Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj
L jubljani v saboto 25. f ebruara
1854.
Lis 116
Od tertje bolezni.
(Tinorejcom priporočilo.)
Profesor Didot je iz Lutiha naznanil gospodu ministru notranjih oprav na Dunaju po štiriletni skušnji (od leta 1849) neki. pripomoćek zoper tertjo bolezen, od kterega pravi, da je vreden skušnje vsih vinorejcov, ker ta pripomoćek ni kakor sto druzih iz gole domišlije vzet in se lahko rabiti dá.
Da ne bomo bravcov mudili z dolgim popisom, kako je gosp. prof. Didot ta pripomoćek iznajdel, jim ob krátkém, povémo, da pripomoćek taje rud ninski katrán (mineralischer Theer), kterega je
kraju pridelujete, in če potem še žito sejemo, se tudi žitni pridelk dobro obnese. Tako imamo iz vec klaje već živine in več gnoja, in torej trojni do biček.	' •
Za pičo živine pa znamo zraven detelje svoje njive tudi s takimi rastlinami obsejati, ktere ravno tako ali še bolj,
tek in rejo; postavim, se v jeseni na tako polje
so ji
kakor deteJja ali trava, v
V
ktero je bilo spomladi gnojeno, ozimna rež, ječmen,
spomladi
z ia ob
9

Didot iz glažute dobival, ki se pa scer lahko in
po ceni kupi.
Pozimi — pravi gosp. profesor — nimajo vin
carji tako nič opraviti, tedaj zamorejo lahko več
tert nad korenino kakih 7 do 12 pavcov visoko s katranom namazati in skusiti ta pripomoćek že to leto.
Če na píčlih dvéh oralih stoji kakih 25.000
tert, je lahko
zapopasti, da
JV	, -------* ""
wgrad dal tertje bolezni obvarovati
se v kratkem času bo
grahovca z mesanimi travami seje; pa se njive, ktere so v jeseni gnojene bile, rino ravno tako kakor je bilo popred rečeno sejejo. Zmešano žito se ne smé pregosto sejati da detelje in druge trave ne zaduši. Preden je tako sejano zmešano žito na pol izcvetelo, se po kosi, da se detelja
zaduši, zemlja/ne oslabi in da se tudi drugič še kositi zamore.
v
Ce tako klajo sejemo, imamo vse tri leta obilno pridelka, zatorej je treba vsako leto tretji del naših njiv, in sicer šesti del v jeseni, in šesti del
5
ktera je bila vmes sejana

ne
spomladi, tako obdelovati.
pravi gosp
Didot nazadnje
in da se bojo vinorejci toliko
raji tega ne dražega pripomočka posluževali

ker
precej gnojeno njivo se seje mesanica brez detelje, repa, ktera se za klajo rabi, sočivje itd. Krompir ali korún se sadi v negnojeno pa močno
menda zadosti bilo, ako bi se mazale terte s zemljo.Na tako vižo sena precej gnojene njive ne
7	li	t	•	• I 1	1 •
katranom le vsake
ali
leta.
Vodila dobrega gospodarstva pri kmetovanju

sme sejati žito, ktero imamo v zerni pridelovati.
Še en napredek v kmetovanju je pridelovanje nemške ali lucernske detelje, tudi metelke imenovane.
(Dalje.)
Štajersko deteljo rada zima vzame
ker
ut i/biju i aua mj I 111 u y £J€JL 1111/ ^ Atl j
zmerzlina hitro izleče, zatorej ji moramo ne le dru

velik prid so kmetóvavcu dobri posli. Ve- gih trav, ampak tudi nemške
liko se piše in govori od poslov; pripomoćek
5
da
gospodar dobre posle ima
5
Je
9
jih primerno pla
manj
do
funtov na oral
se preorje Ce tako ravnamo
čati, jim dobro hrano dajati (to je, kakorsna je v
tistem kraji navadna), prijazno z njimi ravnati, kar	^ ianu ia vuaiiiu ^ i\aivui jt unu ictuiiu^ uuuiu
je prav od njih terjati, pri vsih rečéh pa jim da- v resnici naše kmetije zboljsali, si bomo živinske
lahko već živine redili, zemljo
m sicer nar prid jati, ker ta detelja zgubo navadne detelje nadomestuje; na tretje
leto	BSSSP hhMM
kakor je bilo rečeno, bomo
jati dobre izglede.
piče dokaj priredili in
Pri većim delu naj si jemlje već delavcov, dobro ohranili in vrednost zemljiša vikšali.
da se vsako delo ob pravem času hitro opravi, da zavoljo premalo delavcov pridelki v zlo ne pridejo, in se škoda ne godi.
Dalje je treba gledati na po ta, da se popra vijo, ako so slabe; naj se kakor tudi spašniki z visokimi sadnimi drevesi obsajajo.
Velika pripomoć za povzdigo kmetijstva je, ako njive kolikor je mogoče, blizo skupej ležé
(Konec sledi.)
Dobrovojjen opomin starišem
zavolj človeških kóz ali osepinc
Po več krajih so se letos prikazale koze ali ose

pince; tu
in tam so celo tako bude, da so nekteri ljudjé
naj si torej kmetovavec prizadeva, jih z menjo ali pomerli za njimi
s kupovanjem, saj v večjih kosih vkupej spraviti.
In zakaj se godé se dan današnji take nesreće?
opravilo :
V zboljšanje kmetijstva gré še naslednje važno Zato ker je še dosti tacih nespametnih in brezvestnih
• 1	i	# ^	% i	« t	• •	«	a #	« .
starisev, ki ne dajo svojim otrokom kóz staviti.
velik prid nam bo, ce klajo pred žitom na
Da so pred 50 leti nekteri starisi tako neumni bili novo pognojene njive sejemo; to pomnoži pridelke misliti, da po stavljenih kozah kerst ne veljá in damana klaji in na žitu. Vsak žitni pridelk oslabi zemljo tere zapišejo zlodju svoje otroke* se ne smémo čuditi.
za vrednost pol gnoja; klaja pa, trava itd. ne oslabé zemlje tudi v dvéh in treh le tih, čeravno se tište zaporedoma na ravno tistem
kakor: detelja, Nekdaj je vsak rokomavžar lahko sleparil ljudi,
al da
dan
današnji, ko
se je ljudstvo vse bolj spametovalo, se
vsi ne spoznajo velike dobrote
cepljenih kóz, to je čudo£
Prepričati ljudi, da koze staviti je potreba in da mene in moje revne hiše; zanesi mi
staviti jih ni ne varno ali škodljivo za
y
da
zdravje, smo
preč odgo
vora dati nemorem, ker imam bratov io druge svojto
-- ------------------(žlahte), da jim povém in jih vprašam, in naj dle te
Cloveške koze so ptuja bolezen, ktera je bila prosim za osem dni, da poterpiš, dokler odgovor na iz jutrovih dežel posebno ob križarskih vojskah svoje pošteno vprašanje dobiš".
episah te verstice.
v 10* in 11. stoletju v naš del sveta prenešena in je
odtistihmal se vdomačila pri nas* Jutrova dežela je pové se eploh mati mnogih hudih in gnjusnih bolezin. Pred 800 leti tedaj Europejci niso vedili nič od koz, kakor tudi
Ako je pa dati ne misli, se mu lepo zahvali, inr
izgovarjaje,
da iz tega nič biti nemore
y
obećana ali še premlada itd«
ker je
ze
Kadar odločeni dan pride, kjer se ima fantovemu od francozov ne, tedaj tudi noben člověk pri nas ni ve- oćetu odgovor dati, skliče dekletov oče v svojo hišo dil od tega kaj, da naj se sta vij o.	brate, če jih ima, in ostalo rodbino. Fanto v oče pa
Navadno vsake 4 leta se je vlekla strašna kuga po vzemši koga iz svoje rodovine sabo; gré tam ko na gotovo, da dekle perstanuje. Po tem ko se vzajemno po-
Europi in za kozami je umerlo jezero in jezero ljudi;
>
kar jih je ostalo, so imeli spraskane in marogaste obraze da je bilo gerdo viditi, so oslepeli, kruljevi postali itd. stan v desnej roki, rekoć:
zdravijo in za zdravje poprašajo, derži fantov oče per
Previdnost božja je hotla, da angležkemu zdravniku
iščem
»
Lejte
y
bratje
y
v ime Božjo
hčer J. našega brata J. za svojega sina J
y
m
ljubi, dati
nam je ta znank, kakor zastava vere
Edvardu Jenner-u ee je leta 1797 nakljucilo, da v ako ga
nedolžnih kravjih kozah je najdel pomoček zoper gro- pred vami, da přejme z dobrim časom in dobro srečo zovite človeške koze. Komur so se kravje koze stavile, ako Bog da". Oče dekletov se je že s svojimi dogovo
je bil večidel zavarovan hudih človeških kóz in smertni kôsi je bila vzeta desetina ljudstva, ki je poprej po-merla za to strašno kugo.
ril
y
pa jih vender zdej zopet vpraša: „Kaj pravite vi
bratje moji?"
Oni mu pa odgovorijo:
>
„Mi pravimo to,
Tako je postala krava velika dobrotnica človeška, daj dober čas!
kar ti". Po tem reče oče: „Tedej jo jaz dajem, in Bog
\ đ% i	Vk A M il a n I ^^	v\ ffc wv rm «m m i	n m mf n w\ n ri l^n r> f	/\ m a ^v /^í a
da je rešil že
in dohtarju Jenner-u gré cast in hvala, veliko milionov ljudi gotove smerti in ohranil lepši na- žganja rod človeštvu.
pa vzemsi perstan od fantovega očeta, ga dá ženi v zalogo do poroke. Po tem pijejo enmalo
in veritba je storjena.
Za
tem gresta
k zaročnici zaročnikov oče in brat
y
Otrokom cepljene kravje koze so dajale po tem	kteri bo na svatbi ročni déver, in neseta ji v dar lepo
matêrijo, s ktero se dajo zdaj otrokom in odrašenim	suknjo in svilen robec, drugemu hišnemu ženstvu papo
ravno tako dobro in varno cepiti kozé, kakor s kravjimi.	kos mjila (žajfe) ; one padajojima: svekaru fmoževemu
Po ti dobrotljivi znajdbi se je pozneje znajdla ve-	očetu) v robci zavito sošito srajco, deveru fmoževemu
lika dobrota tudi za ovce. Tudi ovce imajo svoje bratu) otirač (antljo) in nogovice v robcu zavité*
snjo
last ne strašno hude kozé, da jih je poginilo na milione, odhodu pred hišo daruje verenica posebno svekaru Začeli so v ovčarijah tudi mladim ovcam koze staviti in lejte! kuga se je prestregla ž njimi. Kakor otrokom stavijo sedaj povsod tudi ovcam vsako leto kozé v ve-licih ovčarijah.'
Vsega tega nek daj ni treba bilo, dokler kóz ni
Na
otirač; on ji pa potisne v roko cekin, deveru da lepo mo-
za duhan (tobak), on pa nji tolar (križavec).
Drugi ali tretji dan gré verenik k verenici s svojim stricom in prinese punici (ženini materi) svilen ro-
bilo v naših deželah; dandanašnji pa je kozé staviti potreba in velika velika dobrota. (Konec sledí.)
Slovanski običaji

bec, kos mjila, in v njem zaboden cekin; tastu nove čizme, šurjakom (ženinim bratom) vsakemu cevlje, sva-stim (ženinim sestrám) pa cevlje in svilen robec, in vsim domaćim vsakemu po nekaj.
Navada je, da se verenica pred verenikom skriva
v^	__
Zenit ovan je v Dalmacii poleg turske meje
ft
do
poroke; ali tii
mu na veliko prošnjo jo viditi do
pustijo, in k njej pridši jo objame in ko na silo poljubi ;
»
Novice" so svojim bravcom popisovale ženito- za*tem jej v roko potisne cekin, na perst jej perstan
, io nektera jaka ma
vanje istrianskih, goriških in belokrajnskih Slovencov
, ki
so jih prav radovedno brali; morebiti da jim bojo tudi po
natakne.
Ona se vsega
tega krati
se izterga in pobegne, dari pa popadajo na tla. Na od
volji svatbene šege naših južnih bratov v Dalmacii tik hodu daruje punica zetu v svilnem robcu srajco
y
bele
gate z vezenim (štikanim) gačnikom in nogovice s šti-V Ris nu, kakor tudi v Dubrovniku in podru- rimi zlatimi rožami (pušeljci). Tako mu tudi ostalo žen-
turške meje, kakor jih slavni Vuk popisuje
gih ondašnjih krajih
y
snubiti"
se namesto „dekle izprositi ali
stvo, ktero je on daroval,
dá po nekaj v dar.
pravi „veriti dekle", ali „veriti se s dekle
V zarokih ima zaročnik skerbeti zaročnici za obućo
y
tom". Po tem se zaročnica (nevesta) zove verenica, za to jej po gostim pošilja cevlje; ona pa njemu in nje in zaročnik (ženin) verenik, prositba pa veritba govej hiši vsako nedeljo in praznik cvet pozlaćen (rožo).
ali vera.
Od nekdaj je bila navada, da v dolgo terpećih za
Tudi v Risnu je bila navada tje do nase dobe, rokih je šel le dvakrat na leto zaročnik obiskat svojo
zaročnico, in sicer na božič in njeni god.
kakor je v Černigori ali morebiti kje na drugih mestih še dan današnji, da dva člověka, ki se rada imata,ako	Za zaročnikom gré njegova mati s svojo hčerjo
imata eden žensko, drugi mozko dete, verita deco ze obiskat zaročnico in jej nese v dar suknjo, lep robec,
v zibeli. To da so se te navade ondi že zaterle, in pletivaćo (Strickbeutel), iglenico in naperstnik, vse troje redkokrat se godi, da oče dekle za sina izbira, ampak od srebra; prijatelicam pa po zastor (pregačo), prijatelu
sin si jo izbere, oče jo pa prosi (enubi).
otirač ali vézen robec, in drugim od rodbine po komad
Pridši snubec v hišo k dekletovemu oćetu mu reče mjila. Zaročnićin oče dá prijatelici cekin, njegova žena
takole: „Prijatel
y
mazi ti Bog!
přišel sem z dobrim ca
pa srajco v
svilen robec zavito; tako tudi druge, ktere
som pogovorit se s tabo nekaj na samem. Jaz imam	je ona darovala, jej dajo po nekaj v dar. Na odhodu
sina, ki ga verivati mislim, ti pa imaš hčer J., ktera	dá svekerva svojej snahi perstan. (Dalje sledi.)
je njemu in nam vsim mila; pa sem přišel k tebi, ka-	_
kor k njenemu naj boljemu prijatelu, te vprašat: ali bi
jo za-nj dati hotel".
y
Ako deklićin oče jo dati misli, odgovori: „Hvala	Iz
bratec, na tvojej lepej prijaznosti, ki jo imaš do Vrazovi
Novičar iz austrianskih krajev.
zlatnega Praga. (0 pesniški zapuščini Stanko Dalje.) Kar sem dozdaj nazaanil, so dokazi
63
&oper tisto terdenje, da v Vrazovi zapuščini ni nič od daljnih Pesinčarov nar bolj po oblekí. Oni nosijo doveršenega. malo ne natisnjenega. Sledeće hlače; toti so bergušari, ker imajo kratke ozke ber-verstíce sem dostavil razodeti krasoto in dragocenost guse, cez ktere dolga srakica visí do kolen, ravno Sav
Vrazovih del.
nićarom nasproti, kteri stimajo dolge široke bergnše, in
Pervo delo, ktero nam spada v očí, io ktero po kratko srakico enmalo čez ledje, ki ji pravijo „robača"*-).
Šavi
našem mnenju p
mesto med Vrazovimi pesmami Ali jaz ne mislim popisovati ne Pesinčarov
ne
in
zaslužuje
, so „
Djulabij
u
3. in
oddelk. Na kraju čarov ; le dvéh řečí hočem opomniti.
nacêlnega lista vidimo pisano „U Li p sk u 1848" (Leip
Per va. Pesinčka dolina je deleč razglašena za
zig)
T
je Vraz sam s svojo roko
pisal, in je voljo svojih dobrih in rodovitnih senožet; skoro bi jih
znamnje, da je rajni pesnik leta 1848 se bil namenil imenoval štajarske nar boljše. Pesinčari prideiajo ve izdati 3. in 4. oddelk svojih „Djulabij" v Li p sk u (Leip- liko žlahne klaje, in bi zato lahko redili po mojem mnenji
, kakor je redijo, ako bi bolj
zig)
Za gotovo vémo, da te „Djulabije" (3. in
4.
oddelk) razun dvéh odlomkov v „Danici" leta 1848 in jednega (Gorenka) v „Nevenu" leta 1853 niso nik dar
se enkrat toliko živine
se dozdaj in nikj
ti sn j
b
N
mi potreba
varčno s kermo ravnali. Tù več sena raztorijo , kakor inde. kje slame, in pokladaje živini se ne deržijo ne prané prave mere. Vsak delà, kakor se mu
vega casa,
opisati cene in vrednosti tega delà
y
ker
»
kar je lepo in dobro in ložeje zdeva. Tako se včasi pripetí, da spomladi
uzvišeno, hvali se samo po sebi in ne potřebuje pohvale
Vrazovih delih kri-
nimajo poleg vse obilnosti sena ničesar živini polagati.
drugih; tudi ni moja naloga pisati o tike, za ktero bi moje
Celô
druga
pa je v šanberških planinah. Tam se
pero dosto preslabo bilo. To
dar ob kratkem rečem
»
ako
so se „Djulabije
a
in 2
klaja ne troši, ampak se rabi vsaka betva, vsaka špica» Planinčari režejo svoji živini seno in slamo, in ji poleta 1841 izdani oddelk) vsim ljubiteljem umetnega pe- kladajo zjutrej in zvečer vselej ob odločeni uri. Kadar sništva močno prikupile, bodo tudi nove te „Djulabije" ura preteče, se korito zmete, živina napojí in ne dobi s nadušenjem sprejete in pozornost slavenskih kritikarjev na se obernile, ker, kakor je v izdanih „Djulabijah" že
ničesar več %%
kmetje si redijo po 26 do 35
Imajo zato lepo in veliko živine. Veći
Kar sem jaz vi-
glav.
očitno, da Vraz dubrovniške pesnike následuj
vidi
>
se iz njegovih
h «Djulabij"
n
i
da je slavni pesnik
dil
klaje
se mi pozdeva, da v tistih planinah ne prideiajo vec
y
».
kakor Pesinčari, kjer si kmet 8 do 15, malokdaj več glav redi. Premisliti pa še je, da tako dolgo ne bske) na- pase planinčar, kakor pasejo v doljnih krajih, in damu
in
čisti duh, s
popolnoma dosegel narodni duh, to je, kterim se prekrasne naše (tako zvane se rodne pesme tako živo odlikujejo. Narodni duh in za voljo kesne senene košnje ne prirase toliko otave
y
blik
daje
rt
Djulabijam" Vrazovim tisto ceno, ktera
včasi nič, in da ne pridela toliko slame, kakor Dolanec.
mine do véka in ktera čélo mojstrovo z lovorom neu- Ta bi bila živa priča: koliki dobiček je umno ravnanje s klajo
merlosti ovencava.
Razun „Djulabij" nalazimo v Vrazovi
Druga. Ker je zdaj pustni
čas
f
in se obhajajo
v y •
zapuseini
ženitnine, omenim še neke v ti dolini in bližnjih hribih
premnogo sonetov in drugih manjsih pesmotvorov, kteri navadne posebnice. Kadar se kdor pri Pesincarih, Ber-f»o porazredjeni pod dva naslova, to je, »Gusle in gušarih in tudi pri nekterih sosednih hlačarih na gostijo
1----— -	- . -	vvr jv, jjvu^.v. au
Tambura", drugi dozdaj še nikdar in nikjer ne
tiskani del
povabi
5
y
in
5?
Glasi žerovinski", drugi del. (Pod
vse
»
ne gresta samo gospodar in gospodinja, ampak
, otroci in posli, in si jem-
kar je pri hisi
or t»
živega
tim drugim naslovom vender je le malo pesmic, in med	ljejo varhe, ki med tem v pustém hramu strazijo; po-
terni tudi le malo ne tiskanih še dozdaj.) Ker sem pa	slednjič pa se pridejo — varhi. Včasi šamri na taki
različne pesme, sonete, gazele itd. po tem in druga	ženitnini od otrok, ki zavošeni, tudi celô v razterganem
, mi neostaja druzega,	oblačilu okoli skakljaje kričijo, ali se po klopéh smučejo,
delà ze na drugem mestu spomnil
kakor le omeniti del, dozdaj še neomenjenih, kakor je se slinijo in mastijo, in vse znataknejo
y
da je
)
vžiti v taki družbi, za poštenega gosta velika
neka dosti dolga povest v versih iz angležkega poleg Goldsmitha prestavljena (naslov te povesti sem po- Da bi se ta napaka odpravila

bi
zamogle šole
kaj po-naloga.
v tem
prevodi, kte
nar več storiti, pa ne šole, v kterih se samo abecetka
zabil) in se nekteri dozdaj še net is kani
rih imenovati ne morem, in velika knjiga prekrasnih in nemška slovnica v glavo zabija, ampak šole, kjer se satiričnih poezij	otesujejo sirovi otroci, in se oblikuje iz člověka člověk.
naj končno naše »No-
citatelji promislijo, da sem v tem članku samo tisto více" imenujejo moža, ki se je v ti okolici s šolami ve-
Aft
popieal, kar mi je po naslovu v pameti ostalo od jed- liko trudil, in marljivo dělal za ljudstva omiko. Ta moz uokratnega kratkega pregledanja zapuščine Vrazove, je gospod Janez Kurnik, bivši kaplan antonjoški
S tim končujem svoj popis Vrazovih del. Ako blagi
Ker se ravno od šol govori

y
in da so v njem
v
se
íiarsiktere literarne dragocenosti
kterega je sedaj
izpuscene, mora priznati, da te delà našega pesnika zemljo. On je odšel,
dostalno slavijo in da niso resnične izreke nekterih go- njen med ljudstvom po knjigah, ki jih je razširjal spodov zagrebskih : „Vraz je le para dirai, dělal ni nič!" loma darovaje, deloma jih priskerbovaje. Njegovo mar
sapa nemile osode zavila na nemsko
al njegov spomin ostane, ohra-
de-
(Dalje sledí.)
Ijivost v cerkvi in v soli, njegove lepe in primerne pri
Štajerskega. Ena nar lepših dolin mile Šta- dige bodo dolgo dolgo še hvalili Antonjošéari.
jarske je gotovo prijazna Pesinška. Razteguje se od
pesinškega brega blizo Lučan na nemškimeji, kjer reka
f---------O-	—--------»'Vj. , njv i I UHU	vv.vvvv.	w JJ------- I---J-----------------
Pesinca izvira, od ktere ima svoje ime, do Domove, hantija zastran jezika nima sreče. Ona šteje 11 slo
Pesincar bergušar.
z Celovca piše „šolski prijatcl": Celovška de
kjer se zgubí v spodnjo ptujsko ali dravsko polje
Sta
venskih in zunaj mesta 7 nemških far. Vendar je
v
ze
novnike imenujejo Pesinčare; na gornji Pesinci pre- več ko 20 let. kar ni imela dehanfa, ki bi bil razumel bivajočim pravijo tudi Gorčani. Gorčani se razločijo slovenski. Dehant pa tudi ljudske šole pregleduje
Kakor Pr
drugi veliki pesniki je irael tudi Vr
svojo satirično stran. Tudi y ti versti moramo izverstnost
našega „Jakoba R s atirične.HHHB
spoznati. Njegove pol
• v
njega „
pesme poznané so deloma iz feuilletona nekda Slav. Juga", vender le deloma. Premnogo jih je
Go
spod toraj, ki ne razume slovenske besedice, gleda na
slovenske šole, posluša, kako otroci odgovarjajo, kako slovenski pišejo, kako katehet in učitel dolžnost spol-
nujeta. Al to ni čuda? Le eno leto so imele šole Ce
v rokopisu nikdar niso celô nikdar i o me nil.
e tiskanih nikde ne
Te
r>
satirične pesm
u
se pa
Robača se tudi veli na polotoku Kamcatki.
Pis.
bile, kakor sem gori **) Pravo tako, Planinčari! To je dobro gospodarstvo in pa
Pis
metao.
Vred.
64
lovške dehantije slovenskega dehanta; al Bog je tega dosihmal, plačevati, in scer remonte za kirasirje po pridnega in zvestega delavca prezgodaj poklical k sebi. 220 fl., težji za dragonarje dol40fl., ložji do 120 fl.,
, dobre sa na
Težave tištim
Te dni smo
v
dobili novega korarja in fajmoštra stolne moćne vožoe za topništvo do 160
cerkve. Skoda, da slovenski ne zna. Govori se
da
vadno vozništvo (Tuhrwesen) do 115 fl.
bojo za fare na deželi posebnega dehanta in solskega vinorejcom polajšati, kterim je grojzdoa bolezin pri-ogleda postavili, ki slovenski zna. Tako je tudi nekdaj delk pobrala, so césar dovolili, da taki smejo prositi za bilo. Fare na deželi so imele svojega dehanta, in mesto nekolikšni ali pa po okoljšinah tudi za odpust vsega do-
C/elovec je stalo ravno pod konzistorjem.
Iz Dola blizo Zagorja 11. svečana.
Lepo
tičnega davka.
Po naznanilu Solnograškega cerkv
časnika je e. k. ministerstvo nauka po sklepu od 26
vreme je na dan sv. Pol o ne přivábilo toliko ljudi od p. m. izročilo s k of o m nadgled vsih katoliških gimnazij vsih straní na somenj v Zagorje na Savi, da se je vse celega cesarstva, da čujejo nad njimi ali sami ali pu
----- -------^-------, ---9 J------>----«J	------VV,V&" VVBH.P»,«,	*
terlo. Bližnji kramarji in tergovci so prišli skorej vsi, izvoljenih pooblastencih. — V zgornjem Dôblingu poleff iz Ljubljane in iz se daljniših krajev jih je bilo veliko, Dunaj a jedó zdaj prav poredoma konjsko meso; vsak
tudi usnjarjev in klobučarjev dosto, le cvekarjev je bilo	dan kolejo po 2 ali 3 konje; bolj ubogo ljudstvo se terga
malo. Kramarji so se s prodajo svojega blaga precej	za konjšino. — IzTurškega segajo novice do 17. t. m.,
hvalili. K temu je pač veseli predpust z ženini in ne-	po kterih se o stanju obe'h armad v mali Valahii ni nič
vestami iz bližnje okolice veliko pripomogel. Goveje ži-	premenilo. Unidan so Rusi nenadoma napadli turske
vine je bilo okoli 700 glav prignane, ki se je proda- barke v luki pri Rusčuku in jim postřelili en parnik
jala po srednji ceni; jarm nar dražjih volov je bil za 6 večjib in valiko manjsih ladij in čolnov. Turki pobi-250 gold, prodan; bil je memo teh en jarm tako težkih
r
rajo
Vlahom cele cede ovác; ker pa vsako ovco plačajo
9	BH	Hi
dati; tudi nekoliko koz smo vidili na somnju
m lepih, da jih prodajavec kupcu za 300 gold, ni hotel	p0 cekinu, so unidan gospodarju vzemši veliko čedo
Kerčme	rekli: „pověj Rusom, da smo ovce s silo vzeli, pa tudi
so bile zlo polne in je pri tem marsiktera šestica kerč-	plaćali." Tako se dražijo eden druzega. Car rusovski
marje dotekla. Stalni dnar (Standgelder), kteri spada	je spet razpisal novo nabero vojakov po celem cesar
v dohodke učitelja, pobira on sam s pomočjo 3 ali
stvu
ki za armado in barke mora med 1. marcom in
služabnikov, kar je za-nj tako nadležno in sitno in menda 15. aprilom dokončana biti in od 1000 glav 9 odstot tudi ne spodobno, da je živo želeti, da bi častito pred- kov znesti. Ker se bo po ti novi naberi nabralo okoli
stojništvo mu odvzelo to nalogo.
Fr. Mladič.
pol m il i ona vojakov, je očitno, da hoče car Nikolaj
Iz Ljubljane. Ravno ko slišimo od nekega magne- z vso silo vojsko začeti. Feldmaršal Paskievič je bil tičarja, ki zdaj tukaj bolnike vsake sorte edinostem 14. t. m. poklican v Petrograd; nekteri mislijo, da ozdravlja, da jih gladi, objema, stiska, nam pride 2. bi ga utegnil car za poveljnika rusovske armade na
del zlata vrednih bukvić dr. Frankl-a v roke,
pod
Tursko poslati; drugi pa pravijo, da je prestar, in da
nadpisom „Die Charlatane", kaj mikavno podaja tudi bi o sedanjih okoljšinah ne smel lahko zapustiti Var
magnetično mazaštvo,
mazastvo pravimo
?
ker
sove.
Greki v turških deželah (Epiru in Tesalii)
magnetične velike mocí v nekterih boleznih noben zdrav-	zmiraj bolj širijo punt zoper Turke tako, da bo to se
nik ne taji, mojstri-skazi pa brez spoznanja bolezni jo	silna zadrega za Turke; Greki pa ne delajo za Ruse,
rabijo za vse. Pa čujmo, kako dr. Frankl popisuje	ki so jih leta 1821 tako strašno goljufali, ampak do
magnetičanje:
y>
J
Es wird die Iíranke betas't und gestreichelt In síissen Schlummer hineingeschmeichelt, Bis sie das Irdische von sich streiťt Und blaue Verzůckung sie ergreift. Dann kriegts das gewisse innere Geschau Und ordinirt fiir ihren Zustand genau. Aueh werden die feinsten Fiisschen der Welt Auf magnetische Hufeisen gestellt, Dann sanft beriihrt und angeblasen Die Krankheit flieht bei siissesten Extasen ! Sie fuhlt ein Gruseln und ein Schodem , Magnetisehen Hauch, elektrisches Lodern. Doch solíte diess nicht helfen mehr, Muss sie elektro-magnetisch baden, Da wird von einem Krankheitsheer Die schwâchliche Menschheit entladen ! Electromagnetismus ist die Seife, Die Láhmung, Schwàcbe, Taubheit abwáscht undKropf. Den schwarzen und grauen Staar, natiirlich vor der Reife ! Verwandelt diinnes Haar zum dicliten Schopf. Wenn man so badet ein halbes Jahr Fiihlt Je der sich ganz und gar
mišlujejo si, da na razvalinah Carigrada se bo spet vzdignilo novo gerško carstvo. Pašata v Jani ni in Li si sta přejela ojster ukaz zatirati punt, in če bi treba bilo, se jim bo poslalo 1000 vojakov; govori se, da tudi francozka in angležka armada bote deloma obsedle puntarske dežele. Francozi bojo v 3 razdelkih poslali armado Turkom nápomoc, vsak razdelk bo obstál iz 12 OOO vojakov. V deržavnem angležkem zboru govore ministri in poslanci sila hudo
zoper Ruse ; v
Parizu celo
navadnega pustnega vola , ki ga ovenčanega gonijo po ulicah, imenujejo letos Menčikova! V Portsmouth delajo kraljevi mlini in pekarije noč in dan, armado z*
živežem previditi za
pol leta; vsak dan namelejo po 2000 centov moke, spekó 100.000 kruhov iu vsak te-den zakoijejo 100 volov in sole meso za iadje. Napoleon
mi
?
je dal tisto pismo, ki ga je poslal caru Nikolajů, lionkrat natisniti in med ljudstvo razširiti. Tako se na vsih strenéh širi plamen hode vojske. — Sila lepa in velika cerkev v Murcii na Španjskem je do tal pogorela;
Erlóst vom Uebel
dem modernen
Geld.
Die Welt will getâuscht seyn, man tâusche die Welt!44
Novičar iz mnogih
škoda je cenjena na 3 milione in 700.000 fraakov. Čuda
je to, da mesto, ki šteje 36.000 duš, nima ne ene S a s i v n i c e !
Dunajski vradni list naznanja, da so cesar, varo-
vati cesarstvo na turških mejah , verh že v serbski voj- Obligacije vođini iu Banatu postavljene armade z 25.000 vojaki deržavnega
dolga
Stan kursa na Dunaji 23. februaria 1854.
o

o
se ukazali 25.000 moz zbrati, da se bojo postavili, ka-mor bo potreba nanesla ; na zadnje pa to naznanilo praví, da cesar še zmiraj obupali niso, po krepkem prizade-vanju mir ohraniti svetu. — Dunajska komisija, ki nakupuje vojaške konje, je pooblastena jih dražji, kakor
\
5
4'A *
4
3
n
57
r>
87'7, 77 '/2 70
fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl.
2
54 Y ééý4
Oblig. 5°/0 od leta 1851 B 113
Oblig, zemljiš. odkupa 5% 853/
2 n
Zajemi od leta 1834 .
221
v
r>
1839
129% „
r>
r> »
r> v
4 r> T)
Windišgrac.
Waldšteín.
Keglevičeve Cesarski cekmi. Napoleoiwlor (20fra»kov>10fl.l9
Suvereîxior.......17A.50
Nadavk (agio) srebra:
aa 100 fl. • 29 */4 fl
r> v> n
r> 20„ « 20 „
81
27%
29 y.
fl.
»
10% Z
6A..7
Odgovorni vrednik: Dr
Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik