27. štev.
V Kranju, dne 8. julija 1916.
Leto IV.
zhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2—, za četrt leta K l-—. Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Ruska ofenziva.
Naši uspehi pri Tlumaču.
Dunaj, 1. julija.
Pri Tlumaču so biie avstro-ogrske čete armade generala grofa Bothmerja atakirane od 3 km široke in 6 vrst globoke konjeniške množice. Sovražnik je bil razpršen ter je imel težke izgube. Sicer v vzhodni Galiciji in v Bukovini ničesar posebnega.
V Voliniji napredujejo napadi zavezniških armad. Potisnili so sovražnika južno Ugrinova, zapadno Torčina in pri Sokulu nazaj.
Od začetka junija je bilo pripeljanih južno Pripjeta 158 ruskih častnikov, 23.075 mož, več topov in 90 strojnih pušk.
Berolin, 31. julija.
Zapadno Kolkov, jugozapadno Sokula in pri Vičinih so bile osvojene ruske pozicije. Zapadno in jugozapadno Lučka se vršijo za nas uspešni boji. Na vjetnikih so včeraj izgubili Rusi tu od 16. junija 26 častnikov, 3165 mož.
Dunaj, 2. julija.
Zapadno Kolomeje in južno od Dnjestra se razvijajo novi ljuti boji.
Severozapadno Tarnopola so avstro-ogrski »n nemški bataljoni zopet osvojili višino pri Vore-bijevki, za katero so se bili mnogi boji. Sedem ruskih častnikov, 982 mož je bilo vjetih, vplenjenih pa 7 strojnih pušk in dve metali min.
Berolin, 2. julija.
Napad napreduje. Število vjetnikov se je zvišalo za 7 oficirjev ter 1410 vojakov. Na različnih mestih smo včeraj zavrnili sovražne protinapade.
Dunaj, 3. julija.
V Bukovini nič posebnega.
Boji pri Kolotneji so postali obsežnejši. Močen sovražni sunek zapadno od mesta je bil s protinapadom ustavljen. Jugo-vzhodno Tlumača, kjer se bore nemške in avstro-ogrske čete, se je
razbila v 1 in pol kilometra široki fronti izvršena ataka ruske konjenice v ognju artiljerije in infan-terije.
Berolin, 3. julija.
Ruske torpedovke in linijska ladja „Slava" so brezuspešno obstreljevale kurlandsko obrežje, vzhodno od Aggasa. Naše obrežne baterije so jih učinkovito prijele in naše ietalske flotilje so jih napadle. „Slava" je zadeta.
Na mnogih točkah armade generala feldmar-šala von Hi.idenburga stopnuje sovražnik svoj ogenj ter je izvršil na več krajih sunke, ki so le pri Minsku (severo-vzhodno Smorgona) dovedli do bojev v naših črtah, odkoder pa je bil sovražnik takoj zopet pregnan; pri tem je izgubil 243 vjetnikov in je imel močne krvave izgube.
Rusi so napadli armadno skupino gfm. princa Leopolda Bavarskega severo-vzhodno Gorodišča ter na obeh straneh železnice Baranoviči - Snov po mnogourni artiljerijski pripravi. Proti krdelom, ki so vdrla severo-vzhodno od Gorodišča, napreduje naš protisunek. Sicer je bil sovražnik prisiljen, se obrniti nazaj, pustivši na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih.
Močni ruski protinapadi severno in zapadno Lučka napredovanja armadne skupine generala von Linsingena niso mogli zadržati. Velike artiljerijske atake so se klaverno razbile. Število vjetnikov je naraslo za približno 1800 mož.
Dunaj, 4. julija.
V Bukovini so zavrnile naše čete posamezne ruske sunke.
Pri Kolomeji se nadaljuje boj z nezmanjšano ljutostjo. Od Rusov zapadno mesta izvršeni napadi niso imeli uspeha. Na severu, jugovzhodno Tlumača prodirajo avstro-ogrske in nemške čete uspešno naprej.
V Voliniji je poskušal sovražnik zadržati naše prodiranje z v množicah izvršenimi napadi. Bil je povsodi s težkimi izgubami odbit.
Berolin, 4. julija.
Po na mnogih točkah zvišani delavnosti artiljerije so Rusi zvečer in  ponoči  napadli armadno
skupino gfm. von Hindenburga na fronti Naroško jezero—Smorgon, vzhodno Višnjeva na več krajih : z znatnimi silami na obeh straneh Smorgona, pri Bogucah, severovzhodno Kreva in pri Slojkovi Sčjani, jugovzhodno Višnjeva. Dosegli niso nobenih uspehov, pač pa so utrpeli težke izgube.
Krepki protisunki armadne skupine gfm. princa Leopolda Bavarskega so bili na mnogih mestih, kjer se je bilo spočetka Rusom posrečilo napredovati, povsem uspešni. Pri tem smo vjeli 13 častnikov in 1883 mož.
Dunaj, 5. julija.
Na višinah severo-vzhodno Kirlibabe v Bukovini praske s sovražno konjenico.
Zapadno Kolomeje je prisilila opoldne naša artiljerija neko napadajočo rusko brigado, da se je v begu umaknila. Proti večeru je napade! sovražnik z močnimi silami južno Sadzavke. Bil je povsodi odbit, deloma po srditem boju moža proti možu.
Pri Baryszu, zapadno Buczacza, so vdrli Rusi prehodno v naše postojanke. S protinapadom smo svoje prvotne črte zopet osvojili.
Pri Verbnu ob gorenjem Stiru so avstro-ogrske čete s sunkom vjele 11 ruskih častnikov, 837 mož ter vplenile 5 strojnih pušk. 2e mnogo dni se je na tem bojišču odlikoval davno preizkušeni terezinski pešpolk št. 32.
Jugo-zapadno in zapadno Lučka so se zopet razbili številni sovražnikovi sunki s težkimi izgubami zanj. V pokrajini ob Stiru, od Sokula navzdol do preko Rafalovke, so Rusi svoje napade zopet obnovili. Zapadno Kolkov je poskušal sovražnik, zastavljajoč znatne sile, se ustaliti na severnem bregu. Na številnih drugih mestih so bili ruski napadi odbiti.
Berolin, 5. julija.
Kurlandska obal je bila z morja sem brezuspešno obstreljevana. Sovražnik je nadaljeval svoja, proti fronti atmad generala feldmaršala von Hindenburga naperjena podjetja, zlasti na obeh straneh Smorgona.
Nemške letalske flotilje so izdatno metale bombe na kolodvorske naprave in koncentracije čet pri Minsku.
I
TE K.
Vladimir Korolenko.
Brez besede.
Dalje.
Istotako ljuba kakor stara, le mnogo boljša . . . Ravnotaki ljudje, le plemenitejši. Ravnotaki kmetje v ravnotakih oblekah, le da bodo ti kmetje podobni starim Loziščanom, ki še niso pozabili svojih starih predpravic, in da bodo njih obleke finejše in čistejše. Le da bodo njih otroci bolj zdravi in da bodo hodili vsi v šolo. Le da bodo imeli več sveta in da bo ta svet dal več donosa, le da bodo konji močnejši in bolj siti in da bo plug rezal globokejše in širše ter da bodo dajale krave vedra mleka . . .
In ravnotake vasi, le večje, s širšimi in snaž-nejšimi cestami ter svetlejše in obsežnejše hiše, ki niso krite s slamo nego z dedščicaini, morda tudi s slamo, ali s svežo, novo . . . Gotovo ima tudi vsaka hiša svoj vrtec in koncem vasi krčma s prijaznim amerikanskim Židom, kjer doni zvečer bas ter vpadajo gosli s tenkim glasom. Ob gorkih pomladnih večerih pa do jutranje zore ples in petje, kakor nekdaj v starih časih v Loziščih. Sredi vasi bo šola in nedaleč od šole cerkvica, morda celo unijatska cerkvica.
Deklice in mlade žene v vasi pa so podobne Ani, le da so čednejše oblečene in da njih obrazi ne gledajo tako boječe v svet in da se oči ne jočejo, nego smejejo.
Cisto vse ravnotako, le boljše. Samoposebi umevno ravnotak vaški starešina in ravnotak pisar. Le da je pisar bolje vzgojen v božjem strahu ip da ima tudi več strahu pred oblastmi. Zakaj
tudi gospoda v tej deželi mora biti boljša, ki misli in gleda le vedno na to, da lahko tudi navaden človek v vasi kolikor mogoče dobro živi . . .
V teh mislih je Loziščan zaspal in trudi! se je, da ne bi slišal votlega, težkega, neprestanega šuma, ki je donel povsod naokrog. Kakor burja skozi gozd, tako je zopet vozil ponočni vlak mimo okna, šipe so tiho donele. Lozinskemu pa se je zdelo, da je to ocean, ki šumi ... Ko se je z glavo za-ril v blazino, je zopet nekaj tolklo in donelo pod njegovim ušesom. To je izviralo od tod, ker so pod zemljo in nad zemljo neprenehoma delali stroji, vrtilo se železno kolesje, žvižgalo gonilno jerme-nje . . .
Ponoči je Matvej sanjal, da stoji nekaj orjaškega nad njim, brez obraza in prav nič človeku podobnega. Stoji in kliče ravnotako, kakor mu je še pred kratkim donel na uho ocean med nočnim vetrom.
»Neumni ljudje, ubogi, neumni ljudje! Saj ni take vasi na svetu, ne takih kmetov, ne take gosposke, ne takih pisarjev. In polje tukaj ni tako in ne donaša toliko in ljudje so drugačni. In tebe, Matveja Ogloblo, ni več in tvojega prijatelja Dyme tudi ne, in tudi ne Ane! . . . Stari Matvej je že Umrl, in Dyma je umrl in vaša stara vera je mrtva in srce vam bo postalo drugačno in duša tudi in tuja vam postane molitev . . . Ko bi pa vstala tvoja mati iz zapuščenega groba na tihem pokopališču tik loziškega gozda — ne izpoznala bi v tvojih otrocih svojih vnukov . . . Zakaj podobni ne bodo ne očetu, ne tebi, ne dedom, ne pradedom . . . ampak Amerikanci bodo . . .u
Matvej se ves znojen prebudi ter se vsede pokonci.
Mel si je oči ter se hipno ni mogel spomniti, kje da pravzaprav je. V sobi je bilo tema a nekdo je torkljal okoli, nekdo je hropel, nekdo je stal tik ob njegovi postelji.
Potem je naenkrat postalo svetlo v sobi, ker je nekdo z vžigalico prižgal plinovo luč. V sobi je postalo svetlo. Matvej pa še vedno sedi na postelji, ničesar ne razume in poln strahu jeclja:
„Vse kar živi, hvali Gospoda."
„No, kaj je? Cesa si se prestrašil?" vpraša nekdo z znanim glasom. Zdelo se je, da je to glas Dyme, a zvenel je nekako čudno in tuje. In človek, ki je stal ob Matvejevi postelji je bij pač tudi Dyma, ali nekako čisto drugačen, ki ni bil staremu Dymi prav nič podoben . . . Matvej premišlja, Še vedno sanja ter si mane s pestmi oči . . . Ko jih zopet odpre, je bilo v sobi še svetlejše in množica ljudi se je gibala okrog . . . Čudni ljudje, tuji ljudje, nerazumljivi in nepoznani, nedoločljivega stanu. Ljudje z obrazi, raz katere ni bilo mogoče brati, so li dobri ali slabi . . . Kakor tropa čudnih strahov so prišumeli v sobo — strahovi, kakršne včasih vidiš v sanjah, so zavzemali tiho in brezglasno svoje prostore. Matvej dolgo nI mogel razumeti, kdo da so pravzaprav, odkod da so prišli, česa imajo tu iskati in kako to, da je tudi sam med njimi . . .
Potem se je spomnil: saj to so Amerikanci. Isti, ki frče skozi zrak, ki se smejejo v cerkvi, koje rabinci poročajo z Židinjami, ki si izbirajo veroizpovedanje po lastni volji . . . Isti, ki si vzamejo celega človeka, da potem menja svojo vero . . .
Oni pa, ki je stal ob njegovi postelji, ali je bil to res Dyma? (Daije.)
Rusi so zopet obnovili svoje napadanje na fronti od Cirina do jugovzhodno Baranovičev. V deloma jako trdovratnih bližinskih bojih so bili zavrnjeni ali pa vrženi iz krajev, kamor so vdrli. Utrpeli so kar najtežje izgube.
Na obeh straneh Kostnjuhovke, severo-za-padno Cartoriska, in severo-zapadno Kolkov se vrše ' boji. Ruske oddelke, ki so prodrli zapadno Kolkov čez Stir, napadamo. Na mnogih mestih severno, zapadno in jugo-zapadno Lučka do pokrajine pri Verbnu, severo-vzhodno Berestečka, so se ponesrečili vsi, z močnimi silami izvršeni sovražnikovi poskusi, nam zopet iztrgati dobljene uspehe. Razen težkih krvavih izgub, so prišli Rusi ob 11 častnikov in 1139 mož, ki so bili vjeti. Letalci so napadali železniške naprave in koncentracije čet v Lucku.
Dunaj, 6. julija.
Boji južno Dnjestra trajajo. Pri Sadzavki se je sovražniku posrečilo z nadmočnimi silami vdreti v našo postojanko. V širini 6 km smo zasedli črto. pripravljeno 3000 korakov proti zapadu, in smo tamkaj zavrnili vse nadaljne napade. Jugozapadno in severozapadno Kolomeje smo obdržali svoje postojanke proti vsem sovražnim naporom.
Jugozapadno Buczacza smo po težkih bojih vzeli svojo fronto nazaj ob potok Koropjec.
Ob kolenu reke Stir, severno od Kolkov, se je tudi včeraj vršil ljut boj z menjajočim uspehom.
Berolin, 6. junija.
Jugovzhodno Rige ter na mnogih točkah fronte armadne skupine gfm. von Hindenburga med Postavi in Višnjevom so se vršili in so bili odbiti nadaljni ruski delni napadi. Jugovzhodno Rige smo v protisunku vjeli 50 mož.
Boji, ki so bili v pokrajini vzhodno Gorodišča in južno Darova jako ljuti, so odločeni povsod v naš prospeh. Ruske izgube so zopet prav znatne.
Bo) ob Ščari.
Vojni poročevalci javljajo: V prostoru med i Mišanko in Sčaro ob železnici Brest Litovsk— Minsk so pričeli Rusi dne 2. julija z bobnajočim ; ognjem na pozicije avstrijskih in nemških čet, ki se bore pod poveljnikom generalobrsta Woyrscha. Nato so se razvili živahni infanterijski boji, ki še trajajo.
Napredovanje naših čet v Bukovini.
„Az Est" javlja iz Bukarešte: V Bukovini se vršijo izredno ljuti boji. Avstrijske čete so severozapadno Kimpolunga in pri Kirlibabi znatno pridobile na prostoru ter so vjele nad 2000 Rusov.
Posvetovanja v ruskem glavnem stanu.
Preko Berolina poročajo: V ruskem glavnem j stanu se je vršilo pod carjevim predsedstvom veliko posvetovanje, katerega sta se udeležila tudi vojni minister in general Russkij. Posvetovanje se je. tikalo zlasti nadaljnih ruskih operacij in pa velikih nedostatkov pri preskrbi armade. Pričakuje se, da bodo pričeli Rusi sedaj napadati tudi Hin-denburgovo in Leopoldovo fronto. Intendanca je pokazala svojo popolno nezmožnost. Ruske čete v Bukovini so stradale več dni. Za načelnika in-tendance je bil imenovan knez Tumanov. Po posvetovanju se je general Russkij užaljen odpeljal na svoje posestvo, ker vrhovno armadno vodstvo ni hotelo priznati, da je operativni položaj ruske armade slab.
Francosko-angl. ofenziva.
Berolin, 2. julija.
V širini kakih 40 km se je pričel včeraj po sedemdnevni izredno silni topniški in plinovi pripravi angleško-francoski velenapad, ki so ga skozi mesece pripravljali z neomejenimi sredstvi. Na obeh bregovih Somme in na obeh straneh prelaza Ancre, od Gommecorta tja do pokrajine La Boi-selle, nikjer si ni mogel sovražnik priboriti omembe vrednega uspeha, utrpel pa je težke izgube. Pač pa se mu je posrečilo vdreti na nekaterih mestih v nasprednejše vrste obeh divizijskih odsekov, ki mejita na Somme-o, tako da se nam je zdelo umestneje, vzeti ti diviziji iz popolnoma, razstreljenih najsprednejših jarkov nazaj v zaporno postojanko med našo prvo in drugo črto. Kakor vselej v takih slučajih, smo izgubili v najsprednejšo vrsto vzidani materijal, ki pa smo ga preje storili neporabnega.
S tem velikim bojnim podjetjem so bili zvezani novi artiljerijski napadi in manjši naskoki proti sosednim frontam, kakor tudi zapadno iz jugovzhodno od Tahure-a. Izjalovili so se povsodi.
Na levem bregu Mozle smo zavzeli ob višini 304 dele francoskih jarkov in zavrnili francosk napad z ročnimi granatami. Vzhodno Mozle je sovražnik iznova zastavil močne sile in je večkrat, včeraj kakor tudi danes zjutraj, napadel nemške črte na višini Terre de Froide pri oklopni utrdbi Thiaumont, moral pa se je z najtežjimi izgubami vrniti vsled našega zapornega ognja.
Sovražni letalci so jako živahno delovali Naše flotilje so sovražnika na mnogih mestih pri-
silile k boju in mu prizadejale težke izgube. Ve- j činoma v pokrajini napadalne fronte in v okolišu , Mozle smo sestrelili 15 sovražnih letal, med tem | 8 angleških in 3 francoska v naših črtah. Nadpo-ročnik Althaus je izločil iz boja svojega 7. nasprotnika. Dasi so bili ranjeni posamezni piloti in opazovalci, nismo izgubili niti enega letala.
Berolin, 3. julija.
Nadaljevanje angleško-francoskih napadov na obeh straneh Somme, ni doseglo severno od reke v splošnem nobenih uspehov. Sovražnih je utrpel tu izredno visoke izgube.
Južno od reke smo zavili divizije, ki smo je umaknili včeraj v zaporno pozicijo, na drugo postojanko nazaj.
Bojevanje na nenapadenih frontah armade je ostalo enako.
Zapadno od Mozle so povzročili francoski poskusi; nam zopet iztrgati na višini 304 osvojene jarke, manjše infanterijske boje.
Vzhodno od Maze se je izčrpaval sovražnik z brezuspešnimi napadi proti utrdbi Thiaumont in višini Terre Froide. Pri enem takem napadu je vdrl prehodno v naš najsprednejši jarek. Približno 600 m jugozapadno utrdbe je tudi vdrl, pa je bil zopet ven vržen. Jugo-vzhodno utrdbe Vaux je višinska baterija Damloup od danes ponoči v naših rokah. Tam smo dobili 100 vjetnikov in več strojnih pušk.
Proti nemškim postojankam v Pretrskem gozdu, severo-zapadno Ponta a Moussona prodirajoča francoska krdela so bila z lahkoto zavrnjena.
V številnih zračnih bojih včerajšnjega dne, smo sestrelili 6 sovražnih letalcev.
Uspešna obramba na zapadu.
Berolin, 4. julija.
Med tem, ko sovražnik severno potoka Ancre ni ponovil svojih napadov, je zastavil močne sile med Ancreom in Sommeo proti fronti Thiepval— La Boiselle—gozdič pri Mametzu, južno Somme pa proti črti Barleui—Belloy. Množini vporablje-nih ljudi odgovarjajo sovražnikove izgube v našem topniškem in infanierijskem ognju. Napadi so povsodi odbiti. Za vas Hartecourt, severno Somme se je vršil srdit boj. Francozi, ki so vdrli v njo, so vrženi ven.
Severozapadno Ypresa, zapadno od La Bas-see ter v pokrajini jugo-zapadno Lensa smo gladko odbili lokalne sovražne sunke, vzhodno od Mozle pa silne proti bateriji Damloup naperjene napade.
Opetovana francoska uradna sporočila o zo-petni osvojitvi utrdbe Thiaumont in baterije Damloup so ravno take bajke, kakor navedbe o številu vjetnikov pri dogodkih ob Sommei.
Nemške patrulje so vdrle vzhodno od Ar-mentieresa v angleške izvidne oddelke, pri Exbriik-ku, zapadno Miihlhausena pa v francoske pozicije. Tu so bili vjeti en častnik in 30 lovcev.
Sovražni aeroplani so bili sestreljeni: 5 v zračnem boju brez lastnih izgub, 4 z obrambnimi topovi; 6 premaganih letalcev se nahaja v naših rokah
Hudi boji ob reki Somme.
Berolin, 5. julija.
Od obrežja pa do potoka Ancre, izvzemši manjše izvidne boje, le živahno delovanje artiljerije in metalcev min. Število v zadnjih dneh na desnem bregu Ancre neranjenih vjetih Angležev, znaša 48 častnikov, 867 mož. Na fronti na obeh straneh Somme se vrše od snoči zopet hudi boji. Sovražnik si dosedaj ni mogel nikjer priboriti resnih uspehov.
Berolin, 6. julija.
Od obale do potoka Ancre je postalo delovanje artiljerije silnejše. V ostalem nobene spremembe.
Med potokom Ancre in Sommeo ter južno od nje se je boj nadaljeval. Neznatne angleške uspehe pri Thiepvalu smo izravnali s protisunki. V nekem eksponiranern kotu naših jarkov dalje proti jugu so se mogli Angleži ustaliti. Jamo za šoto Hem v dolini Somme smo opustili. Belloy en Santerre so zavzeli Francozi. Boj za Estrees stoji. Francoski napadi s plinom so se brezuspešno razblinili. V pokrajini Aisne je sovražnik brezuspešno poskusil napad na ozki fronti južno od Ville au Bois, ki mu je povzročil resne izgube.
Levo od Moze so se vršili mali za nas uspešni infanterijski boji. Desno od reke smo sovražne sunke jugozapadno utrdbe Vaux ravno tako odbili kakor včeraj na vse zgodaj izvršeni poskus, zopet osvojiti višinsko baterijo Damloup. V bojih v okolici utrdbe Thiaumont smo vjeli predvčerajšnjem 174 sovražnikov.
Pri Cazelles, vzhodno od Neuville, se je vrnil neki nemški izvidni oddelek z 31 vjetniki in številnim plenom na svojo pozicijo.
Jugozapadno od Cambraia so včeraj zjutraj sovražni letalci z nevelike višine napadli stoječ lazaretni vlak. Sest ranjencev je bilo ubitih.
Angleški artiljerijski napad.
Berolinska „Deutsche Tageszeitung" poroča iz Rotterdama: Vojni poročevalec Reuterievega
biro-a v angleškem glavnem stanu javlja: Obhodil sem skoro celo 80 km dolgo angleško fronto in sem se kar čudil očividni nadsili angleške artiljerije. — Poročevalec „Times" je brzojavil svojemu listu: Bil sem priča, kako je naš strašni ogenj cele pokrajine s cvetočimi vasmi in polji tekom nekaterih ur uničil in izpremeni! v pustinjo. Nad pokrajino je ležal neprestano mogočen oblak dima. Topovi so neprestano tulili.
Nemški odpor.
„Daily Mart" piše: Nemci sploh niso odgovarjali na pripravljalni artiljerijski ogenj. Sele ko je imanterija začela jurišati, so zadoneli dalekonosni nemški topovi in zmanjšali besnost napadov. Ko so prišli Angleži na izhod neke vasi, so bili sprejeti s stašnim ognjem iz strojnih pušk in z ročnimi granatami. Boj je trajal vso soboto in so bile na obeh straneh velike izgube. Se liutejši je bil nemški odpor pri Fricourtu. Za vsak kraj je bilo treba hudih bojev, vsaka polrazdrta hiša je bila mala trdnjava. Največje težave so imeli Angleži južno te linije.
Odločilni tedni svetovne vojne.
„Giornale d' Italia" piše: V nekaterih dneh uprizore Rusija, Francija, Angleška in Italija istočasno enoten pritisk. Tudi armada v Orijentu začne z delom. S tem se začenjajo res odločilni tedni svetovne vojne. Tudi francoski listi poudarjajo, da se zgodi v kratkem po 23. mesecih vojne prvič, da začno Rusi, Italijani, Angleži in Francozi dogovorno z napadanjem, a opozarjajo občinstvo, naj ne bo nepotrpežljivo,, češ, da je treba podreti strahovito močni zid.
Ozemlje angleško - francoske ofenzive.
Ozemlje, kjer se odigrava angleško - francoska ofenziva, je porečje potoka Ancre in reke Somme in prostor severno in južno te pokrajine. 2e preteklo leto so se bile tu velike bitke, zlasti pri Albertu ob Ancreu in pri Friseu ob Sommi. Zdi se, da se Francozi in Angleži bojujejo v mešanih zborih. Glavni kraji za francosko - angleško fronto so Doullens Amien, Albert. Železniške zveze za to fronto so jako ugodne in med obema kriloma francosko - angleške napadalne armade tečeta dve železniški progi. Dosedaj se daste razločevati dve napadalni skupini: ena v prostoru od Gommecourta do La Boiselle, druga na obeh bregovih reke Somme.
Italijanska fronta.
Laški naval na Doberdob.
Dunaj, 1. julija.
Na Doberdobski visoki planoti je bojevanje v severnem odseku po ljutih bojih, v katerih so obdržale naše čete vse svoje pozicije, popustilo. V južnem odseku pa so Italijani svoje napade in potem, ko so bili ti odbiti, svoj zelo živahni topovski ogenj nadaljevali. Na vjetnikih smo odpeljali 5 častnikov in 105 mož
Na koroški fronti so brezuspešno napadli oddelki alpinov severno Jezerske doline.
Med Brento in Adižo so se ponesrečili sovražni sunki proti našim pozicijam v prostoru Cima Dieci in Monte Zebio, potem proti Monte Inter-rotto, Pasubio v Valarsi in na hrbtu Zugna. Arco se je nahajal pod ognjem italijanskih topov.
Naši hidroplani so izdatno bombardirali od sovražnika zasedene kraje Sv. Kocjan, Bistrinja in Starancan ter delavnice „Adria".
Dunaj, 2. julija.
V južnem odseku Doberdobske visoke planote so Italijani nadaljevali svoj ljuti topniški ogenj in svoje napade proti prostoru vzhodno Selc. Vsled neumornega vstrajanja branilcev so bila prizadevanja sovražnika brez uspeha.
Med Brento in Adižo so se ponovili brezplodni sunki proti mnogim mestom naše fronto. V pokrajini Marmclate so zavrnile naše čete mnoge napade italijanskih krdel. V pokrajini Ortlerja smo si priborili enega izmed vrhov Monte Cristalla. Včeraj smo vjeli nad 500 Italijanov, med njimi 10 častnikov.
Dunaj, 3. julija.
Živahno delovanje sovražnih topov in metalcev min proti Doberdobski visoki planoti in predvsem proti odseku južno od Grižega brda, traja dalje. Mestoma je prišlo tudi do trdovratnih bojev z ročnimi granatami.
V ozemlju Marmolate in na naši fronti med Brento in Adižo je bilo zopet več sovražnih napadov odbitih. V prostoru Monte Interrotta je pripeljal poročnik Kaiser s 6 mož. močno patruljo c. kr. domobranskega pešpolka št. 26 z nekega uspelega podjetja proti sovražnim strojnim puškam 266 Italijanov, med njimi 4 častnike.
Napadi ob Soči.
Dunaj, 1. julija.
Naša fronta med morjem in Gri/.im brdom se je nahajala zvečer in celo noč pod najsilnejšitn topovskim ognjem ter je bila neprestano napadena.
Najljutejši sovražnikovi napori so bili tokrat naperjeni proti hrbtu vzhodno Tržiča, ki so ga naše črnovojniške čete proti sedmim napadom popolnoma držale. Italijanski sunki proti našim pozicijam pri Bagni, ob hribu Koziču in vzhodno Selc so bili takisto, deloma v boju moža proti možu, odbiti. Pred hribom Sv. Mihaela je pfeprečil že ogenj naše artiljerije prodiranje sovražne pehote.
Severno Suganske doline so se ponesrečili italijanski napadi na naše pozicije ob gorenjem toku potoka Maso. Tudi severno doline Posina so odbile naše čete več močnih sovražnikovih sunkov, včeraj smo vjeli 117 Italijanov. Nadporočnik Foind je sestrelil svoje tretje sovražno letalo.
Dunaj, 5. julija.
V doberdobskem odseku je trajal sovražni, v glavnem proti južnemu delu visoke planote naperjeni tovski ogenj. Napadalni poskusi Italijanov proti našim pozicijam vzhodno Tržiča in Selc so bili odbiti.
Na fronti med Brento in Adižo je izvršil sovražnik brezuspešne sunke proti našim postojankam pri Roani in severno doline Posina.
Pri Naborjetu in v Suganski dolini smo sestrelili po eno sovražno letalo.
Kaj je preprečil naš sunek na južnem Tirolskem?
Major Scheibershofer piše v „Pester Llovdu" da ima avstro-ogrska ofenziva na južnem Tirolskem izreden pomen. Anglija in Francija nista mirovali, marveč sta vedno zahtevali, da mora Italija poslati znatno število čet na francosko bojišče; pritiskali sta z gospodarske strani in Cadorna se je že vdajal, tako da se je že moglo računati s tem, da odidejo v kratkem številne italijanske čete na Francosko. Ofenziva pa je to preprečila. Cadorna je zbral svoje sile in pričel protiofenzivo. V teh razmerah se je izvršilo prostovoljno skrajšanje fronte.
V Adižki dolini.
Italijansko časopisje se ne morejo načuditi, da je artiljerijsko delovanje Avstrijcev v Adižki dolini še vedno tako intenzivno. Na vsak način je razvidno iz tega, da sovražnik v Trentinu ni oslabel in da razpolaga še vedno z zadostnimi topovi in municijo. Pričakuje se tudi napad sovražne in fanterije v Adižki dolini.
O novi fronti.
V „Tribuni" piše general Morsi o bojih na tirolski meji, da je sovražnik na svojem umiku dospel do črte, ki stoji pod varstvom njegove težke artiljerije, kateri je pripisati pri svoječasni avstro-ogrski ofenzivi glavni uspeh in katero se zopet občuti. Raditega se je tudi zopet ojačil odpor.
Na Balkanu.
Italijani v Albaniji.
Italijansko uradno poročilo 2. julija: V Albaniji je napadel lastni kavalerijski pešaški oddelek pri mostišču Cifolik-Idrija ob sprodnji Vojusi postavljene avstro-ogrske čete z bajonetom, jik pregnal v beg in zasledoval z ognjem strojnic in pušk. 35 avstro-ogrskih vjetnikov kakor tudi orožja in municije je prišlo v naše roke.
Priprave v Makedoniji.
Preko Lugana poročajo: Vojnim poročevalcem v Solunu ni več dovoljeno obiskati fronto in sicer radi priprav, ki se vršijo za skorajšnjo ofenzivo generala Sarraila.
Protektorat nad Solunom.
„Neues VVfener Journal" javlja iz Sofije: „Narodna Pravda" čuje iz diplomatskega vira, da se zgodi v kratkem proklamiranje angleškega protektorata nad Solunom in zasedenimi kraji grške Macedonije po izgledu v Egiptu. Dalje da je med Angleško in Srbijo sklenjena pogodba, da dobi to, zdaj po Angležih zasedeno ozemlje, Srbija.
Pospešitev grške demobilizacije.
Iz Aten poročajo 30. junija: Angleški poslanik Elliot je obiskai včeraj ministrskega predsednika Zaimisa ter mu je izjavil, da predlaga ententa, da naj bo grška demobilizacija do konca julija končana. Zaimis je odgovoril, da grška vlada nima dovolj premoga in transportnih sredstev, da bi spravila rezerviste tako hitro domov. Drugi dan je poslanik Elilot ministrskemu predsedniku sporočil, da bo ententa demobilizacijo kolikor mogoče olajšala. Na to je kralj privolil, da se naj demobilizacija izvrši do 31. julija t. I. . ,
Venizelos o položaju na Grškem.
Preko Ženeve poročajo: „Le Journal" objavlja razgovor z Venizelosom, ki smatra, da bo prišlo na Grškem do ljutoga volilnega boja. Liberalna (Venizelosova) stranka hoče zmagati ali pa propasti. Venizelos je izdelal obsežen agitacijski načrt, sklical bo na stotine shodov in izdal nebroj manifestov. Z vso strogostjo se mora pobijati volilna abstinenca kot zločin, kajti vsak grški drža-
vljan je dolžan, sodelovati pri razrešitvi grškega življenskega vprašanja. To vprašanje se glasi: Ali se Grška udeleži vojne ali ne? Venizelos hoče pridobiti vojake za vojno. „Vsekakor izjavljam že danes" je rekel Venizelos, „da pomenja moja vrnitev na državno krmilo takojšnjo priklopitev Grške k četverozvezi." Venizelos je sicer prepričan, da bo dobila njogova stranka ogromno večino.
Solunski grški častniki pred francoskim vojnim sodiščem.
London, 3. julija. Reuter poroča iz Soluna : Policija je aretirala 10 subalternih grških častnikov, ki so bili v soboto napadli izdajatelja venizelisti-čnega lista „Rizospatis". Častnike so prepeljali v zapore; postavljeni bodo pred francosko vojno sodišče.
Zaimis o svoji misiji.
„Frankfurter Zeitung" javlja: Lvonski listi poročajo, da je Zaimis izjavil, da bo, čim izvrši vse zahteve, ki jih je stavila ententa, odstopil ter prepustil vlado drugim.
Četverozveza proti Romuniji.
„Pester LIoyd" javlja: Romunska vlada je znova zaprosila angleško in francosko vlado za prevoz svoje, v Marziliji in v Solunu se nahajajoče municije. Obe vladi sta romunsko prošnjo odklonili.
Kronski svet v Sinaji.
Sofijski „Dnevnik" poroča iz Bukarešte: Pod predsedstvom kralja Ferdinanda se je vršil v Sinaji kronski svet, katerega so se udeležili Brati-anu, vojni minister, šef generalnega štaba in vsi bivši ministrski predsedniki. Kaj se je sklenilo, ni znano. Poudarja pa se, da se je razpravljalo o ukrepih, s katerimi naj se preprečijo nadaljni obmejni incidenti. Po posvetovanju je sprejel kralj Ferdinand bivšega ministrskega predsednika Carpa in bivšega zunanjega ministra Marghilomana. Oba sta mu izjavila, da mora ostati Romunija brezpogojno nevtralna in da ne sme več trpeti nikake kršitve svojih mej.
DNEVNE VESTI.
Vpoklic črnovojnikov. Z Dunaja poročajo: Pri nedavnih prebiranjih potrjeni črnovojniki bodo, kakor znano, vpoklicani pod orožje, čim bodo glavna žetvena dela končana. Po dosedanjih dispozicijah se bodo vpoklici izvršili v dveh serijah. Okoli 15. avgusta bodo najbrž vpoklicani črnovojniki do 36. leta.
Pohvalno priznanje za izvrstno službovanje v času vojne je prejel od vojnega transportnega vodstva v Ljubljani višji revident c. kr. državnih železnic, postajenačelnik gospod Franc Kokalj v Kranju.
V prid „Rdečemu križu" je določil gospod postajenačelnik Franc Kokalj vse cvetje krasnih vrtnic iz svojega skrbno negovanega vrta tik kranjskega kolodvora. Dosegel je nepričakovan uspeh. Njegova nečakinja gdč. Mira Kranjčeva in gdč. Lojzika Konjedičeva, hčerka prožnega mojstra v Kranju, sta v teku dobrega meseca razprodali pri vlakih cvetk za nad 1600 K! Ker se cvetke še prodajajo, bo ta svota vsekako znatno narasla.
Obisk bolnikov v bolnišnicah. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je izdalo določbo, da se |mora vsaka oseba, katera bi hotela v kaki civilni bolnišnici ali v kakem civilnem oskrbovalnem zavodu se nahajajočega bolnika ali oskrbovanca obiskati, počenši od 15. junija t. 1. izkazati z zdravniškim potrdilom, da je cepljena odn. pre-cepljena zoper koze.
Slovensko planinsko društvo opozarja obiskovalce Kamniških planin, da so sedaj oskrbovane koče na Kamniškem sedlu, Veliki planini in Kamniški Bistrici. Obenem naznanja, da vozi ob nedeljah in praznikih zoget večerni vlak ob 9. uri 20 minut iz Kamnika.
Iz krogov kontoristinj in trgovskih sotrudnic se nam piše: Z ozirom na nastale razmere žensko osobje pač opravično pričakuje, da mu bodo gg. šefi izdatno zvišali plače, kajti pri tej velikanski draginji nikakor več ne moremo izhajati s plačo, ki je komaj v normalnih časih zadostovala za vsakdanje življenje. Gg. šefi bi pač morali upoštevat«, da ženske moči v trgovini sedaj v polni meri nadomestujejo moške in da jih večkrat glede marljivosti ter zanesljivosti celo prekašajo. Ce se pa na žensko osobje stavijo velike zahteve, naj se tem zahtevam primerno vrede tudi plače. Izko-koriščanje ženskih moči v sedanjih časih pa že celo ni opravičeno z ozirom na abnormalno veliki promet in zaslužek v trgovinah.
Mezda vojaškim koscem. Vsled odloka c. in kr. 5. armadnega poveljstva je plačati stalnim vojaškim koscem kot mezda na dan le 3 K v denarju ali pa je vojaški upravi oddati četrti del vsega od vojakov pokošenega sena, kakor se za tO odloči posestnik. Hrane, razun prostovoljne, ni dati. Ta odškodnina velja tudi za zaposlene pri košnji otave. Stalnim vojaškim delavcem se je privolila tudi primerno izdatnejša hrana,  ki jo dobe
od vojaške uprave. Delavci, ki so pri posestnikih stalno zaposleni, ostanejo ako kaj druzega vojaški položaj ne bo veleval ali pa če dotični posestnik ne zahteva odpoklica, pri posestnikih tudi za časa žetvenih del. Nadalje se razglaša, da vojaštvo ne bo pri nakupu sena več plačevalo dosedanje najvišje cene, temveč izdajalo bo za prevzeto seno le prevzemna potrdila; plačalo se bo blago še-le, ko se določi cena za novo seno. Voli izposojeni od vojaštva posestnikom, puste se jim, doklei to dopuščajo vojaški oziri.
Razglas. Ministrska naredba z dne 25. junija 1926 drž. zak. št. 196 določa, da smejo osebe, ki so pri žetvenih delih neposredno zaposlene, porabiti 500 g žita na dan odnosno ono količino moke, ki se izdela iz te množine. Razglas c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 2. julija 1916 št. 20889 določa sredo 5. julija t. I. za oni dan, od katerega naprej se sme porabljati zvišana količina žita. Pripomni se, da velja to zvišanje izključno le za one osebe, ki opravljajo neposredno žetvena dela, ne pa tudi za njihove druge družinske ude.
Najvišje cene za prašiče. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju razveljavlja z razglasom z dne 24. maja 1916 št. 15029 določeno najvišjo dopustno ceno za prašiče v starosti do 10 tednov, obenem pa določa za prodajo prašičev v starosti do 10 tednov primerne cene in sicer za en kilogram v izmeri od 5 do 8 kron.
Dotatne sladkorne izkaznice se od 30. junija 1916 naprej dobi za privatna gospodinstva za vkuhavanje sadja, kakor jih je vpeljala min. naredba z dne 31. maja 1916 drž. zak. št. 159, pri onih mestih, ki izdajajo že doslej sladkorne izkaznice. Pogoje izdaje izve se pri županstvu.
Nabiranje kopriv. Glasom uradnih navodil in določil je treba pri nabiranju kopriv paziti na sledeče: 1. Koprive se morajo nabirati potem, ko so odcvetele, torej nekako do konca avgusta. Prej nabrane koprive so brez vrednosti, ker nimajo dovolj trdnega vlakna. 2. Službe proste čete, okrevajoči in vojni vjetniki morajo s srpi, kosami itd. vse koprive v obližju svojih bivališč tik tal pore-zati, oziroma požeti (ne pa izpuliti) in jih nared-koma posušiti. Pri tem pa je treba paziti na to, da se ne dela kvare poljskim pridelkom. 3. Koprive se morajo osmukati, to je otrebiti listja, predno se denejo sušit. Listje je posebe posušiti in spraviti. Sveže koprive se kaj rade vnamejo, če so v predebelih plasteh; vlakno se spridi in izgubi vso vrednost. Kvarno mu je tudi ležanje na mokrem, vsled česar je treba eno kot drugo opustiti. Občinstvo se poživlja k nabiranju kopriv. Nabrano blago se mora po občinah urejeno izročiti najbližnjemu etapnemu postajnemu poveljstvu, oziroma vojaškemu krajnemu poveljstvu. Za dobro posušena stebla, kakor tudi listje plačajo le - ta po 6 kron za 100 kg.
Razpis natečaja za črnogorske ljudske šole. C. in kr. vojna uprava Črne gore namerava popolnih izpraznjena mesta na osnovnih (ljudskih) črnogorskih šolah z izvrstnimi učitelji in učiteljicami iz avstro-ogrske monarhije. Vsi oni, ki bi hoteli biti nameščeni na teh šolah kot učitelji (učiteljice), se s tem pozivajo, da kar najprej pošljejo svoje prošnje „C. kr. vojnemu generalnemu poveljstvu v Črni gori, etapna pošta Cetinje". — Prošnji, ki naj se predloži predpisanim službenim potom, treba priložiti: 1. Krstni list. 2. Izpričevala izvršenih šol in učnih zavodov. 3. Izpričevala o položenih izpitih. 4. Domovnico. 5. Izpričevalo, s katerim politična oblast dotičnega bivališča potrjuje, da ni nikakih zaprek, da prositelj (prositeljica) stopi v učiteljsko službo pod c. in kr. vojno upravo Črne gore. 6. Opis življenja(curricu!um vitae)' Učitelji bodo dobivali po svoji kvalifikaciji in po letih, ki so jih prebili v učiteljski službi, letno plačo 1400 K do 3400 K in poleg tega stanovanje v naravi ali pa primeren pavšal. One učiteljske osebe, ki bi mogle deco poučevati tudi v nemškem jeziku, bodo dobivale razen svojih redovitih prejemkov tudi še plačilni dodatek letnih 240 kron. Vojna uprava se bo posebno pobrigala, da se prosilcem zasigura pravo, ki je imajo do pokojnine, in pa morebitni   povratek   v   njih   dosedanjo službo.
Razširjajte nas list.
Ker urejujem knjižnico brata Evge-na, prosim vse one, ki imajo od njega kaj izposojenih knjig, da mi jih  vrnejo do ponedeljka zvečer.
Janko Sajovic.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
J2
St
"5
>
N
O
© o
6 o
X
T3
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
6 52—24
3 O.
00
o o
© o o
90
rt
N
rt -t
N to
E 5* o.
„KINO IDEAL" V LJUBLJANI. I ,f
te
= ™ a.
30 o
o
c n
CS "
— ■o
•O C
oo
Senzacijski učinkoviti spored za 3 dneve: Soboto 8., nedeljo 9., pendeljek 10. julija i
Zmagovito
Albanijo.
Krasni in zanimivi posnetki. (100 metrov dolg film).
Morje vrača svoje mrtvece.
Krasna drama v 4 dejanjih. Sloviti igralci Klara Wieth, OH Bliitecher in Kari Lauritzen v glavnih vlogah. Senzacija nad senzacijo.
Za mladino neprimerno! Za mladino neprimerno !
Senzacijski učinkoviti spored za 3 dneve: Torek 11., sredo 12., četrtek 13. junija :
Teddy in rožni kavalir.
Zabavna burka s Teddy Heidemaonom v glavni vlogi.
Ladijski vodnik. 38
Izvrstna drama v 3 dejanjih s priljubljenima umetnikoma Lillv Beck in
Nikolaj Johannsenom v glavnih vlogah. Za ml.dino neprimerno. Za mladino neprimerno.
Prednaznanilo:
Petek, 14. julija: Mittenwaldski lavtar. Tihotapska drama z bavarskih planin s predigro v 4 dej. Thea Steinbrecher in Viktor Gehring z monakovskega dvor. gledališča v gl. vlogah.
Soboto 15.—17. julija: Kdo Je bili Kriminalen detektivski roman v 4 dejanjih z Rudolfom Kleinom in gdč. Altenhofer v glavnih vlogah. (Mutoskop film Berolin.)
! t  Zadnja predstava ob ugodnem vremenu na vrtu I I
!! Najboljša kosa sedanjosti!!
n ■i
i.
II ■i
oo
s o.
» <s
■ to -.«! 3 =_
•o Ur
Jtorciiska kisi'
I
■o <*>
-
katera je izdelana iz najfinejše srebrno-jeklene tvarine (Silberstahl). Kdor je že kosil ali poskusil srebrno-jekleno Gorenjsko koso", jo bode vsakemu najtopieje priporočal ter nikdar več druge vrste rabil, za katero se jamči (ali garantira), torej kdor še ni kosil z ,,Gorenjsko koso
naj takoj piše po njo, katera se pa dobiva edinole v
Prvi gorenjski razpošiljalni
IVAN SAVNIK, KRANJ.
■i
H I
17 24-12
I
I I I I I
..GORENJSKA KOSA" je zelo priporočljiva tudi za  ženske,  ker je lahka kot pero.
60 65 70 75 80 cm 6        6V,        7        71/,        8 pesti
dolga
2 60, 2 70, 2 80, 2 90, 3 — K
Da je »GORENJSKA KOSA" najboljša, je dokaz, ker se zahteva po vseh avstro-ogrskih deželah ter je vsakemu na razpolago mnogo pohvalnih pisem.
HalBcćla slovensUa hranilnica!
Mestna hranilnica
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Koncem leta 1915 je imela vlog . . .K 48,500.000'— Rezervnega zaklada..........„ 1,330.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka.       /t ^ /    ^/ brez odbitka.
*tU 10
Hranilnica je pupilarnO vama in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike,
Posoja na zemljišča in poslopja  na Kranjskem proti 5°/0, izven  Kranjske  pa proti 51;40 0 obrestim in proti najmanj 1% oziroma 3/„°/0 odplačevanju na dolg.
Najstarejša trgovina
4
FerdL Sajovic %
v Kranju
(poprej J C Pleiweiss)
2 52- 26
priporoča
svojo bogato zalogo
sukna, letenskih modnih blajrov, cefirov in batistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvitna za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci,  pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti.
Snežne kape, trebušnike, naročnike, rokavice in nogavice za vojake.
Svilnati robci najnovejših vzorcev.
Varujte se
ponaredb,
ki niso „FLORIAN" in zdravju ne koristijo.
Kdor vživa, Zabi teiav, Danes vesel je,
Jutri bo zdrav!
Naslov za naročila „FLORIAN" Ljubljana
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.
50
72