St. 129.
IZHAJA VSAK DAN
Mrt aedel]ah la preznikih ob b., ob ponedeljkih ob 9. ijutra).
P»s*aafjne Iter. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih *wi*ak<irnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, ^-.atojai, Sežani, Nahrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. HO stot.) 4>tiLA8i 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 kolaš«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S at. mm. •Mortaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po jt* st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, n^-ittAiti pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo »Kduiofiti'4. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu.
Trst, v soboto 10. maja 1913.
Tečaj XXXVIII.
Glasilo politieneg« društva „Edinost*' za Primorsko.
„F edinost* jt m»itm
NAROČNINA ZNAŠA
u celo leto	pol let* 12 K. s uosece O K; »a
ročbe brez dopo^lane naročnine, se uprava n. Oi.ra. ■uttalB« u Bdtljik* tatanj« ,,EDINOSTI ' atHMi a*
«•1. UM Kron Vao, i> pol l«t» Kroa 2 40. Vsi dopisi naj :>e pošiljajo na urednibtvo lista. N.iranko-van. piama 00 ne aprejeniajo In rokoplal ae na vra$a]o. Naročnino, oglas« in reklamacije j« pošiljati na uprave Lista
UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 20 (Hsrjdw tja) Izdaj atej in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA- Lutau konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „EdlMa*«', vpisana zadruga * omejenim poroštvom v Trata. atire Giorgio GalatU štev. 20.
Poitno-Hranilnknl račun Štev. 841-652. TELEFON St 11-57
BRZOJAVNE VESTI.
Po odgoditvi veleposlaniške reunije.
DUNAJ 9. (Izv.) Včerajšnfa londonska reunlja se je odgodila do 20. maja. Veleposlaniki so sicer zaprosili Grtyja, da v slučaju potrebe skliče sejo tudi prej, a gotovo je, da se veleposlaniki ne snidejo pred 20. majem.
Albanski štatut, katerega obširni osnutek sta podala včeraj Avstri,a in Italija, bo delal vsekakor zelo velike težkoče.
Rusija vstraja pri tem, da mora biti Albanija avtonomna država pod turško suve-rineto, dočirn stoji trozveza na stališču, da naj bo Albanija popolnoma samostojna, internacionalno nevtralizirana in pod mednarodno kontrolo stoječa država.
Vprašanja določitve južaoalbanskih me| in usode Egejskih otokov, se konferenc^ tudi včeraj Še ci lotila. Težkoče, ki obstojajo pri teh vprašanjih, trajajo neoblaženo naprej in velesile se najbrže ženirajo razpravljati o teh resnih zadevah, ki groze izzvati dolgotrajne d?plomat!čne konflikte.
Koncem tega tedna se sestanejo mirovni delegati balkanske zveze in Turčije. Mirovni prcliminarij bo najbrže kmalo podpisan, a mirovna pogajanja bodo segala gotovo Še daleč v poler|e, ker definitivno mirovni pogoji toliko časa ne morejo biti sklenjeni in podpisani, dokler evropski veleposlaniki ne rešijo vseh vprašanj, ki so v zvezi z balkanskimi dogodki.
V splošnem prevladuje sfcer optimizem, a obenem se tudi izraža mnenle, da je treba premagati še zelo resne težkoče in ovire, predno bo definitivno rešena albanska kriza.
Južne albanske meje.
DUNAJ 9. (Izv). Avstrljsko-ltalljanskl predlog glede južnih albanskih mej, ki je bil predložen na včerajšnji seji poslanlške reunije, določuje južne In jugovzhodne meje Albanije.
Po tem načrtu bi šla meia od pristanišča Ptellja vzhodno v ravni črti do 25 km severno od Janine, odtod proti severu do Korice, ki pripade Albaniji in potem v oboku do Malega Prespanskega jezera, tako da pridejo Kucovlahl, ki bivajo v okolici Malega Prespanskega jezera, pod Albanijo.
Avstrijsko-ltalljanskl predlog, ki smatra to mejo kot minimalno, bo gotovo vzbudil na Grškem velik odpor In povzročil nove težkoče, ker se zlasti Rusija In Francija odločno zavzemata za grški predlog, ki določa, naj se prične meja pri ChlmarL
Skader v plamenu.
BELGRAD 9. (Izv.) S Cetinja ie došlo semkaj poročilo, da se nahaja del Skadra v plamenu. Požar je izbruhnil istočasno na več krajih. Vsled pomanjkanja gasilnega orodja |e bilo nemogoče ogenj lokalizirati, vsled česar se je razširil ogenj z velikansko hitrostjo po vseh delih mesta. Prebivalstva se Je polastila silna panika. Bazar Je skoro popolnoma uničen. Prebivalstvo Je večji del pobegnilo iz mesta. Požar se je razširil (udi na krščanski oddelek.
Splošno se domneva, da so [ogenj za-neteli črnogorski vojaki.
DUNAJ 9. (Kor.) Privatna poročila zatrjujejo, da Je nastal včeraj v Skadru velikanski pežar, ki Je zavzel vsled viharja in pomanjkanja vede strašne dimenzije. Zažgali so baje črnogorski vojaki.
KOTOR 9. (Kor.) Po poročilih, ki so došla semkaj, so pri včerajšnjem požaru v Bazarju zgorele velikanske zaloge preprog, sviienin ia srebrnega in zlatega galanterijskega blaga. Škoda Je bale zelo velika.
DUNAJ 9. (Izv.) Tekom današnjega dne so prispela semkaj privatna poročila, da je postal Skader žrtev požara. Dunajski listi so izrecno dolžlli Črnogorce; da so iz maščevanja zažgali mesto.
Oficljalno se potrjuje, da je včerai v resnici Izbruhnil požar. ki '> uničil veliic de! Bazarja, a vesti, da bi Črnogorci zaneteli ogenj, so po Informacijah poiučfnih krogov zlobno izmlšliene. Nasprotno! Črnogorci so ves dan pridno gasili ogenj In tako preprečili še večjo nesrečo.
! CETINJE 9. (Uradno.) Predvčerajšnjem •je zbruhnll v Bazarju v Skadru Iz dosedaj i še neznanih vzrokov požar, ki je vsled \ močnih vetrov zavzel velike dimenzije. Vojaškim oblastim se je vendar posrečilo, požar omejiti. Bazar, ki je zidan iz lesa, bi gotovo popolnoma zgorel, če ne bi priskočili na pomoč črnogorski vojaki.
Podpis protokol« o predaji Skadra.
CETINJE 9. (Izv.) Danes popoldne Je bil v Medovi podpisan protokol o predaji Skadra. Podpisala sta ga poveljaik mednarodnega brodova, admiral Burney in guverner Skadra, Plamenac. Mesto bo izročeno takoj, kakor hitro bodo končana pogajanja glede predajnih pegojev.
Črnogorci so že pričeli zapuščati mesto. Na Cetin|e prihaja neprenehoma vojni materijal. Velik del vojnega plena, orožje vseh vrst, municija in topovi so že došli, vendar pa bo izpraznjenje mesta trajalo še par dni.
DUNAJ 9. (Izv.) Danes bi moral mednarodni mornariški oddelek, obstoječ Iz 300 Angležev, 200 Avstrijcev, 200 Italijanov, 200 Francozov In 100 Nemcev, zasesti Skader, kar pa se ni zgodilo. Zastopnik črno gorskega kralja, Plamenac, je namreč včeraj posetll admirala Burneyja In ga zaprosil, naj za toliko časa preloži okupacijo Skadra, dokler ne odpeljejo Črnogorci vse svoje pozicijske topove in zapljenjene turške trdnjavske topove, na kar je admiral Burney takoj pristal.
Pred Skader je došla danes po Bojani avstrijska in Italijanska pomožna ekspedicija.
Kralj Nikola o izročitvi Skadra.
CETINJE 9. (Kor.) Za včeraj Je bila vsled akutne skadrske krize sklicana črno gorska skupščina k izredni seji. Ker pa Je med tem Črnagora že odnehala, je blio zasedanje skupščine nepotrebno, vsled česar Je kralj skupščino odgodil s posebnim kra Sjevskim ukazom, katerega je tudi podpisal novi kabinet.
Danes popoldne je sprejel kralj v svoji palači vse člane skupščine, vse ministre in generale in Jim v daljšem govoru pojasnil ves položaj. Po kratkem opisu vzrokov, ki so dovedli do balkanske vojne, je kralj nadaljeval :
Rezultat vojne Je, da so sedaj vsi Srbi osvobodeni iz turškega jarma. Črnagora je prva začela vojno in jo sijajno dokončala z zavzetjem Skadra. A velevlasti so sklenile, da mora pripasti Skader Albaniji In Rusija nam Je prijazno in resno nasvetovala, naj se vdamo. Črnagora v začetku ni mogla ugoditi zahtevam velesil, vsled česar je biia sklenjena pomorska demonstracija. V inte resu evropskega miru je konečno Črnagora
PODLISTEK.
Metka in njeri greh.
Spisal Jos. Vandot.
Resnično — bil Je Šlmnov Tomaž. Bos, v raztrganih hlačah, brez klobuka, v sami srajci je stal pred Mavricem In Metko. Hro-pel je in mahal z desnico, pa ni mogel priti k besedi. »Kaj hočeš, Tomaž?" ga je vprašala Metka z drgetajočim glasom.
Tomaž je zatulil kratko in hripavo. »Kaj hočem?" je izpregovcril naposled. ..Hudirja hočem... Ali veš? Hudirja hečem.. Preoblekel se Je v škrica, pa hodi po vasi... Ali veš? Hudirja hočem!" je zavpil naposled in je zaškrtnil z zobmi.
Mavric Je vstal in ga je prijel za ram*. »Pamet, Tomaž, pamet," ga Je miriJ. „Čemu se razvnemaš po nepotrebnem ? Pamet, pamet in spat pojdi 1M
Tomtž je odskoči!, fccfrcr bi ga bil gad piv. Stekel je tja h plotu, pa je pričel pu-
liti kol iz njega. A hipoma |e obstal in se je prijel za glavo. »Sveta sebjta je danes," je zastokal. »Resnično je danes sveta sobota. In danes se ne sme... Jezes, Jezesl Ne sme se, ne sme..."
In Tomaž Je zatuli! vnovič. Kakor spla-šena zver se je spustil v tek po ulici in se ni niti enkrat ozrl nazaj.
Metka se je še vedno tresla. »Mo| Bog, popolnoma nor je že," Je vzdihnlla. »Saj niti ne ve, kaj dela..."
„Metka!" je zaklicala iz hiše Spela, ki jo je bil prebudil Tomažev glas iz trdnega spanja. Metka je stekla naglo v hišo. Na pragu se je še ustavila. Mignila ie še z roko in je zašepetala: „Lahko noč." Potem pa Je izginila.
Mavric je Sel preko vasi, ker je vedel, da nocoj ne bo mogel spati. Premišljeval je svejo najnove|šo ljubezen in niti na jasno ni mogel priti. Kaj oaj stori? Ka| naj ukrene? In ugibal je, ali naj pusti vse, ali pa naj nadaljuje? Tcda ugibal je zaman — do pravega sklepa ni mogel priti. Obstal je pred gostilno, odkoder se je slišal vesel trušč in glasno petje. In tedaj se je posvetilo hipoma v njegovi glavi. In tedaj je iz-
morala odnehati, kar je gotovo v korist vsemu Srbstvu.
Kraljev govor so vzeli poslanci z velikim navdušenjem na znanje.
Finančne kompenzacije ČrnlgorL
PETROORAD 9. (Izv) Med velesilami se vrše sed*i pogajanja glede finančnih kompenzacij ćrnigori. Avstrlia finančnim kc m senzacijam sfcer ne ugovarja, vendar pa ž 'i, da se to vprašanje reši skupno z ost? Umi finančnimi balkanskimi vprašanj! na finančni konferenci v Parizu.
Kabinet Vukotić.
CETINJE 9. (Kor.) Novi črnogorski kabinet je že sestavl|en. Ministrsko predsedstvo in vojoi portfelj je prevzel general Janko VuVotfć, zunanii portfelj pa bivši poslanik v Carigradu, Plamenac.
Odgovor balkanske zveze na mirovne propozicije velesil.
PETROORAD 9. (Izv.) Tukajšnji politični krogi so dobili obvestilo, da Je ofici-jalni odgovor balkanske zveze na zadn(e mirovne predloge velesil že prispel in se torej sedaj mirovna poganja lahko nemudoma prično.
ATENE 9. (Kor.) »Agence d* Athenes" javlja: Odgovor zaveznikov na zadnjo noto velesil, pred nedeljo najbrže ne bo izročen.
Zadnje srbske ekspedicije iz Drlnopolja.
SOFIJA 9. (Kor.) Tekom današnjega popoldne so bili odposlani zadnji oddelki srb?kh drinopoljskih čet, v domovino. Skupno je bilo transportirano 562 oficirjev in 38 015 vojakov, dalje ves tren, sanitetno osobje in ves vojni materijal.
Nered v Valoni.
RIM 9. (Izv.) Listi prinašajo podrobnosti o neredu in nesigurnih razmerah v Vaioni. Prebivalstvo baje zahteva varstvo velesil in smatra za potrebno, da odide par križark pred mesto.
Albanski Statut.
RIM 9. (Kor.) »Agenzia Štefani" poroča Iz Londona: Albanski štatut, katerega sta predložila Avstrija in Italija včeraj posla-niški reuniji, predlaga, naj bo na čelu avtonomne nevtralizirane Albanije knez, ki ne pripada nobeni v Albaniji obstoječih ver. Dosedaj še ni bil sklenjen noben konkretni predlog. Vest, da bi vseboval štatut tudi vprašanje posojila In železniško vprašanje, je neresnična.
Razpust gališkega deželnega zbora.
DUNAJ 9. (Izv.) Poljski minister krajan Dlugosz Je danes dalje časa konferiral z ministrskim predsednikom S:urgkhom. Kakor se zatrjuje, Je bilo na konferenci konstatirano, da je položaj na Gališkem brezupen in kompromis nemogoč.
Ministrski predsedaik se je radi tega odločil predložiti cesarju razpust deželnega zbora, kar se zgodi že v najbližjih dneh.
Nove volitve bodo razpisane za mesec
(unij.
Zanimiva razkritja o dvoboja VVtiss-Zborovski.
DUNAJ 9. (Izv.) Včerajšnji dvoboj, v katerem je stotnik Zborovski ustrelil nad-poročnika Weissa, vzbuja na Dunaju veliko senzacijo. Dognalo se je namreč, da je bil Weiss žaljenec, Zborovski pa žaljivec. Dvo-
boj se je vršil na direktno povelje vojaške oblar i.
Afera Je nastala radi tega, ker |e stotnik Zborovski izjavil, da so oficirji zrakoplov-nega oddelka same „šeme" in »židovski pobje". Oficirji zrakoplovnega oddelka so bili obveščeni o teh psovkah, nakar se je takoj razvila cela vrsta častnih afer. Cela vrsta častnikov zrakoplovnega oddelka Je pozvala Zborovskega na dvoboj, a po sodbi častnega sodišča Je bilo določeno, da se ima Zborovski dvobojevati s petimi žaljenimi oficirji. Včeraj se je vršil orvi dvoboj, ki se je končal, kakor smo že včeraj poročali, s smrtnim izidom Weissa. Zborovski se mora sedaj d?oboJevatl še s stotniki Qjoika, Hufforijem, Petrozzijem in T^uberjem.
V javnosti se je po|avil hud odpor proti tej zlorabi vojaškega Častnega kodeks.
Triletna tojaška služba na Francoskem.
PARIZ 9. (Kor.) Brarabni odsek poslanske zbornice je končal razpravo o zakonskem načrtu glede triletnega vojaškega službovanja in sprejel predlogo s 17 proti 4 glasovom. Zadnji paragraf določa, da sti>pi zakon takoj v vel'avo, vsled česar bodo morali ostati vsi oni vo|aki, ki doslužijo letos drugo leto, še eno leto pri vojakih.
Kralj Alfonz v Parizu.
PARIZ 9. (Kor.) Kralj Alfonz |e danes v spremstvu predsednika Poincareja obiskal razstavo francoskega Rdečega križa. Popoldne |e kralj sprejel špansko kolonijo.
Asquith na dopustu.
LONDON 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča . Ministrski predsednik Asqiiiih, mornariški minister Churchill in kontreadmin! Moore so danes odpotovali s svojimi soprogami iz Londona in odidejo preko Calai?a v Benetke.
Sufragetke.
LONDON 9. (Izv.) Sufragetke nadaljujejo s svojim zločinskim postopanjem, taVo da Je javno mneeje že silno razburjeno. Pred par dnevi se Je sufragetkam posrečilo priti celo v notranje ministrstvo, kjer so pod s'o! notranjega ministra postavile bombo. B'jmbo so še pravočasno zapazili in jo odstranili.
„Kam plovemo ?"
i.
„Grazer Tagblatt" je v svoji štev. 113 z dne 26. aprila t. 1. priobčil članek, td sledi tukaj dobesedno ponatisnjen, da Izve slovenska Javnost, kako nesramno se drznejo nastopati nemški železniški uradniki na naši grudi nasproti našemu narodu in so-sebno proti svojim slovenskim kolegom in kako perfidno lažejo in obrekujejo. Č.acek v »Grazer Tagblattu* slove:
Kam plovemo ?
(Vpogled v notranje delovanje rašega Jugoavstri|skega (»Jugoslovanskega") državno železniškega ravnateljstva.)
Ni to slučajno, da slovenski dnevniki skoraj dan na dan prinašajo članke o železnicah, železniških uslužbencih itd. in da so vedno nemški uslužbenci tisti, ki so ra-padanl. Da se v najnovejšem času vedao bolj drzno postopa v tem oziru, se ne smemo čuditi, ako pemislimo na sklep
pregovoril na glas: »Kaj se hoče? Vzamem jo s sabo v mesto in Jo izobrazim, kolikor se da... In potem, potem jo vzamem za ženo. Resnično..."
A kakor da se |e ustrašil lastnih misli, Je umolknil kar naenkrat. Okrenll se je naglo, pa je vstopil v gostilno. Vsedel se je v posebni sobi za mizo in je zvrnil naglo prineSeno vino v usta. Potem pa je poslušal petje, ki se je glasilo iz sosedne sobe. Začutil se je osamljenega. ,Ba," je Izprego-voril naposled in Je vstal. Šel je v sosedno sobo, ki je bila polna mladih fantov. Ozrl se je kroginkrog in je zapazil tam v sredi bratranca Petra. Tudi Peter ga je zapazit. Dvignil se je izza mize in je zaklical: »Glejte ga našega doktorja 1 Tudi on je prišel."
Petje je utihnilo, in vsi so se ozrli v Mavrica. »Sem pojdi 1 Na, pij!" je odmevalo od vseh strani. Mavric se Je zasmejal, pa je prisedel k njim. »Hej, Peter!" je dejal in je trkal krog mize s fanti. »Mislil sem, da že spiš. Na, pa popivaš v gostilni."
Peter, čokat, močan fant, se je zasmejal. »A kdo bo spal v soboto zvečer?" je vprašal začuden. »S!cer sem šel res spat;
GLRSBEMF. MRTICR LJUBRLJRNSKR dospe danes ob enih popoldne s posebnim vlakom v Trst.
a zmuznil sem se. Saj ni treba, da bi morali vedeti doma, da ponočujem nocoj. Saj ni treba vedeti..."
Mavricu se Je dopadlo v tej družbi in obsedel Je pri fantih do pozne noči. Prepevali so in pili in razgrajali. Smeh in krohot je vladal po sobi in razposajena volja. Mavric je postal židane volje in se je kro-hotal z njimi. Zbijal je šale kakor drugi, In še na misel mu nI prišlo, da on ne spada v to družbo...
In ko se je vračal s Petrom domov, se ga je držal bratranec za roko. Noge so bile Petru negotove, in tuintam se Je spetasnil ob ravno cesto in se je čudil na glas, kako da je to mogoče. »Glej ga zlodja!" je ro-bantil. »Kako to, da je kamenje na cesti?
I Glej ga zlodja!" — In Peter se je spotaknil spet in je zaklel.
Mavric se je smejal in dražil vso p' t bratranca. Mrzel vetrec je vel preko doline. Mesec je stal že tik nad črnimi gorami. Medlo so svetile na nebu zvezde, i a na dvoriščih so peli petelini. Bližalo se je jutro, in vetrec je postajal vedno hladnejši...
(Dalje.)
P
v*r >T var
129
10


Diuštva jugoslovanskih železniških uradnikov, storjen pred kratkim na glavnem zborovanju v Trstu In ki se je glasil, da je z vsemi močmi delati na to, da ljudstvo po deželi, občine, šole itd. le slovenski občujejo z železniškimi organi to je: da |e z narodno nestrpnostjo izpodriniti nemškega, zbog svoje uljudnosti napram slovenskem uradniku pripoznanega uradnika z njegovega mesta. Na ta način bi se hotela umetno ustvariti potreba slovenskih- uradnikov.
Te zahteve so bile izrečene na lavnem shodu, poročila o tem so izšla, s primernimi dostavki, v slehernem slovenskem zakotnem listu, na slovenske poslance se je apeliralo s posebno prošnjo za izdatno podporo, smotreno se mora izvršiti najnovejšd gonja in danes se more trditi s polno upravičenost^, da vse članke, ki izha|ajo v dnevnikih in katerih poseben namen je, da bi izpodrinili nemški službeni jezik, inspirira slovensko železniško uradništvo, oziroma, da |ih pišejo slo venski železniški uradniki! Dobesedno skoraj prinaša ravno iste hujskajoče članke društveni list „Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov". Vsekako pomemben slučaj!
Da se miroljubnemu občinstvu ni govorilo popolnoma iz srca, ko so se stavile omenjene zahteve, da je takoj nastopiti proti nemškim železniškim uradnikom, govori dejstvo, da inteligentni del trgovcev brez vsacega vplivanja — tako danes, kakor od nekdaj udomačeno — želi v občevanju z železnico v uradu pojasnil v nemškem jeziku in jih dobiva! V vprav javka-jočih člankih se v stanovskem listu (bolj prav : hujskajočem listu!) toži o narodnih strankah, tako pozabljajoč!!! svoje dolžnost!, ki kar nočejo smatrati za resno izvršitev te najvažnejše ideje „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov": uvedenja slovenskega službenega jezika. Začeti se mora malo delo, delo vsakega oosameznega slovenskega železniškega uradnika, ki se že itak čuti gospoda situvacije.
Ni dovolj, da je dandanes komaj Še možno službene občevanje z nižjim osobjem v službenem jeziku, ker ti ljudje občujejo službeno s svojimi neposrednimi predstojniki leta na leto samo Še slovenski, da bi popolnoma zablinili spomin na strogo izpolnjevanje službenega reda, kakor se je izvrševal svoječasno tudi na tem polju le v prospeh rednega prometa, tako bo torej v bodoče že vnaprej nemožna zahteva po enem službenem jeziku, ker bodo komaj še. ali pa sploh ne bodo v to zavezani pred-stoinlkl zahtevali od naraščaja dokaza znanja službenega jezika. Razmere na kranjskih državno-železniških progah in na južnih progah južne železnice dokazujejo dan na dan, kam vodi to, pred očmi „nepristranskih" prometnih kontrolorjev izvajano, smotreno delo ! Po slo ven je van je na progah gre tako nevzdržno naprej in predstojni službeni oddelki ravnateljstva gledajo na ta dejanja ne samo mirno: z vsakim dnevom naraščajoče število slovenskih uradnikov ori ravnateljstvu celo krepko podpira to delovanje, a v mnogih slučajih je naravnost spodbuja. Delovanje personalnega referenta prometnega oddelka pri ravnateljstu v Trstu v tem oziru je dovolj znano, In na njegovo „bre -hibno in zanesljivo" delovanje se je že opozarjalo prepogostokrat. Da pa v svrho izvršitve najnovejšega sramotnega delovanja — da se razsodno prebivalstvo naščuva proti nemškim železniškim uslužbencem — dejanski pomagajo slovenski uradniki, da, višji uradniki, ki zasedajo višja, vodilna mesta; to mora pač vzbuditi največje začudenje in opravičen gnev! Osupnilo je tudi neko zasebno stranko, ki je v neki komer-cijelni stvari prišla vprašat za mnenje tarifnega kontrolorja tozadevnega direkcijskega oddelka, da je na običajno nemško stavljeno vprašanje čula vsa stvar rešeno v slovenskem jeziku.
Na prvi pogled se zdi ta slučaj malenkosten, kaže pa zopet, s kakimi sredstvi streme vsi slovenski uradniki za enim ciljem, za uvedenjem slovenskega uradnega jezika, in bodi tudi nasilno : s tem, da se že same stranke poživljajo k uradovanju v slovenskem jeziku, in s tem, da se v ravnateljstvu vzbuja domnevanje kakor da bi bil že davno uveden slovenski notranji uradni jezik, na papirju predpisani nemški uradni jezik pa že zdavnaj premagana točka !
S kakim terorizmom se vodi ta boj, o tem bi zamogll nemški uradniki zapeti marsikatero pesmico in mnogi so iz te, do osebne mržnje vodeče nestrpnosti že izvajali svoje konsekvence. Večina nemških uradnikov pa mirno opazuje to brezobzirno početje svojih slovenskih tovarišev-uradnikov in predstojnikov. Pri ravnateljstvu morajo nemški uradniki že danes trpeti, da jih njih predstojniki slovenski nagovarjajo v službi, a se Izogibijejo odkritemu nastopu proti temu, da le ne bi vzbujali suma narodnega hujskanja, ker je pač dovolj znano, da je nemški uslužbenec pri svojem predstojniku brez vsakega varstva v tem oziru. Cas bo že, da opuste enkrat pravila dostojnosti in tovarištva, ki vedno vodijo složnega nemškega uradnika, in da pokažejo, da niso več voljni nadalje trpeti teh vsakdanjih, v vseh možnih oblikah pojavljajočih se provokacif.
Politične oblasti, oziroma predpostavljeno ravnateljstvo bi moralo primerno vplivati na vse delovanje „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev", direktno nasprotujoče pravilom stanovskega društva, in bi moralo v svojem službenem okolišu ostro paziti na rabo nemškega uradnega jezika, kar le na ta način bosta zagotovljena enotni obrat in složnost med uslužbenci, katero poslednjo kot brezpogojno potrebno z vestnim vzrokom zahteva službeni red v svrho rednega izvrševanja tega velikega obrata. Voditel|i ravnateljstva naj bodo vendar že enkrat na lasnem, da so oni v prvi vrsti poklicani, da zahtevajo izpolnjevanje obstoječih predpisov in da ne dopuščajo, da so njihovi oddelki brez vsega odprti slovenski pohlepnosti in da so nemški uradniki na milost in nemilost izročeni provokacijam slovenskih souslužbencevl Če se res na merodajnih mestih ne bi hotelo slušati tega resnega opomina, da se vendar enkrat zbo'jšajo ti odnošaji, bodo morali naši poslanci zahtevati na višjem mestu temeljito izpremembo teh sedaj že neznosnih razmer.
*
* *
Tako gospoda nemški železniški uradniki v „Grazer TagblattuV Na to brezpri-merno drzno falzlfikacijo dejstev in na to najsramotneje denuncljantstvo kolegov proti kolegom odgovorimo prihodnjič. Že danes naglašamo, da ne potrebujemo v to nikakih „inspiracij", kajti nemške orgije na ravnateljstvu v Trstu so že davno zadobile toliko publiciteto, da žvižgajo o njih vrabci po vseh strehah.
Ustanovitvi Albanije
Je na poti v glavnem četvero ovir, ki jih opisuje v graški „Tagesposti" neki „poznavalec albanskih razmer".
Prva ovira je vprašanje bodočega poglavarja države, kajti z ozirom na večne spore med katoliki in mohamedand ne sme biti ne katolik, ne Turek, Iz istega razloga je tudi vprašanje rezidence sporno: severna, bolj katoliška Albanija |e za Skader, južna, mohamedanska je za Efbasan, kjer so doma mnogi bogataši — begi.
Druga težava je — denar, ki ga bo tako| potrebovala nova vlada: kakih 50 milijonov za uvedbo državnega organizma, a 100 milijonov za prometne potrebe: ceste, železnice, pristanišča itd. „Poznavalec" je za to, da Avstrija prevzame financiranje brez pomoči Italije, a v zastavo na| bi vzela tobačni monopol in pristaniščne pristojbine. (To bi bilo že, ako ne bi bilo ravno Italije vmes. Ali ne bi lahko iz tega nastal vir sporu med Avstrijo in Italijo?!)
Tretja težava, ki jo navaja „poznavaleč", a ki je, po našem mnenju najhuja, je v upornosti treh četrtin prebivalstva. (To je tudi „Edinost" vedno naglašala). Tem ljudem bi morali šele privzgojiti na j primiti vneje pojme o red u, spoštovanju tuje lasti. To bo trdo delo. Do reke Skumbi, v Jadranski Albaniji, bi mogli poleg avstrijske žandarmerije tudi katoliški duhovniki vršiti to kulturno delo, južno pa bi tieball — italijanske žandarmerije. (Vprašanje pa je, ali bi Italija privolila v tako oaralelno delo, ako bi si hotela naša monarhija z izključno avstrijskim financiranjem zagotoviti vso moč.) Jako kočljivo vprašanje pa bi bilo tudi, kako postopati z glavarji raznih plemen, da ne bi zbirali ljudi in jih hujskali ?
Četrta ovira |e globoko versko nasprot-stvo. Mohamedand so imeli doslej odločno nad vlad je, ker so tudi številno veliko moč-neji, a bi sedaj izgubili to nadvladje, kar bi izzvalo med njimi nezadovoljstvo.
Do tu je „poznavalec" v „Tagesposti" stvaren, objektiven opazovalec, od tu dalje piše že zopet — Nemec. Dela in zaslužka naj bi dobivali tam doli v prvi vrsti sinovi iz Deutsch-Oesterreicha — Nemci!
Nepoboljšljivi so ti Nemci. Tudi oni govore o sovraštvu, ki je zavladalo tam doli na Balkanu proti vsemu, kar |e avstrijskega. A vsak poznavalec ve tudi. da le temu kriva v prvi vrsti avstrijska specifično nemška politika. In to sovraštvo hočejo sedaj blažiti s pomočjo — nemške politike v pomnoženi izdaji!! Saj naglaša „poznavalec" izrecno, da je bila naša dosedanja politika — dobra. Blazna misel! Res — nepoboljšljivi so. Meni celo, da pridejo „pesimistični nergači" do drugačnega uverjen|a. Ml pa smo uver-jeni, da bodoči dogodki prinesejo slaviteljem te politike nalgrenkejša. razočaranja: prav tako kakor v Srbiji, v Črnigori, .a Bolgarskem in povsod na Balkanu.
Za občinske volitve.
Kamoristične mahinacije.
Italijanski kamori mora pač res že huda presti, ker si skuša že s skrajno nesramnimi sredstvi zagotoviti večino pri sedanjih občinskih volitvah. V zadnji se|i občinskega sveta so naši in tudi socijalnodemokratski občinski svetovalci kar najodločneje protestirali proti načinu, kakor rešuje občinski odbor (delegacija) reklamadle, ki so biie vložene s strani italijanske liberalne kamore za izbris volilcev, za katere misli, da niso o|eni pristaši.
Vlagali so te reklamacije kar tjavendan, misleč, ta ali oni le ne stori pravočasno svojih korakov, d* si zagotovi volilno pravico, in toliko naših nasprolnikov je obnjo in naši nasprotniki so ob toliko glasov. Obenem pa so nabili v volilski imenik vso silo renjikolov, ki so kot podaniki tuje države po zakonu izključeni od volilne pravice. Seveda so računali pri tem na to, da je z ozirom na naravnost Škandalozne razmere, ki vladajo v magistralnem statlstlčno-anagra-fičnem uradu, skoraj nemogoče dognati, ali je kdo avstrijski državljan ali podanik tuje države in da bodo vsled tega vsi njihovi vdhotapljenci lahko izvrševali volilno pravico in seveda volili zanje.
Ta statistično-anagrafični urad smatra sedanja italijanska liberalna kamora na mestnem magistratu za orožje, ki naj služi pred vsemi političnim potrebam in svrham italijansko-liberalne stranke. Zato so tudi italijanski liberalci pripustili zastopnike obeh manjšin skoraj v vse odseke občinskega sveta, niso lih pa pripustili v odsek, katerega naloga je, da nadzira delovanje statistično-anagrafičnega urada, dobro vedoč, da bi bile potem izključene vse one proti-zakonitosti, ki se danzadnem dogajajo v tem uradu.
Z naše strani je bilo vloženih veliko število reklamacij za izbris Italijanskih državljanov iz volilskega imenika. Občinski odbor sedaj kar po vrsti odklanja take reklamacije, češ, da so podatki statistično-anagrafičnega urada popolnoma zanesljivi in da tamkaj ni nihče vpisan za avstrijskega državljana, kdor v resnici ni avstrijski državljan. Celo tako daleč gredo torej, da se niti nočejo baviti s posameznim slučajem, z vprašanjem, ali Je ta ali oni reklamiranec avstrijski državljan, ali ne, temveč jim kar popolnoma zadostuje „zanesljivost" statistično-anagrafičnega urada.
Vse drugače pa ravnajo s slovenskimi reklamacijami, ki zahtevalo vpis naših volilcev. Potrdila c. kr. policijskega ravnateljstva kot dokazila o enoletnem ali triletnem bivanju v Trstu, Jim ne vel|ajo nič, ta potrdila so jim popolnoma nezanesljiva, in se izgovarjajo zopet s svojim anagrafićnim uradom, češ, da dotični reklamiranec ni tamka] zabeležen.
Naravnost zlobno pa so hoteli italijansko-liberalni kamoraši pripraviti ob volilno pravico vse osobje finančne straže, češ, da je militarizirano. Občinski odbor ]e tudi sklenil izbris, kar |e očitno protizakonito.
Za danes naj povemo le toliko, da je naše politično društvo vložilo na namestnl-štvo oster protest proti vsem tem nezakonitostim, ki jih uganjajo Italijanski liberalci v mestnem občinskem odboru in da trdno pričakujemo, da vlada stori tu svo|o dolžnost in zabiča kamori na magistratu, da v Avstriji še veljajo avstrijski zakoni.
Poživljamo pa ponovno vse naše vo-lilce, ki dobe od magistrata obvestilo, da se zahteva njih izbris iz volilskega imenika ali sploh kaka izprememba, da nemudoma pridejo v volilno centralo („Narodni dom", glavni vhod, II. nadstropje), kjer dobe vsa potrebna pojasnila.
Pozor volilci!
Italijanski liberalci razpošiljajo sedaj tudi našim volilcera vabila na svoje shode itd. Komur se zljubi, naj le gre na shod, kajti dobro je, da se ve, kaj nameravajo naši nasprotniki; najboljše pa je. da vržete vse take dopise tja, kamor spadajo, v — smetišče.
Sestanek zaupnike v II. okoličanskega volilnega okraja.
V torek, dne r3. t. m., ob 8 zvečer se bo vršil sestanek zaupnikov II. okoličanskega volilnega okra|a — Sv. Ivan, Rocol, Lonjer in Kolonja — v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Vabljeni so vsi zaupniki, da se sestanka udeleže točno in v polnem številu.
Pozor rojaki!
Kdor prejme kak magistratni odlok o reklamacijskih zadevah, naj se takoj obrne na našo volilno pisarno v Narodnem domut kjer dobi potrebna pojasnila.
Deželni zbor tržaški.
Snočnja seja deželnega zbora se je zavlekla do pol 12 ponoči, ne da bi bilo sklen|eno kaj koristnega.
Poslanec B u d i n i c h je vložil na vlado interpelacijo glede varstva ribolovstva, ki v zadnjih letih nekoliko napreduje.
Poslanec Puecher je vložil nujni predlog radi trajajočega pomnožnega vojnega stanja. Pri utemeljevanju Je navajal težkoče, ki obtežujejo ne-le posamezne rezerviste in njih rodbine, ampak ves gospodarski položaj države. Deželni zbor Je priznal soglasno nujnost predloga, a zatem je posl. Vidacovich skušal poveriti na-
Danes, v soboto točno ob 8'jo y veliki dvorani Nar. doma velik koncert ljubljanske „Glasbene Maticeu. Izvaja se Dvorakov: MRTVAŠKI ŽENIN pod rod-stvom koncertnega mojstra gosp. Mateja Hubada.
daljao postopanje o tem predmetu deželnemu ocibjru, pokazujoč nane.amo;' ractga predloga. Zavrnil ga je takoj posl. de. P u-echer, poudarjajoč dosedanji običaj svobodnega razpravljanja, ter zatem jako energično posl. Wilfan, opirale se na določbe statuta, ker ima vs3k član deždnt^a zbora pravico do svobodnega izražanja svojega mnenja in deželni zbor kot tak ne sme dopuščati, da bi se mu kratila pravica svobodaega izražanja, izlasti to ne gre za obvezujoče sklepe. Vidacovicha je skušal braniti posl. dr. Brocchl, češ da je Pu-echerjev predlog prav za prav le Interpelacija, če že ne v bistvu, pa vsaj v obliki Tako tolmačenje je pa zavrnil zopet posl. dr. R y b a r , dokazujoč po pravilnku, kako opravičen je Puecherjev najnujnejši predlog giedi odpuščanja rezervistov, a dostavil je še, da je Interpretiranje o načiau postopanja v takih slučajih pridržano prav za prav k županu.
Po zakl|učnem govoru posl. Puecherja, ki si Je pošteno privoščil večino radi nje omahljivega postopanja, |e bil soglasno sprejet njegov nujni predlog.
Nadalje je interpeliral posl. dr. Puecher župana v njegovem svojstvu dež. glavar(a radi pristranskega reševanja volilnih reklamacij. Jako burno so se napadali socijalisti in laški liberabi radi imenovanja zastopnikov v davčno komisijo. Ridi premembe § 98 mestnega statuta seje vnela dolga diskusija v katero sta največ posezala poslanca dr. Wilfan In dr. Puecher, dokler nI postala zbornica nesklepčna. Rečeni paragraf se ima namreč razširiti v smislu, da se uprava občinskih podjetij poverja posebnim komisijam, v katerih bi imele sedeti tudi osebe izven mestne zbornice.
Domače vesti.
Dobrodošli! Danes zvečer bo slovenski Trst deležen največjega glasbenega užitka, ki mu ga more dati ves slovenski narod, danes zvečer se bo naslajalo naše občinstvo ob božanstvenih zvokih nesmrtne Dvorakove slovanske glasbe, proizvajane po najboljšem, kar ima slovenski narod na tem polju, po slovitem pevskem zboru ljubljanske Glasbene Matice pod mojstrskim vodstvom koncertnega mojstra g. Mateja Hubada.
Danes prihajajo med nas nositelji slave divne naše slovenske pesmi, ki so jo proslavili ne samo v naši domovini, temveč tudi tam zunaj pred tujim svetom, ki je strmel nad njeno lepoto in občudoval njeno miloto, prihajajo med nas, da se zopet enkrat po dolgih letih ob obali naše sinje Adrije oglasi njihov čarobni spev, da Čuje tudi to naše morje skrivnostni šepet čeških bogov, da čuje veseli vrisk radosti in zadušni krik bolesti, da se strnejo njihovi glasovi z onimi, ki jih jim govori vse tržaško Slovenstvo ob njihovem prihodu, v en mogočen klic : Slava slovenski, Blava slovanski pesmi!
Bodite torej prisrčno pozdravljeni, ve pevke, vi pevci in Vas mojstrski vodja, bodi pozdravljena slovanska pesem, ki povre nocoj iz Vaših grl, bodi pozdravljen Vaš trud ! In proslavite zopet to divno slovansko pesem med nami, na naših slovenskih tržaških tleh, proslavite jo, kakor jo znate le Vi, saj njena slava je Vaša stara, a je pa tudi naša, naša in vsega našega slovenskega naroda!
Zato pa še enkrat: Dobrodošli I
Odborova seja polit, društva „Edi nost* se vrši prih. tcrek, 13. t. m. ob 3 pop. v „Slov. Čit.* Vsi odborniki namestniki in dež. poslanci so uljudno vabljeni, da se je gotovo vdeležijo.	Tajnik.
Slovanska invazija v — Solnograd!! VI se sme|ete! Grešite. Ć:no na belem |e znani .Grazer Tagblatt* te dni t vsem ogorčenjem opozarjal na to nevarnost, ki da se kaže v dotoku čeških delavcev, v priseljevanju čeških železniških uslužbencev In posebno pa — to |e pač najstrašneje — v dejstvu, da tamkaj garnizira neki češki polk f Pa da ni to strašno: celo vojna uprava — prosimo: avstrijska vojna uprava — se je podala na poslovanjevanje trdo nemških mest!! Spričo take nevarnosti je bilo pač v najna-ravnejo nemško dolžnost rečenemu iistu, da le napisal na nasiov vojne uprave ojster poziv, naj takoj premesti oni polk iz Sol-nograda!
Na take Izbruhe narodne hidrofobije je težko resno odgovarjati. Pa tudi to bi |im še odpuščal, ako bi bili ti l|udje vsaj dosledni. Proti slovanskemu vojaštvu — ki mu je pod strogo kaznijo prepovedana vsaka politika In ki je pod strogim očesom skoro izključno nemških oficirjev — se razgrevajo ti pangermanl, nič pa se ne razgrevajo In smatrajo marveč to za svojo sveto pravico, da nemški uradniki preplavljalo naše slovanske kraje,ljudje, ki so večinoma po prizadevanju njih volksratov prišli v te naše
V Trsta, dne 10. maja i'JI S
kraje in morajo biti že zato nemško-nacijonalni politiki l! Gospoda neraško-aacljonalna : če vam že res kak železniški uslužbenec, delavec, ali vojak spravlja v ■^varnost nemštvo vaših Solnogradov, potem pa temu nemštvu ni več pomoči: kar likvidirajte in zaprite svojo botego 1 Ali temu ni tako. Stvar je pač taka, ds se sleherni tiran, ki si |e obremenil vest z nasilstvl In krivicami, trese v strahu tudi pred vsako — senco.
Pogreb pokojnega Antona Span-gherja se vrši danes ob Va4 popoldne Iz hiše žalosti v Barkovijah, ulica Bovetto št. 347.
Iz politične službe. Okrajni komisar pri namestništvu Karel baron Hohenbuhel je imenovan za namestnlštvenega tajnika.
Današnji koncert ljubljanske „Glasbene Matice" se začne točno ob osmih in pol. Zbor nastopi že ob osmi in Četrt, tako da bo točen začetek. Vljudno prosimo slavno občinstvo, da točno pride, saj bo že nastop pevskega zbora — 140 po številu — impozanten. Med koncertom sta dva zelo kratka odmora (naznačena v besedilu) ter prosimo, da ostane občinstvo v dvorani. Delo samo tra|a eno uro in tričetrt in ostane pevski zbor ves čas na odru. Med izvajanjem bo dvorana zaprta. To pa prvič, da ne ho motenja in drugič, da je možna ven-tilac ja brez prepiha.
Torej prosimo še enkrat za točen prihod. Blagajna se odpre ob 7 zvečer. Želimo, da se tudi stojišča kupijo že pri dnevni jlagalni, pri vrataricl Nar. doma.
Člani slovenskega gledališča v Trstu prirede na blnkoštno nedeljo ob 6 zvečer v .Narodnem domu" v Barkovijah gledališko predstavo. Uprizore velezabavno burko v 4 dejanjih „Grofica in čevljar*. V tej burki imajo glavne uloge naši najbol|ši igralci in }e stem zagotovljen uspeh.
Vstopnina je nizko odmerjena, 60 vin. Sedeži 1 K.
„EDIN08T" It 129
Stran TU
Danes, v soboto točno ob 8*30 v veliki dvorani Nar. doma velik koncert ljubljanske „Glasbene Matice". Izvaja se Dvorakov: MRTVAŠKI ŽENIN pod vodstvom koncertnega mojstra gosp. Mateja Hubada.
Izlet pevskega zbora ljubljanske „Glasbene Matice". V nedeljo popoldne priredi pevski zbor ljubljanske „Glasbene Matice" s parnikom „Bosna", par. družbe „Dalraatfa", zabavno vožnjo po tržaškem zalivu. Nameravana vožnja je: Iz Trsta v nedeljo, ob treh popoldne, s pomola „Sa-nita'' v Koper, odtam v Portorose (izstop v vsakem kraju po 1 uro časa), dalje proti Tržiču In naza] v Trst, kamor dospemo ob 8 zvečer.
Tezabavne vožnje se udeleži lahko vsak. Vožnja stane 2 K za osebo. Vse podrobnosti, se objavijo v jutr-Šnji Številki .Edinosti". Vabimo vse tržaške Slovane, da se v ob'lnem številu udeležijo te zares prijetne in zabavne prireditve v našem zalivu.
In že zopet ta pošta! Iz Mavhinj se pritožujejo, da dobivajo naš list skoraj vedno z enodnevno zamudo, ali pa kar po več številk skupaj. Koliko jeze povzroča to v sedanjih časih, ni treba niti omenjati. Krivda leži pa na poštnem uradu v Nabrežini, ki meče pošlljatve za Mavhinje v vrečo za Devin, kar povzroča omenjene zamude. Tudi sicer doseza naša poŠta svetovne rekorde: iz Trsta je rabila pred kratkim dopisnica v Mavhinje celih šest dnf, tako da je prišla naslovljencu v roke istočasno s pet dni pozneje oddanim pismom.
Opozarjamo na to pcštno ravnateljstvo in pripominjamo, da niso pri naši pošti taki škandali samo za izpremembo, temveč, da so na dnevnem redu, da tvorijo sistem I Zahtevamo, da se te nečuvene razmere nemudoma odpravijo !
Če gospodje pri slavni c. kr. pošti ne umevajo modernega prometnega poslovanja, jim pač ne bomo mogli pomagati, če pride odzgoraj kaj — hujšega zanje 1
Dom na Vršiču pri Kranjski gori se za binkoštne praznike otvori začasno. Dom je lahko dostopen.
Grajski park v Miramaru Je občinstvu zopet dostopen.
Velezabavna bo prireditev Šentjakob. Čitalnice, ki se bo vršila na binkoštno nedeljo popoldne v vseh prostorih Konsum-nega društva pri Sv. Jakobu. Neka| posebnega bo čarodejec, ki nam pokaže razne zanimivosti kakor:
Karte v okviru, kanarčke na potovanju, šampanjec in svetilko, amerikansko kokljo, potovanje ure v 5 minutah iz New-Yorka v San Francisco, avtomat jajec itd. Nadalje se bo proizvajal velekomlčni tercet: „Trije nosovi s spremljevanjem godbe. Uprizori se šaljivi prizor „Novi Salomon". Nato se vrši krasen balet. Po sporedu bo v dvorani ples, na vrtu: prosta zabava, šaljiva poŠta, petje 1. t. d.
Vstopnina za odrasle 40 stot., za otroke 20 stot. Začetek točno ob 5 popoldne. Upamo, da se si. občinstvo z ozirom na lepo domačo zabavo In nizko vstopnino udeleži te prireditve v velikem številu.
Prvi pomladanski nastop telovadnega društva „Sokol" na Vrdeli (Sv. Ivan), ki se |e vršil minole nedelje na vrtu „Gospodarskega društva" na Vrdelci, je vspel najlepše in je podal očividen dokaz, kako vztrajno in s kako vnemo vrši to društvo vzvišeno sokolsko nalogo. In poleg tega je bilo najbolj razveseljivo živo zanimanje obilo došlega občinstva, posebno tudi domačega iz vseh slojev in obeh spolov.
Nastopali so: moški in ženski naraščaj s prostimi vajami, članice in članske vrste s prostimi vajami in na orodju, vsi skupaj v skupini — vsega kakih 100 telovadcev in telovadk. Strokovnjaško oceno prepuščamo drugemu peresu, naglašamo pa, da je občinstvo spremljalo z glasno pohvalo vsa Izvajanja. Škoda le, da je efekt lepih in deloma zelo težkih prostih vaj kvarila godba, ki nI bila nikakor kos svoji nalogi. Z velikim zadovoljstvom smo pozdravljali sosebno lepi napredek telovadcev na orodju od lanskega leta sem. Tudi ta nastop je pokazal, kako vspešno se razvija in utrja v nas sokolska ideja. Voditeljem vrdelskega „Sokola' vse priznanje s pozivom k nadaljnjemu še intenzivneje mu de!ovan|u. Na zdar!
Zlatorog ob Bohinjskemu jezeru. — Poleg Kadilnikove koče na Golici se otvori na Binkoštno nedeljo tudi imenovani novi naš planinski dom ob obali romantičnega Bohinjskega jezera. SIcer se vršijo še priprave in se prve te dni ne bo moglo ravno nuditi obiskovalcem v tej meri toliko kolikor v bližnjih poznejših dneh, vendar bo •Zlatorog" že seda| provizorično oskrbovan ter preskrbljen z vsem potrebnim!
Naročila za sobe in stanovanja v svrho daljšega bivanja v sezoni naj se javijo oskrbnici .Zlatoroga", ali pa Osrednjemu odboru SPD v Ljubljani.
Bikoštno nedeljo v postojnsko jamo 1 Še enkrat se opozarja p. t. občinstvo na veliko binkoštno veselico v postojnski jami, ki se bo vršila pri vsakem vremenu na blnkoštni ponedeljek ob 3 pop. pri polni električni razsvetljavi. Sviralo bo več godb, sploh bo preskrb jeno za najrazličnejša razvedrila, podzemeljski bufet pa bo skrbel p. t. zletnlkom za dobro jed in pijačo. Posebni
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Na Javni dražbi, ki se bo vršila danes v soboto, 10. t. m., od 9 do 12 dopoldne, se bo prodajalo:
Omara, podnožaik, zrcalo, ma]hna ura (regulator), budilka, pisemska stiskalnica, razne suknje, površniki, žaketi, hlače, obleke za delavce, klobuki, kosi blaga in narejena moška obleka.
Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slov, urami in zlatarni
ALOJZIJa POVHA
Trst, ul. del Rivo 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata izber.
fotografični atelje
1m\\ & Co.
Piazza deli a Borsa št. 7.
Svobodna uporaba lifta.

Zfl BIRMO
dobi vsak birmanec pri naročitvi
popolnoma zastonj „ povečano sliko
30 X 36
Atelje je odprt tudi za binkoštne praznike in sicer do 7 zvečer.
IZ
Priporočamo:
480
kabinetnih slik 10^ v priznano izvrstni izvedbi.
1,800.000
frankov znašajo pri vsakoletnih 6 žrebanjih
glavni dobitki turških srečk!
Vsaka srečka zadene in ima trajno denarno vrednost! Kupnina se poravna v mesečnih obrokih po samo 4 krone 75 vin. Kupec zadobi izključno igralno pravico že po vplačilu prvega obroka.
Prihodnje žrebanje 1. junija 1913.
2,387.000
kron oziroma frankov znašajo pri vsakoletnih 15 žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mesečne obroke po samo 6 kron
25 vinarjev. Prospekte z natančnim pojasnilom razpošilja :
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Dr. Pečnik
Dr. PETSCHNIOO
trst, vil S. Cateriu štev. L
ZšnraSk m notranje (sploine) botoiii 8—9 la 2—3 in Specijalist u kožno ka (spolne) bolezni t U*/.—1 ta7—7T.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Ulnko Skerk - tat
2
KO
O
o
■o o 3 O"
o <

©
o-
—t
a
N<
B.
rs" &o
< B
S
s
3 a
0*
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah.
Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaićiče se izdelujejo 8 higijeni čnim električnim strojem.
UMETNI ZOB j
^lemilmnjs zobov
Izdiranje zefcsv -= vsake
Dr. J. Čerm&k V. Tuschsr
ioboi4nvBik konce«, sobni všhmL"
mmm TRST
ullon tinlln Cannrvnn fctav. is, *
Gualtiero Cozzio
Pum Bab Olmiil I
1* Timito 16 (kaiprsti Chloni) Trrt
PRVA brusarska :: DELAVNICA n
cm •lektričai motor
Bogat izbor Skarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las.
Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan l.a po K 2'30 in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapist vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani
J J. Subnn, Trst.
ulica Giottlo Uasarl it 10.
Ponehale bodo use kritike o lolstootiki slatini ■ Kadilci!
Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje in boljše ne
odpravite kakor Če pridno pijete in grgrate Tolstovrško dijetetično kislo vodo, ako jo sedaj poskusite, ko SO |e posrečilo vrelec moderno urediti, da nele ne uhaja ogljikova kislina, temveč se je našel in spojil nov, močno ogljikovokisel pritok. Sedaj lahko tekmuje Hilstovrška slatina z vsemi najboljšimi kislimi vodami, ker čvrsto muzira in ima zelo rezek okus Ur ostane tudi čista fn dobra. Naročite in prepričajte se. Žaboj s 25 steklenicami, 38 1, velja le 5 kron. Razpošilja se v s/8 /, >/t / in 1 7, 1 steklenicah^ — Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Plakati, analize zdravniških izvedencev in ceniki zastonj in franko. —^ Tol&tovrško slatino naiočajo
odlični zdravniki za se in za svoje bolnike ter za cele bolnišnice,	--j-------:u~1:r~ -J—!l— 1----'------1—
razstavah. — Del čistega dobička gre v narodne namene. Naroča se
Abstinentje ! Pijte le Tolstovrško slatino
K Dolu proti tuberkulozi.
Razmeroma je pač malo rodbin, ki bi ne bile prizadete po smrti kakega svojega člana, povzročeni po tuberkulozi.
Kakor je staro človeštvo samo, toliko časa se tudi mora boriti proti temu zavrat-nemu sovražniku, ne da bi se mu bilo posrečilo dosedaj, da bi doseglo končno zmago : proti že razviti sušici ni zdravila. Vendar pa uspešen boj v posameznih siu-
j čajih ni izključen; treba je le naskoka, ko ! je nasprotnik še slab, t. j. dokler je bo i lezen le še v začetku. Saj se izdaja sama I le prelahko, in če katar noče izginiti ali I kašelj noče ponehati, je potrebna največja ' previdnost.
j Ne sme se zastonj pričakovati, da se zlo zboljša samo, temveč se je treba zateči k sredstvu, čigar izkušena zdravilna moč na eni in nestrupenost na drugi strani je dokazana brez prigovora. Tako sredstvo je sirolin „Roche44, ki ga danzadnem za pisujejo odlični zdravniki. S tem izdelkom izvršeno zdravljenje dosega vedno zaželjeni
uspeh : kašelj izgine, dihanje postane pro-steje, duševna potrtost se umakne novemu veselju do življenja. Kdor je dovolj pameten in previden, uporablja že pri najlažjem prehlajenju sopil sirolin „Roche", ki se zaradi dobrega okusa zelo lahko zauživa. Ker vzbuja tudi tek, zagotavlja ta učinek dobro podlago za boljšo hranitev, ki v času bolezni največkrat potrebuje pomoči in sploh znatno vpliva na splošno stanje. Poleg pospeševanja teka in prehranitve, ki je posebno zajetične največje važnosti, ustvaija sirolin „Roche" že po kratki uporabi odporno silo, ki prehaja na sopilne organe
in se dolgo vzdržuje. Tako ima torej sirolin „Roche* nekak trajen učinek.
Kako visoko se ceni vrednost sirolina „Roche"4, je lahko razvidno že iz dejstva, da se prodaja že nad 300 ponaredeb, ki se deloma ponujajo pod popolnoma podobno se glasečimi imeni, katerih sestava pa je kvalitativno daleč za originalnim izdelkom. Zato zahtevajte pri nakupu v lekarni izrecno sirolin „Roche44 in si ne dajte kaj drugega nagovoriti. — Sirolim „Roche44 je po današnjem znanju priznanih preiskovalcev najbolje učinkujoče sredstvo v boju proti pljučnim boleznim in tuberkulozi-
Stran IV.
„EDINOST11 St. 129.
V Trstu, dne 10. maja 1913.
vlak iz Trsta	odhaja ob 9 in 25 m. dopoldne.
Planinci!	Čuvar nsgega Krasa, mogočni Nanos, vas vabi o Biakoštih na
pCSct.
Praznično odet bo spremljal nebrojne množine ljudstva, ki prihajajo ta dan iz dolin na gorski shod, ki se bo vršil pri lični starodavni cerkvici Sv. Hijeromlna. Zato pa na binkoštno nedeljo popoldne na oot — ca naš Nanos! O.lhod z zabavnim vlakom drž. železnice ob 215 pop. Vse ostalo pa po že priobčenem redu.
Razpisana trafika. Tobačna trafika v Trstu, ul. S. Oiacomo št. 4, se odda potem Javne dražbe. Pisane ponudbe do 29. t. m. do 10 dop. c. kr. finančnemu nadzorništ?u v Trstu.
Vrednost turških srečk narašča vljub neprestanim krizam, kar Je gotovo najboljši dokaz za nj hovo varnost in zanesljivost. Kdor hoče naročiti to izborno in priporočljivo srečko, naj čita današnji zadevni oglas glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani.
Tržaška mala kronika.
Trst, 9. maja.
Smrtna nesreča. Danes popoldne nekako okrog 2 ie prvi strojnik v tovarni Hncfeja, 36!etci Josip Musslch, po nesreči prišel preblizu velikemu stroju. Stroj ga je prijel in nesrečnik je bil vsled silnega udarca, k» ga Je dobil po glavi, na mestu mrtev. Na iice mesta prišli zdravnik rešilne postaje dr. Montl je mogel konstatirati !e smrt. Mrtvo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu.
Vzoren soprog. Na zahtevo njegove lastne žene so snoči zaprli 49letnega delavca JoBlpa Beruzzija, ki stanuje v RgcjIu št. 192 Surovina Jej je grozil z dolgim, kuhinjskim nožem.
Eden, ki ne priznava oblasti. Zaprli so težaka Hennka Bevll£qtia iz Fiaibana v Italiji, ki stanuje v uiici Conti št. 20. Mož je namreč videl in slilal, kako je v ulici Stazione stražnik karal nekega veznika; to mu je bilo v povod, da se je vmešal v zadevo. Pri tem je pa stražnika žalil in opsoval, a ko ga je ta hotel prijeti, se je trdovratno zoperstavljal.
Izgnanci. Te dni so bili od policijske oblasti izgnani iz Trsta ti le nadležai tujci:
Corrado Amaturo, 23 let star dninar iz Barleite, ki Je stanoval v ulici Donota 7 in ki je bil že opetovano kaznovan radi tatvine, žalitve oblasti in prestopka zdravstvenih predpisov.
Pietro Andreis, 29 let star čevljar iz Benetk, stanujoč v ulici Capitelii št. 5, zelo nevaren človek, v Italiji že neštetokrat kaznovan.
Renzo Bulgarelii, 26 let star srti3t v cirkusu Iz Modene, ki je sleparil in stanoval v ulici Donato Bramante Št. 10.
Felice de Gloia, 191etni brivec iz Trani, stanujoč v ulici Antcmlo Canova št. 9, ta obsojen in mnogokrat kaznovan radi tatvine.
Angelo Mazzelll, 251etni delavec iz Csstellane, ki je dosedaj stanoval v ulici Donota št. 7. V Italiji Je bil kaznovan radi prepovedane noše orožja in telesne poškodbe.
Federico della Corte, SOIetnl agent iz Monte Mesola, stanujoč v ulici Panfilo Ca-staldi št. 4, kaznovan Je bil večkrat radi sleparstva, ovaden pa radi poneverjenja. Njegova specijaliteta je tudi bla lov na mlade deklice.
Amadeo Barbieri, 381etni podjetnik z Reke, ki je prej stanoval v ul. Bochi št. 11. Obsojen Je že bil radi goljufije na eno leto Ječe in razen tega se JeT že moral dve druge krati zago?arJati radi iste re£i.
Giovanni Vlila iz Imole, mašinlst, sta-nujoč v ulici Rivo št. 4. Bil Je 4 krat Hranjen radi telesne poškodbe. V Italiji pa se je bol| bavil s tatvino, dasi je bil tudi kaznovan radi telesne poškodbe in prestopka proti Javni morali. On Je Izmtd vseh današnjih izgnancev največji nepridlDrav.
Josipina Sikneva, 211etna, iz Fužin v Dalmacijf. Delala Je brez patenia domačim konkurenco.
Josip Olšanski, 211etni, potepuh, iz Kijeva, vedno brez posla. Tu Je bil kaznovan radi tatvine in poneverjenja.
Društvene vesti,
Pevska vaja Zveze jugoslovanskih železničarjev se ne vrši danes kakor je bilo določeno v četrtek. Pač pa se bodo vršile redne pevske vaje še v naprej kakor do sedaj. V torek Je tore| zopet prva vaja.
Pevski odbor.
dei. organizacija*
Šentjakobsko delavstvo je vabljeno na društv. shod, ki bo danes ob 7 zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu (blizu .Jadrana*).
Delavci Čistilnice riža so vabljeni na Javen shod, ki bo danes ob 7 zvečer v „Gosp. društvu* v Skednju.
Skupina delavcev v plavžih sklicuje za danes ob 7 zvečer javen »ho J v prestarih ^G^p. društva" v SVednfu.
Odbor zidarske skupine naznanja, da priredi dne 1. Junija veselico pri „Tirolcu". Od Sv. Jakoba se odkoraka na veselični prostor z godbo NDO in zastavo zidarske» skupine NDO. Natančni spored objavimo. |
Vesti iz (Soriške,
„Špionaža", ki se ni obnesla. 22'etni Si!vio Bujatti iz laškega Vidma je fotograf. Doma mu ni dišalo, zato {e prišel v Go-j
• iško deželo. Pa tudi fotografiranje mu ni
shrd
MALI OGLASI M ra&MU|« P* * te«Mdo. MuIm tlaku« tinto «ata«t rwL Najasrgh prt**
plab m taki) faMradtMi
mnnrmr
Odda
meblirans aoba, za eno sli dve oseM, S" ul. Commerciale 9, vrata 32 905
Vllliri Molin grande 36 *e prodaja velika mno-II i Ivi žina pristnega refoSka iz kleti Vincenca Sestans v Vraarju (Istra) po ceni 88 viaarjev liter v točilnici ali na dom. Prekupcem popust — Vodja Fernetič.	978
Tpnnueki pomočnik, 19 let Bt-r, i3će službe v I lljUVolM t-govini na deželi. Prijazne pismene pocu ibe na inseratni oddelek Edinosti pod „Soli 1-noat št. 981".	981
|A.:n Duiliiol čevljar, rodom Ceh, ul. Mon JOSIP njfOVdl tetehi 11 na proti C. M. S< li, 8& priporeča šentjakobskemu občinstvu. Duje družbi gv. O.in M. 2%.	993
laursi nšoc Pri ede tan,je v Povirju na bin-JdVIII |JlCa koStni ponedeljek na dvorišču A.
Mohorčiča Sviiala bo lorjeraka narodna godba, Ci-
Bti dobiček je namenjen družbi bv. C. in M- 1003
Odda
o,— pobita K 10'—, ulica Gaspare Gozzi SU št. 3, II. 13	1023
Moli; rt a b oveps a družina želi oddati v najem mdjlt i*d !ep zračno sobico pošteni osebi. Car bola Zgo nja (52, I. vrata 11 v bližini poŠte pri 8v. Jakobu. '	1024
V kateri trgovini	££
ki bi jih izdelovala neka oseba po dogovoru ? Ponudbe pod _Cipke" inserataemu oddelku „Edinosti".
1023
I
posebno prijalo; hotel si je zaslužiti stotake I na lepši način. Obrnil se je do žendarmerij-:-ke oblasti in rekel, da more proti dobri odškodnini preskrbeti fotografije in narise raznih utrdeb in trdnjav v goren|i Italiji. Ž^ndarrnerijski nadperočnik Dimmel mu Je dal 70 K. Prinesel pa je bil neke nič vredne fotografije. Kmplu so »poznali, da Bujatti ne prinese nikakih načrtov in ne da nikakih kaj vrednih fotografij, marveč da samo sle pari in hoče dobiti dosti denarja, potem pa bi jo pobrisal domov in se smejal sem čez mejo. Bujatti Je bil aretiran ia sedai postavljen pred sodnifo v Gorici, ki mu je pri scdlla 3 mesece težke Ječe s posti; ko prestane to kazen, ga pošljejo v ItaHJo in ne bo smel več v Avstrijo.
Druge slovanske dežele.
Zaslugi priznanje. Iz Velikovca nam pišejo: Bivši naš okrajni glavar, vladni svetnik F. pl. Mayerhofer Griin-buchel Je postal dvorni svetnik. Slovenci Velikovškega okraja čestitamo najprisrčneje na tem priznanju, ki je bogato zasluženo po neumornem delovanju za ljudstvo.
Iz Betine v Dalmaciji: Dne 30 t. m. nas Je obiskal g. Anton Ivančič iz Trsta. Pomudil se je tudi v našem Sokolu, ki kaj lepo cvete in napreduje. Dragi gost nas je spodbujal, naj vstrajamo na tem narodnem delu. Tudi je podaril lepo svoto 20 K na kcrht nagega društva in se mu uprava Sokola in Čitaonice najprisrčneje zahvaljuje na tem daru. Dal Bog, da bi drugi rodoljubi posnemali ta izgled požrtvovalnosti in da bi po svoji moči tudi materijalno podpirali naša narodna drnštva!
Vesti iz Istre.
Marljivi „Odbor za Prosveto" v Pazinu nadaljuje z blagotvornim svojim delom za prosveto naroda. Poleg mnogoštevilnih poučnih in zanimivih predavanj pripravlja v malo dneh prvo umetniško razstavo slik in kipov (originalov in kooi}), ter šolsko razstavo, in to v veliki dverani Nar. doma, Izloženih bo več dragocenih kipov in starinskih siik iz več stoletij in drugih del velike vrednosti. Slovesna otvoritev se bo vr šiia v nedeljo, dne 18. t. m. Razstava bo odprta do 25. t. m. V malo dneh priobčimo kako drugo podrobnost glede te razstave, ki obeta krasnega vspeha in za katero se živo zanimajo vsi tukajšnji hrvatski krogi. □nDDPaPULHJUUUl
MALI OGLASI
Slavnemu občinstvu Z ZT^ i"
popoldne od 4 do polneči svirala Prva tržaška slov godba pri koncertu in plesu pri Antona Bezek, ul. S. Marsa št. 19. Za obilen obisk ee priporeča Ant Bezek.	1026
bdda
aq ae sobica, ul. Miramarske ceste št. 23, Ot) vrat* 13.
1016
Mlorloni^ s trg°v8ko izobrazbo išče službe v mlallOlllU trgovini ali zalogi blaga. Naslov pove inseratni oddelek Edinesti.	1014
Žel
I m 86 sez"ac'ti 8 poštenim dekletom v sta' »HI rosti od 20—let, ki bi bila spretna v kmetijskem delu. Star sem 28 let, vrednost mojega posestva znaša 20.000 K. Ponudbe s Bliko na inseratni oddelek Edinosti pod .Poroka štv. 1018" 1018
Mizarskega delavca ""ejme ^ to
»iff^iifctsi:	• --i
podpetniR iz sumijo
Bolj trpežno nego usnje - Prožno - Varuje živce
in hrbtu mozeg
Bersonvverke, Dunaj VI.
M
m
i
OB PRILIKI BIRME!
TVRDKA
Vlttorio riseur. Trst
opozarja vse Bvoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko pošiljatev narejenih oblek za moške in c'ečVce v najnovejših barvah
in da iih bo prodajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih Se ni b lo v Trstu. — Oglejte si veliko skladišč?, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča se, da trgovina ne zameniate z drugimi, kar bi bilo v vašo škodo.
—a
o«=» or=r

Oiuillo *3če pridno pomočnico, ulica Boccaccio Oiviljd 14, III. levo.
9t'4
Qfnnnuonia 8 3 sobami in kuhinjo z vodo OUinUValljU se Odda 24. maja v hiši it. 8 via Amergo ^esputci (Sv. Jakob).	965
M Priporočljive turdRe. J
Riccardo Baldassi, Srf 3Š"
sumnega društva") priporoča ivojo n e a n i •
Incin Ctnlfa mizarski mojit«, Trat, aha« JOSip OlOlFd Bel veder* it. 10. — Izvrl^ vsakovrstna mizarska dela.	SŠ7
Urarna in zlatarna
~ Tritu, ul. Sette-fonUne 5t. 10. Po najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati predmeti. P. pravljajo se budilniii z garancijo po K 1*—. Caio 6quadrani.
Restavracij a
„BDNVECCHIATI"
Trst, ulica Carlo Ghega št 17-
Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina ic pivo. Ob priliki birme se dobe posebne jedila, kakor:
pečeni in ocvrti piščanci.
Priporoča se za obilen obisk in jamči ra vse udobnosti in dobro postrežbo
J. VAUPOTIČ.

Anton Novak, brivec ^b*
ved ere št. 57, se toplo priporoča ceni. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI	26*.
Alojzij Boik
Trst ul. Belvedere 3, Tel 342R.VII1.
Trgovino delikctes,
kolonij*Ineg« blaga in jestvin vseh vrst. — Blaj.'.o vedno sveže !n prve vrsle. _ Razpošilja se tudi po pešti in dostavlja na dom.
BRIVEC
Andrej Rojic
TRS f - ULICA ACQUEDOTTO St. 20
H'gieničnt In dob postrežba. Se prlparoča za obisk.
Lekarna Brelih v Sežani
Ribje olje I. vrste I steklenica K 120. 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K.
Obliž za kurja očesa 20 vinarjev. - Neoporekljivo sredstvo. -
Franc Štrancar
gostilničar v Trstu, u!. Giuliani 32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo
GOSTILNO
v kateri teči pristno vipavsko domače vino lastnega pridelka, ter istrsko In druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk.
tO
~ o

>00
u
a
1 2 « T N Q
« e
« tt
•i d o U
a <21
d	O c m
W	-S g S
»o	o ST«
«d	©
ca
<M
IZ^3 o a>
CL
>m	j: o
o S
S	— «
cS	^ >
fl	'S5® ^ -M
2S	63
—	o >
O
tn
l a,	£
o O
Spretni
Kamnoseki
ki znajo dobro lomiti in obdelovati mramor, se takoj sprejmejo v stalno delo.
Ponudbe z natančnimi pogoji sprejema Dalmatinska mramorna industrija" Drni% DALMACIJA.
Avgust Holtl
Trst, ul. Stadion 35
priporoča
za birmo
svojo prodaja no ur vseh vrst, zlataaine in srebrnlne ter drugih predmetov. CENE ZMERNE.
' Hanak, ulica Capoano it. 4.
vama biljardov 1015

Aristide G-ualco - Trst
via S. Servolo Z — Telefon 329, Rom. VL
Odlikovana tonama ( svetinjo ) ceol In cementnih ploft teracou In ametne$a kamna.
SS SS SS SS &P**)OM mkimtio ielo ▼ cement«. <>■•
• • • *
ene, ielo te^o«.