil razgovor. Zakaj otroci zamujajo in slabo obiskujejo šolo? Kakšne so dolžnosti star- šev? Osvetlil je delavce, ki sc prispevali k obdaritvi njihovih otrok. Zavest našega delavca v mestu in odnos do ljudi v Ha- lozah. Dal je primere staršev ^ ki se ne brigajo za svojegs otroka in podobno. Govor je bi: topel in je res ogrel ljudi. Ču- tila sem, da je v Zetalah tud učitelj pravi človek Haloz! Nc ! obrazih večine Hudi sem videla I da le hočejo izboljšati pot svo- jim otrokom. Dedek Mraz je obdaroval 16? otrok. Iz nasmeha staršev sem brala toplo zahvalo vsem, ki st€ jim darovali toliko za njihove otroke! B. G. I * IZ LESKOVGA Glede na nered in nečistočo I in ostale neumestnosti v tukajš- I nji gostilni KZ predlagajo šte- ' vilni gosti, naj bi se upravni odbor KZ pozanimal za zapo- slitev takega uslužbenca, ki se bo na tem službenem mestu bolje znašel kot se je znašla sedanja začasno zaposlena J., ki se ne čuti sposobna za go- stilničarko. Na to mesto sliši človek, ki bo upošteval, da tudi haloški gosti cenijo red in snago oken, poda, steklenic, točilne mize in ostale opreme v gostil- niški sobi. Pri nastavitvi pa bi moral upravni odbor upoštevati tudi izkušnje z Andrejem Sven- škom, ki je povzročil KZ nepo- pravljivo škodo. Z dobro voljo bi se dalo tudi tozadevno marsikaj napraviti. Ob sedanjih razmerah ni čudno, če z gosti pridejo v lokal tudi psi, če se v njem zadržujejo včasih tudi šolski otroci, ki ča- kajo na starše, trgovino in po- dobno. Zadružno gostišče ne more biti gostom v posmeh, temveč javni prostor, kjer po- meni kulturna postrežba sestav- ni del spoštljivega odnosa na- pram domačim in tudi tujim gostom. Unpei teeaj %ena-%adrnxnie r Ptu^u Od 19. do 23. januarja t. 1. je bil v Ptuju tečaj za žene- zadružnice, ki ga je pripravila Okrajna zadružna zveza. Tečaja I se je udeležilo vseh 25 povab- j Ijenih žena iz vseh predelov ; okraja in so vztrajale na tečaju do konca. j Po kratkih predavanjih o i vlogi žene v socialistični druž- bi, o semenogojstvu, živinoreji, perutninar^stvu, mlekarstvu, o osnovnih načelih našega gospo- darstva, o delu upravnih odbo- rov KZ, zlasti pa o zdravstvu je bilo še dovolj časa za raz- pravljanja iz praktičnega živ- ljenja. Predavanja so bila zelo zanimiva, ker je OZZ poskrbela tudi za dobre predavatelje, ki so znali tečajnicam posredovati vrsto koristnih nasvetov in na- vodil za praktično delo. V opoldanskem odmoru so si tečajnice ogledale ureditev in j delo podjetja »Perutnina«, »Mle- I karne« in kleti podjetja »Slo- venske gorice«. Glede na prvi uspeli tečaj te vrste bo koristno spregovorifi na občnih zborih KZ o pripravi • večjega števila takih tečajev po ' okraju za prihodnjo zimo. Usjje- |hi takih tečajev se bodo vidno ' odražali v vsestransko ve^ aktivnosti žena, pa tudi v od- borih KZ in družinah, kjer imajo žene-zadružnice vpliv na svoje okolje. OBJAVA Občinski ljudski odbor Graje- na bo prodal v sredo, 10. febru- arja 1954 na javni dražbi stano- vanjske hiše: Mestni vrh 17: izklicna cena 845.058 din Mestni vrh 19: izklicna cena 229.505 din Grajenlčak 93: Izklicna cena 158,301 din Pred dražbo mora vsak intere- sent položiti 10 odst. izklicne ce- ne. Dražba se prične ob 8. uri v pisarni občinskega ljudskega od- bora Grajena. Obč. ljudiki odbor Grajena LUTKOVNO GLEDALIŠČE »SVOBODA« V PTUJU (dvorana bivš. Narodnega doma) bo uprizorilo slovemko pravljič- no igro PASTIR v četrtek In soboto, t /. 28. in 30. L t. 1. ob 15. uri za otroke, v petek, 29. I. ob 19. uri pa za odrasle. Vabimo ljubitelje mladine, da nas obiščejo. Vstopnina za otroke 10.— din, za odrasle 20.— din. Predstava v petek je zamišljena kot ofici- alna otvoritvena predstava s kratkim uvodnim predavanjem. h. d. Odvetnik FRANJO ALIC je odprl pisarno v Ptuju, K vedro v trg 3 Upokojenci Odbor podružnice Društva upokojencev v Ptuju sklicuje sestanek svojega članstva za nedeljo, dne 7. februarja 1954, ob 9. uri dopoldne v Mestnem gledališču v Ptuju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo delegata o poteka občnega zbora Društva upofco- jencev in sedanji položaj. 2. Volitev predstavnikov T Okrajni odbor Društva upoko- jencev kot priprava za izredni občni zbor društva. 3. Event. predlogi glede spner membe pravil. 4. Slučajnosti. Pridite vsi! ZAHVALA Ob bridki izgubi naše mame, stare mame ANE VERTNIK roj. Zvare se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za pokJo- njene vence in cvetje, kakor tudi vsem, ki so jo v tako veli- kem številu spremljali na njeni zadnji po.ti. Posebna hvala tudi čč. duhovščini za spremstvo. Rogoznica, Maribor, 25. L 1954 Žalujoči: hčerka Tončka, družine Svenšek, Vertnik in Janžič. ZAHVALA Ob smrti naše drage mam© TEREZIJE TUŠAK se zahvaljujemo vsem, ki so da- rovali številne vence in izrekli iskrena sožalja ter p>okojnico spremili na njeni zadnji poti. Po- sebna zahvala pevcem in duhov- niku. Žalujoči: mož, hčerki Sabina in Verona, zeta in vnuki, ter rod- bine Burjak, Zamuda in Tušak. Zamušani, dne 23. I. 1954 MALI OGLASI PRODAM obnovljeno 1-druiin- sko hi5o z gospodarskim po- slopjem in vrtom v Ptuju. Vprašati v gostilni »Rozika« v Ptuju. PRODAM stabilni bencinski mo- tor 6 KS. Naslov v upravi PRODAMO težko blagajno. — Vprašati pri KZ Stojnci. PRODAM okrog 4 ha posestva t Halozah (vinograd, njiva, trav- nik in sadonosnik). VpraSat^ ▼ upravi. PRODAM dobro ohranjen Stiffi- cevni rad 'laparat. J. Valenko, Moškdajci. Sludenii našim bratci m To in ono o alkoho'u »v vinu je resnica«, pravi pregovor, iz izkušenj pa vemo, da je v vinu za marsikoga po- guba in to je dejanska resnica. Običajno o teh stvareh mnogo ne premišljujemo, posebno, če je pred nami steklenica žlahtne kapljice s čarobno močjo, ki nas za nekaj časa reši vseh skrbi in nam pričara vedro in pri- jetno razpoloženje. Temu nihče ne :)ix>reka. Tako pridobljena dobra volja in prijetni občutki so dragi. Plačati jih je treba z denarjem in z življenjsko silo In kljub temu ostanemo alko- holu še vedno nekaj dolžni. Vedno znova segamo po njem in vedno znova nas uničuje. O tem bi rad napisal nekaj misli bralcem tega lista in po- kazal tudi drugo plat problema, o katerem modro molčijo pro- daialci alkoholnih pijač, ker dobro vedo zakaj. Pa srknimo dva do tri ko- zarčke in opazuj mo. Kakor hrana in voda pride tudi alko- hol v najkrajšem času v želo- dec in od tod v nekaj minutah v kri. Ce smo malo »fajhtni«, ga 'mamo v svoji krvi kakih 0,1—0,5 %. Pi.iani vozač avto- mobila bo zaman skušal do- kazati, da ga je spil samo ko- zarček, kajti preiskava njegove krvi bo ugotovila, da je pil in tudi. koliko je pil. Ce smo prej mastno jedli ali zaužili mnogo belj-ikovin, se bo alkohol s temi snovmi kemično spojil in se bo v krvi pojavil šele pozneje, ko se bo teh snovi odkrižal. To je končno znana stvar, da nismo hitro pijani, če mastno jemo. Kri raznese alkohol po celem telesu in v posamezne organe. Organi, ki vsebujejo mastem podobne substance tkzv. lipoide, zadržujejo alkohol, ko pride s krvjo do njih, zaradi kemičnih reakcij, o katerih je bilo že prej govora. Največ teh lipoidovih maščob vsebujejo možgani, zato je jasno, da bo alkohol tudi na nje prvenstveno deloval. Manj teh lipoidov pa se nahaja tudi v drugih organih. 2—3 % za- užitega alkohola izdihamo zopet skozi pljuča, a ostalo v tetesu »zgori« oziroma se razgradi. Alkohol se širi šele na površini kože. Posledica tega je večji priliv krvi v površinske telesne j predele, zato nam postane kaj kmalu prijetno toplo. Dejansko seveda ni prišlo do zvišanja te- . lesne toplote, ki se normalno giblje med 36,5 In 37,5 stopinj C, ampak je to samo varljiv občutelc. Dogodilo se je namreč ravno obratno. Telesna toplota pade zaradi razširjenih krvnih žil. ki delujejo kot nekakšna centralna kurjava. Topel zrak je v našem primeru topla kri, ki se na površini telesa hladi, zato tudi telesna temperatura pada. Ta varljiv občutek toplote in razgretosti je bil pozimi že več- krat usoden za pijanca, ki se mu je zdelo, da mu je toplo, v bistvu pa je v snegu zmrzoval. Man.jše količine alkohola zvi- šajo srčne utripe, večje količine pa kvarno vplivajo na srčno mišico. Kako pa deluje alkohol na mišično moč? To vam bo najlaže prikazal sledeči zanimivi poizkus. Abstinenti, ki so dobili 20 cm' alkohola, so z večjo pazljivostjo izvrševali naloge. Ko so nato isti ljudje v drugem poizkusu dobili korigiran napoj brez al- kohola, je bil učinek njihovega dela enak kot ob prvem poiz- kusu, ker so bili prepričani, da so zopet pili alkohol. Iz tega vi- dimo, da alkohol le navidezno zvišuje mišično silo. Pijanci so vedno mnenja, da laže delajo, če So popili prej nekaj vina, kakor pa če so trezni. Vzrok je živčno-duševnega izvora in bo- mo o njem še kasneje govorili. Drži, da alkohol lahko pospe- ši trenutno moč človeka, za dolgotrajnejše delo pa je vse- kakor škodljiv. Športniki, piti med treningom je naravnost zločin! Alltohol v močnejši koncen- traciji (90 %) lahko povzroči vnetje sluznice in kože. Na ra- ne je škodljivo dajati tako koncentriran alkohol, ker pre- več draži in bolj škoduje kot koriti. Škodljive klice gnoje- nja 'n druge bakterije najbolje uničuje 70-odstotna koncentra- cija. Za desinfekcijo po britju je najboljši 2—3-odstotni sali- cilni špirit, ki se dobi v lekar- nah in drogerijah, V majhni meri vzbuja alkohol tek, po- , sebno če je pomešan z grenkimi ' snovmi (pelin, arnika itd), to so tako zvani alkoholni izvleč- ki iz grenkih rastlin, ki jih uporabljamo za izboljšanje apetita. Rekli smo, da deluie alkohol ^ v glavnem na možganski si- ' stem. Postanemo dobre volje. ; Samozavest narašča. Jezik se i razveže. Očividno smo sami i jako zadovoljni s tem, kar go- , vorimo. Živčno postanemo ne- kako neuravnovešeni, mnogo živahnejši kot smo sicer. Celo največji bojazljivci postanejo strašno pogumni in prepričani o svoji veliki telesni moči. Pri večjih količinah alkohola pride do nagnjenja k impulzivnim in nepremišljenim dejanjem (pre- tep. fizični spopadi in medse- i bojna obračunavanja) in po- i stavljanje s fizično silo. To opažamo posebno pri fizičnih delavcih, redkeje pri intelektu- alcih, Kmalu se pokažejo znaki resne zastrupitve z alkoholom: glavobol, bruhanje, slabost, je- zik odpove, zaspanost in končno vsak pijanec tudi globoko za- spi. Kdor se je navadil na pijačo, se je težko odvadi. Zdravljenje pijanosti zahteva brutalna sred- stva. Znano je zdravljenje s sredstvom, ki povzroča pri pi- jancih bruhanje, slabost in gla- vobol, večkrat tudi nezavest. Tako zdravljenje se vrši iz- ključno pod zdravniškim nad- zorstvom v po.sebnih ustano- vah. Posledice dolgotrajnega uži- vanja alkoholnih pijač so: kro- nično vnetje sluznic, požiral- nika in žel(^ca. okvara jeter in srca. Znano je tako zvano »piv- sko srce«. Nastopijo bolezenske spremembe na ožilju z raznimi vnetji, degeneracija spolnih or- ganov in seksualnih sposobno- sti. Jasno je, da bo tudi živ- čevje najresneje prizadeto Al- kohol kaže posledice tudi na potomcih, ki se normalno ne razvijejo. Ce mi je uspelo, da sem; pivce v teh nekaj vrsticah pre- i pričal, da vabijo z alkoholom j k sebi varljivca in nevarnega gosti, je bilo vredno pisati. Valter Koser Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 29. januarja 1954 IZ CIRKOVC Po uspeli krstni predstavi treh veselih enodejank hoče v nede- ljo, dne 31. januarja, ob 3. uri popoldne, MKUD Cirkovce raz- veseliti in razvedriti v kino-dvo- rani Rače še naše sosedne prija- telje. Upamo, da bo vrlim Račanom ostala naša uprizoritev v najlep- šem spominu. Vabijo Cirkovčani! V nedeljo, 17. t. m. je bila v Cirkovcih predstava treh enodejank »Gobova juha«, »Zvestoba do groba« in »Sola- stika, moja sreča«, ki jih je napisal in režiral tov. Korže Vinko, odigral pa MKUD Cir- kovci pred nabito polno dvo- rano gledalcev. Zamisel pisca enodejank in režiserja tov. Koržeta je v ce- loti uspela, ker je vanje zajel nokaj motivov iz bližnje pre- teklosti, s katerimi je hotel po- učiti mladino o razmerah iz- pred njihove dobe in Iz časa okupacije, obenem pa razvedriti odraislo in mladino. Do uspeha na odru mu je pomagala vrsta kmečkih dečkov in deklet, ki £o že precej domači na odru kot folldomo skupina, pa tudi kot amaterji-igralci domačega Mla- dinskega kultumo-umetniškega društva. Po vsem, kar sem videla na tej predstavi, sem bila zado- voljna, da sem spoznala sredi ravnega Dravskega polja s perspektivo kulturnega udej- stvovanja, od katere se lahko nekateri IZUD-i in MKUD-i drugih vasi naučijo požrtvoval- nosti in vztrajnosti, ko se bodo lotili folklornih in odrskih del. Oceno enodejank samih bi prepustila ljudstvu tamkajšnje okolice, ki najlaže oceni, kateri motivi so prepričljivi in narav- ni in kateri malce pretirani, da bi jih bilo potrebno nekoliko korigirati. Nedvomno pa je, da o folklornih nas"topih v tretji modejanki ne more biti drugo kot navdušenje. Svetovala bi glede na dob- ljene vtise MKUD Cirkovci, da nadaljuje z začetim delom in sem prepričana, da bo pri njem žel splošno priznanje sovašča- nov in povsod, kjer bo gostoval. Želim mu tudi na gostovanju v Račah obilo iispeha. J, B. IZ TRNOVSKE VASI V pripravah na občni zbor KZ se gotovo več govori o raznih potrebah in koristih, do katerih bi naj pomagala tukajšnja za- druga, manj pa se razpravlja o milijonski škodi, ki nastaja na razpadajočem zadružnem domu, ki je nujno potreben našemu kraju in okolici. Nešteto pred- logov delovnih ljudi, ki hodijo ali se dnevno vozijo tod mimo, meri jo na to, da bi bilo potreb- no čimprej prijeti za delo in se resno lotiti dovršitve tukajšnje- ga zadružnega doma. Mnogo liudi je bilo navzočih, ko je bil dom toliko dograjen, da je bil spravljen pod streho, in takrat -I?© vsi verovali, da bo ta dom po enem ali dveh letih služil svojemu namenu. Medčasno pa je minilo že več zim in dežev- nih pa tudi vročih letin, ki jih je moral vzdržati dom ob ča- kanju, da bo končno prišel na vrsto kot prednostna potreba na.šega kraja. Od občnega zbora KZ vsi pri- čakujemo, da bo na njem izre- čena zadnja beseda glede do- graditve tega doma in je težko ^j-erjeti. da bi to vprašanje od- ložili še na prihodnje leto, ko bo škoda še večja in ko bo po- trebno še več sredstev, da bi 7,grad1x) predali svojemu na- menu. IZ ORMOzA v Ormožu je 59 starčkov in 18 nedoletnih otrok navezanih na socialne podpore v znesku 1500—3000 din. Ce bo LOMO Ormož uspelo prodreti s svo- jim predlogom za okrajni pro- račun za leto 1954, ki predvide- va za socialne podpore znesek 1,738.000 din, bo najnižji znesek podpore din 1500.—, najvišji pa 3000.— din. V tem primeru gre za osebe in socialne primere, pri katerih pomoči ni mogoče odrekati ali zniževati. » IZ OEREŽA KUD »Jože Filipič« Obrež je organiziral kmetijsko gospo- dinjski tečaj za dekleta in že- ne, ki je trajal od 1 dec. 1953 do 15, jan. t. 1. in ga je obisko- valo 23 deklet in žena. Tekom 168 učnih ur so vse tečajnice mnogo pridobile na splošni in tudi kmetijsko - gospodinjski strokovni izobrazbi. Zaključek tečaja bo v nedeljo, 31. jan. 1.1., v Prosvetnem domu. Isti dan bo tudi razstava v stari šnli v Gra- bah, za katero je že sedaj ve- liko zanimanje. * IZ CIRKULAN V nedeljo, dne 17. januarja, smo na našem odru zopet videli domače igralce z igro Cvetka Golarja »Vdova Rošlinka«. Da se naše ljudstvo zanima za odrske prireditve, je zopet do- kazala polna dvorana. S samim podajanjem igre pa tokrat nismo bili v celoti zado- voljni. Posamezni igralci so si- cer svoje vloge zadovoljivo re- šili (Cerarjeva, Krambergerjeva, Zula), dočim o vseh tega ne moremo trditi. Navajeni smo gledati že kar odlično podane igre kot n. pr. »Razvalino živ- ljenja«, »Miklovo Zalo«, »Užit- karje« in druge. Verjamemo, da je tudi v to delo vložila reži- serka mnogo volje in znanja, ker poznamo njeno prizadev- nost, pač pa se nam zdi, da se zdi nekaterim igralcem težka disciplina, ki jo zahteva reži- serka, zato pa Igrajo po svoje In vstavljajo v tekst neprimer- ne, spolske opazke itd. Nadalje je bil n. pr. Balantač izrazito cirkuško-klovnska figura, ne pa zvit In prefrlgan pobožnjaškl romar, ki je Izkoriščal naivnost In vernost preprostega ljudstva v svojo korist, da je lahko živel v brezdelju. Želimo si dobrih iger, vendar mislimo, da ta igra ni dosegla svojega prosvetno vzgojnega namena. Odboru IZUD priporočamo, da bi poskrbel za Izboljšanje odra, ki je v obupnem stanju. Tom. IZ ZAVRČA OBČNI ZBOR SINDIKATA DELAVCEV i DRŽAVNEGA POSESTVA I I V soboto, 23. januarja t. 1., je I bil v Zavrču občni zbor Sin- dikata delavcev državnega po- sestva Zavrč. I Predsednik tov. Jože Zunec I je v poročilu nazorno prikazal i dosedanje delo tega sindikata po zaslugi zglednih funkcio- narjev in članov in kljub po- sameznikom, ki jim bo bodoče delo dokazalo, da je njihovo mesto v sindikatu, ki skrbi za i pravilne delovne odnose, zapo- I slltev, napredovanja itd. Bla- , gajniško poročilo je podal tov. i Ivan Kolenko. Na zboru je bila tudi obrav- I nava o delu kmetlj.sko-gospo- ' darskega tečaja, ki ga obl.skuje i kakih 40 dečkov In deklet, pre- ; dava pa jim med drugim tudi I tov. Netko Babič, direktor tega posestva, in kmetijski tehnik tov. Milan Makoter. Občnega zbora se je udeležil sekretar OK ZKS in republi- ški poslanec tov. Jože Tramšek, ki je navzočim v kratkem na- govoru, podčrtal pomen aktiv- nega sindikalnega dela, kmetij- sko gospodarskega tečaja in uspehov, ki jih je doscf^lo kme- tijsko gospodarstvo Zavrč v preteklem letu. V novi odbor Sindikata v Zavrču so izvoljeni res sgiinl in zaslužni člani in ni dvoma, da bodo zmogli velike naloge tega leta. VK. DVA USPELA SEMINARJA V Zavrču je bil januarja t. 1. dvakrat seminar za odbornike vseh množičnih organizacij. Po zaslugi predavateliev, ki so snov nazorno podali, in zaradi velikega zanimanja za preda- vanja je seminar dosegel svoj namen. Težko bi našli odborni- ka, ki mu še niso jasni pogoji, pod katerimi je nastajala, se razvijala in krepila ljudska oblast, zlasti v času NOV In v povojnih letih. Vse kaže, da bo na bodoča predavanja in seminarje uspelo pridobiti tudi člane organizacij, ki sami sicer malo čitaio In jih zanima vsestransko dogajanje v naši domovini in po svetu. Mestni kino Ptuj gd 2. do 4. II. 54. »Borec« — ameriški film od 5. do 7. II. 54. >Sinji ga- leb« — jugoslovanski f.lm od 9. do 11. II. 54. »Tajinstveni profesor« — angleški film od 12. do 14. II. 54. »Srce lažno bije« — nemški film Uporaba lesnaga peoala v naših gospodinjstvih ima- mo opravka z lesnim pepelom, ki ga lahko na več načinov uporabimo. PRIDELOVANJE LUGA IZ LESNEGA PEPELA Lesni pepel damo v škaf In ga polijemo z vrelo vodo. Nato ga pokrijemo s krpo In pustimo, da 24 ur stoji. Po tem času od- cedlmo lug, ki ga uporabljamo na sledeča načina: 1. Razredčen za namaka- n j e belega perila. Lug mora biti mlačen. Napačno pa je, uporabljati lug iz lesnega pe- pela za kuhanje perila. S tem bi postglo perilo sivkasto, ki bi zelo težko postalo zopet belo. 2. Za čiščenje lesenih taL Na vsak način se morajo tla pred čiščenjem z lugom pobri- sati s čisto vodo, ker se sicer lug v suha tla zaje In posta- nejo tla zaradi tega sčasoma siva. Vroč lug Iz lesnega pepela se nikdar ne sme uporabljati, ker bi se zajedla umazanosiva barva v tla. SUH LESNI PEPEL Presejan lesni pepel uporab- ljamo za čiščenje rjastlh jedil- nih priborov In rjastlh štedil- nikov. Nikdar pa ne smemo z lesnim pepelom čistiti rje proste pribore ali pokromane dele šte- dilnika. Te najbolje očistimo z vročo vodo, jih posušimo in po- llramo z volneno krpo. V kurjem hlevu posu- jemo lesni pepel po kurnlku In po gnezdih pod seno. S tem uničimo ves mrčes, ki se na teh mestih zadržuje. Tudi v pesek, kjer se kure kopajo, nasujemo lesni pepel. Prah se vrine v dihalne organe mrčesa. Id na ta način pogine. ROJSTVA V PTUJU Mord Alojzija, Jeruzalem, Du- šico; Gregorinčič Ljudmila, Me- kotnjak, Andreja; Mesarič Te- rezija, Dolena, Silvo; Kodrih Angela, Makole, Vero; Segula Marija, Domava, Marico; Cemej- šek Cecilija, Cermožišče, Nežo; Košlč Justina. Desternik, Ireno; Jelen Martina, Kamenščak, Ve- ro; Dolenc Justina Ptuj, Dori- co; Hodžar Terezija, Strezetina, Jožefa; Sirca Angela, Cirkovci, Bogdana; Kovačlč Zdenka, Lov- renc Ksenjo. Poroke v Ptuju Ber Jožef, Rogoznlca 43 In Petrovič Elizabeta, Ptuj bolnica. Smrti v Ptuju: Brunčič Franc roj. 18C9, Stu- ki 9; Grabar Marjanca roj. 1953. Ptuj, Ljutomerska 14. ROJSTVA V SREDIŠČU v decembru 1953 Krpan Alojzija, Kranj, Milen- ko; Cmrečnjak Marija, Središče, Branka; Kranjc Marija, Središče, Sonjo; Dogša Vekoslava, Grabe, Jurija; Podgorelec Ana, Šalov- cl, Pavlo. » Na pobudo narcčni?cov bn v bodoče odpadla rubrika o ro.j- stvlh, porokah in smrtih po poročilih matičarjev. Uredništvo V nadaljevanju objavljamc poučni del pisma, ki ga je preje iz Amerike naš bralec, osmošo' lec ptujske gimnazije: »Dragi Roman! .. . Zelo me je razveselilo sli- šati od Tebe, da Te zanima ve liki svet, da bi se rad več in vec učil, več in več znel. Ti si v le- tih, ko je treba — in je tudi la- že — veliko nabrati, da ima po- tem človek, ko se leta nabirajo kje kaj jemati. Poznsje jo nau!< težji. Pozneje je treba dajati, kar si v mladih letih nabral. Ko boš končal študije, bodo vaše oblasti tamkaj prav gotovo odprle možnosti, da gre mladina kam dalje na študij vsaj za eno leto, dve in tudi vem, da ameri- ška država take možnosti tudi daje. Razume se. da boš moral vse storiti preko jugoslovanskih oblasti, k: bodo imele možnost, da za svoje dijake olajšajo pri- hod sem. aZ dijake so seveda velike olajšave, toda priporočeni morajo biti od domačih oblasti. Morda kdaj proti koncu šolske- ga leta TX)vpraš3š na^prei pri šolskih oblasteh, č« je kje kakš- na priložnost za kako učno potovanje sem ali kakšna štipendiia za .šolanje. Ce je, potem Ti bodo že ol?last: Dove- dale, kaj je treba storiti nadalje. Tukaj bi ti potem tudi pomagali, da bi Ti bilo laže. Prc"''š]juj o tem in ob priložnosi pi.? Za zd,aj pa se pridno uči vsega, karkoli spada k Tvojim predmetom. Pridno in temeljito. Človeku vse prav pride v življe- nju in se včasih kesa, da je v mladih letih zapravil dor;ti lenih priložnosti za učenje Uči se je- dka in mi po-v^ej, kaj bi potrebo- val Za izpopolnitev v angleškem jeziku. Uči se tudi nemški in Francoski, če imaš priložnost. Ne v'em, kaj študiraš, toda zdi se mi, da bo v dobi, ko boš Ti do- rasel In ustvarjal, znanje prak- 'ičnih predmetov bolj koristno cot pa rnanje abstraktnih. Vse i^rstp tehnike, kemije, čiste ma- iematike, tudi v mehaniki najde nlad človek zaposlitev po vsem svetu .« p L. Tokrat nekaj o dišavah Dišave so poznali že naj- starejši narodi. V Egiptu, dežel] faraonov, so izdelovali di^ve ki so ohranile svoj vonj v gro- bovih vse do današnjih dni tei so torej bile v marsdkaterenr pogledu popolnejše od današ- njih izdelkov. Stari Grki s< uporabljali za \^ak telesni de: drugo vrsto dišav. Rimljani Ir Rimljanke so diiave zlorabljali taJco, da pravi neki rimski pi- satelj, da tista žena prijetne diši. ki sploh ne diši. Tudi v srednjem veku so bile dišave priljubljene. V 13. stoletju sc zapirale žene v svoje skrinje kutine, da je bila vsa obleka prepojena s prijetnim vonjem Ambra in verbena sta bili pri- ljubljeni dišavi 15. stoletja, 16 stoletje je ljubilo oranžni vonj v 18. stoletju pa so dajali prednost roži in jasminu. Iz- delovanju di^.av je prizadel pa- dec rimsl^e države hud udarec. Sele pozneje se je Izdelovanje dišav ponovno razvilo ter do- seglo posebno v Franciji zelo visoko stopnjo. Danes se ocenjujejo dišave z zdravstvenega vidika zaradi njih pomirjevalne in osvežujoče lastnosti. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja se začenja izdelovanje umetnih dišav Va- nilin je kot prvi umetni izdelek te vrste precej potisnil v ozadje naravno vanilijo in danes sko- raj ni dišave, ki bi je moderna kemija ne znala pričarati. Toa- letna mila so večinoma parfu- mirtna s temi izdelki (z vonjem grenkih mandljev, pomaranče, ananasa), dišava čebeljega me- du se izdeluje iz kokosove ma- ščobe, moščjakova je zelo slična trolilu; penkin, ki imitira sivko, maiaron in dmge, se izdelujejo iz karbolove in jabolčne kisline. Jasminova dišava je po bistvu antranilova kislina. Jonon (IrL sov vonj) je pred neka-j leti prevladoval na svetovnem trgu. Danes se često umetne dišave kombinirajo z naravnimi, Take diišave so se v praksi tudi naj- bolj obnesle. Resnično dobre dišave se ločijo od manjvrednih že po tem. da njih vonj ni tako pronicav zoto pa dalje traja, se ne menja in ne pušča nobenega neprijetnega povonja, ko izhlapi prva aroma Cenejše dišave ne diše tako nrijetno. Zato, kdor kuouje, dobro dišavo, ali pa nobene! Dobre dišave osvežujejo zrak v sobi, ostre pa dražijo glasilke p€^'cev. Mrčes preganjamo s stanovanja zanesljiveje z diša- vami, kakor s kakršnimkoli drugim sredstvom. Tudi zoper molje je bolje uporabljati vre- čice s sivko ali nageljnovimi žbicrmi namesto naftalina, ci- tronino esenco pa zoper komar- je namesto salmiaka. Možem se ne spodobi uporab- ljati dišave, zlasti ne preveč, kot to delajo često neresni mladiči. Ddtlice pa naj uporab- ljajo lahke, kolikor mogoče na- ravne dišave. Še o kuhinjskih dišavah Kuhinjske dišave so razni rastlinski delci, najčešfte cve- tovi ali plodovi, včasih tudi ko- renine, listi, popki, skorja ali iz- vleček iz njih, ki vsebuje ostre snovi (poper, paprika), ali pa dišeče aromatične (cimet, vani- lija), sli snovi prijetnega okusi (janež, koprec), ali take, ki po- spešujejo prebavo (korijander, kumin), ali pa take, ki vsebu- jejo barvo (žafran). Dišave da- jejo jedem šele prijeten okvis in tisto raznoličnost. ki omogoča, da jemo radi večkrat isto jed. Le izjemoma vsebujejo kiihijvj- ske dišave sestavine, ki bi, za- viite v večji količini, učinkova- le strupeno. Močiio odišavljene I jedi niso za vsak organizem, ' preveč dišav pa tudi škoduje prebavi. Nekateri ljudje ne pre- nesejo nekaterih dišav, pa tudi pri nekaterih boleznih se jih je treba izogibati. Pri nabavljanju dišav mora- 1 mo paziti na to, da jim niso ! primešani kakšni ničvredni do- i datki. Teže pa je presojata zmlete dišave. nasvfti z^ vsakogar Da moker plašč ne bi izgubil lepe oblike, ga je treba pred- vsem pravilno sušiti. Najprej ga je treba natlačltl In nateg- niti, potem pa obesiti na obe- šalnik In sušiti na prepihu ali pa na vetru. ' Sol bo v kuhinji ostala suha, ^ če ji dodate nekaj zrn riža, Ce ostane perilo dalj časa v omari, rado porumeni. Zato pa je potrebno, da ga enkrat na leto operemo. posušimo na son- cu ter zlikanega spravimo. Zebeli laže zabiješ skozi ten- ko deščico, če ga nekoliko po- tolčeš po konici. V nasprotnem primeru bi deščica lahko po- čila __ Kavlnega sesedka ne zavrli, ! ker je dobro čistilo za posodo j Iz stekla. Nalij ga v posodo ter dodaj malo vode In kisa. nato ' pa posodo pošteno stresi. Kmalu bo čista kot nova. Kis In sol sta odlično sred- stvo za čiščenje medeninastih predmetov Moker klobuk je treba na- polniti s tankim papirjem ter narobe obrnjenega pustiti v topli sobi, da se posuši. Krta- čiti smemo šele suhega. ZA SMfH »VI vendar veste, kdo vam je ukradel avtomobil, pa ga ven- dar nočete prijaviti.« »Seveda vem, venda/ čakam, da ga bo najprej prepleskal.« ★ »Vstopite, tovariš, čim tlše, ker se je predavanje začelo že pred četrt ure.« »Kaj, ali že vsi spijo?« »Včeraj ml je dejal sosed, da sem osel. Kaj misliš, aH bi bilo pametno, da ga tožim?« »Zelo pametno. Samo bojim se, kaj bo, če ne boš mogel so- dišča prepričati o nasprotnem.« V neki ulici so imeli trije slaščičarji svoje prodajalne. Ostro so si konkurirali. Prvi je napisal na vrata svoje proda- jalne: »Najboljša slaščičarna v mestu« Cez nekaj dni je na- pisal drugI na svoja vrata: »Najboljša slaščičarna na sve- tu.« Tretji slaščičar pa ob takšni konkurenci nI Izgubil poguma. Na svoia vrata je napisal: »Najboljša slaščičarna v tej ulici.« »Imate radi moderno glasbo?« »Dosti se na to ne razumem, vendar upam, da je boljša, kot bi človek sklepal, če jo sliši.« Arne Garborg — Norveška L 4 RS Z LIJE HUMORESKA O ne. pravi korenjak ne od- jezdi tisti dani, ko je konja osedlal. Ce je treba kaj postoriti — če je na primer senik ponekod na strehi potreben popravila — tedaj si mora Lars, vidiš, to reč ,5ele ogledati »Ds, si jo moram šele ogledati!« reče in potem jo ogleduje in sicer dolgo In te- meljito. Ko misli, da se je nagledal, reče sam pri sebi: »Da — zdaj pa že moram pvolagoma začeti na to misliti.« In potem začne o tem pre- mišljati. Nu, in tako torej po malem to reč premišljuje eno — dve leti. »Mna, da!« zazeha. ^-Zdaj bomo torej morali kmalu začeti misliti na to, da se tega dela lotimo,« pravi. Nu, in potem premišljuje, ka- ko bi to reč zgrabil. Tako dolgo premišljuje, da se je leto ob- letelo! »A-a-h. da!« zazeha. »Bomo pač morali preložiti na prihod-nje leto,« pravi. In odloži to reč do drugega leta. Amp>ak zdaj pa mora ko- nec koncev le biti nekaj iz te- ga. da, moralo bo biti. — Po- prime to reč in sklene sam pci sebi: zdaj mora biti nekaj iz , tega! »Vrag me pocitraj, če zdaj I nič ne bo! Tako vendar ne mo- re dalje. Je le preneumno, da i leži samo na parni in gnije iz j leta v leto. Ne, svoje stvari na ! dvorišču imej v redu, če hočeš I izhajati!« — Po tem trudapol- nem sklepu počiva tri tedne; naglica nI nikoli prida. Naposled — zazeha — pride ponedeljsko jutro, ko je skle- nil pričeti. Ampak, mar nisi videl — kaj se je zgodilo? Zju- traj se je temeljito zaležal. Ne, to je pa že od sile, preneumno! — Nu, potemtakem se danes ne splača več začeti; pa saj tudi ni prav razpoložen, ko je tako j dolgo spal. Da, da, saj ni tre- ba. Bo že ostalo do jutri zju- traj. Zazeha, — AH pa do kakš- ) nega dne v tednu; tako čudno : je s to rečjo; kakor da ne bi i bilo priporočljivo, pričeti takšno I in tolikšno delo na sam torek. I j V četrtek zjutraj vstane ob osmih; ves dan imej pred seboj, če hočeš kaj postoriti »A-a-h!« Razpreza se In zeha Obleče hl-a-če; zazeha dvakrat. Str.pi k (^u in pogleda po vrenienu. »Da — a; danes bo pa najbrž nekaj pljuskov, da, da. Saj nI ^ mogoče zanesljivo vedeti, kako še bo čez dan, ne, ne; nI mo- ! goče, ne Nooo Ampak ven si je treba upati.« Ce je že nekaj sklenil, potem, za vraga, nika- ; kor ni tak slabič, da bi zlepa ; popustil. O, da. da? Obuje če- velj; obuje tudi drugega. Da, resnično, vreme nI videti po- sebno prijazno, ne. Potem mora venkaj pogledati za konjem. Ko ga pogleda, mo- i ra spet v hišo, da bo kaj za- ! ložil. Tudi to ie potrebno ... ! Kajti jedača drži človeka po-: I konci, lej. Kdor mora venkaj, I čez močvirje In kamenje, mora imeti čvrste kite pa mozeg v ■ kosteh; jedača je vendar tudi pol življenja, da. — Naposled .ie ; to še opravil. Ampak zdaj si ; mora nabasati pipo. j ! Iz žepa v telovniku vzame 1 suh kos tobaka, seže po lese- nem nožu na polici. polš'če gla- dek kos lesa, na katerem lahko razreze tobak, sede k ognjišču, razreže svoj tobak, nab?^še n'.- po,^\'zame ogorek in hoče pipo prižgati. Ne. t>ipa ne vleče Sname glavico pipe. jo otrebi In jo spet nadene: previdno In skrbno i o do vrha . nabaše in poišče nov ogorek; — . nu, zdaj vleče. Mnah m^^ah. i rnnah. mnah. da. zdaj ie v redu. Sedi In nekaj časa kadi; naj se jed najprej poleže, mpah, mpah, mpah, mpah ... Potem spet pristopi k oknu In ogleduje, kako bo neki da- nes z vremenom Da, tako kaže, da bo naliv — da-a: tedaj je pač boljše še trenutek potrpeti In gledati, kako bo. Saj res nI prida, če delaš v nalivu, lej. Potem mu ugasne pipa in mora spet k ognjišču, da jo vnovič prižge. Mpah. mpah, mpah, mpah. Njegova žena hodi ven in no- ter v velikem predpasniku, s ščetinastlml lasmi, frlečimi na vse strani. »Oh ne,« reče. »ne bi bilo dobro za te, če bi deže- valo!« — Mpah mpah m^a^. »Ne.« — Ona gre ven In pride spet noter; brklja med mizo in omaro sem in tja; dž si oprav- ; ka pri kotlu; stopi k oknu in pogleda ven. tudi ona pravi, da j bo gotovo nekaj dežja »Saj fiimaš kaj nujnega oprg- viti« reče; »ne bo ti ne u^lo; j sploh pa je še daleč do je';eni, ! lei. Se v?^no lahko ma^c potr- piš. pa še skodelo kave pooij. če hočeš.Odide ven In pride spot noter; gre k ognjiš-ču In ' brklja tam okoli; po'oži kos lesa na o^enj. »Saj imaš tudi v hiš: kai dela, Če- bi tako priš!o; tuiie nž na vedrico si kiai že hotel nadeti obroč to b" lahko .ctoril. če se nisi k-^ko dni^nče ad''o'^il. že do'5:0 ritnari zaradi vedrice; tako je z njo v (zadregi, da je res že zadnji I čas.« — Mpah, mpah, mpah .. . »Kaj ji je treba venomer sitna- riti s to \'ečno vedrico!« Čez čas odide ven; žena ga sliši, kako kobaH proti hlevu. Kmalu se spet povrne v hišo s , kladivom in kleščami ter z no- žem in žeblji. — »Nu, daj tisto svojo vedrico sem da bo s tem prekletim škafom že enkrat , mir!« j Zena pohiti po vedrico, kakor bi ji za petami gorelo. Ko je z vedrico opravil, je ura že tako pozna, da d-^nes ni- kakor več ne kaže kaj drugega pričeti. Nu. da. — Pa poglejmo, kakšno vreme bo jutri. Drugi d£.n lije. Naslednji dan je vreme prav lepo, ampak so- bota je in na soboto vendar ne kaže pričeti novo delo. V nedeljo se temeljito spoči- je; kajti jutri mora iz vsega tega res nekaj biti. i Toda v ponedeljek se dorh'- sll, dn bi prav ta dan moral k sosedu da se bo z Jonom z ■ Gornjega dvora pomenil zaradi svinje ki I0 ie hote' T^zr+i: — ne kaj t^.kega — da i«^ tudi na to popolnoma poza- bil! Lars od^lam,?» proti Gornje- mu dvoru in sed' tam in čon'^ o vremenu in (f k! je h"do bolan, vse tako do večera Te- daj fnnr?! Vnner ko'ir'ev T^^rd^if- le napeljati besedo na tisto, za- : radi česar je prišel. Opravi za- radi svinje in se vrne pozno zvečer domov »Na, vidiš — pa je ta dan tu- di pri kraju!« reče Lars z Lije. ! Dru,go jutro se naposled ven- I dar le odpravi na delo. Pa pri- I vozi neki voz po cesti »Kdo hi ; pač utegnil biti?» se vpraši. I, prekvato, kaj nI Lensman? In j mar niso z njim ljudje 7. D^■- njega dvora. — kaj za vr-" ...!-* I.en,«:man ustavi in pozd-avl: ^Prišel 5;pm rubit zavoli-i d-^ir- f kov.« »Ne. kaj sem na to tudi že ponolnoma pozibil! r^č« . I.ars. »To si pa že do^ti d?v^.o 1 pozabil«, od lovori — '>Ne. kaj takega!« mrmrg L^r;. Toda veselje do dela ga je za . ta dan minilo. 1 Tudi na-slednji dan še n' raz- • položen. Zdaj pač ne bo nič na- j metnega iz te?a. če ne stopi n?- ! okrog, da si izposodi der:ar za davke. : ^^Ne si kaj že videl svet t^Vo narobe!'< kolne in s<; -"eše za uhom: »aH ni v?o •t-'- kor zaroprano? Zdaj ti prda vmes še ta predeta zsčtv^^'- nn!« — Da, zdai venda'- že "rrevidf da m'^'-? tn reč prelo- žiti na raslednje leto »Ampak če ted^j ne b^ nič iz tega — da tedai naj me vraž r^-Ka^e^ če ne odrinem v An>e- riko!«