Poštnina plačana v gotovim. Gmmiec Posamezna številka I Din. Št. 35. Leto XIX. - Kranj, 31. avgusta 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. .'. Telefon št. 73. „Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankt-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjce": celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Svoboda verskega prepričanja Živo ie še nam v spominu ona žalostna doba, ko ie nad nami neusmiljeno vihtela svoj kruti bič proslula JNS. Kar ni bilo tej strahovladi po volji, je moralo zginiti ali pa vsaj trpeti strašne bat i ne. Naše ljudi so tirali v ječe. jih razmetali po najbolj zakotnih krajih proč od svojih družin, jih spodili i/, službe ter jih vrgli na cesto brez vseh sredstev v pomankanje in revščino. In to se je dogajalo nad ljudmi, ki so bili nad vse vestni in pošteni na svojih službenih mestih: svoje pristaše pa, naj so zakrivili najgrše zločine, so odlikovali in spravili na odlična mesta. Nadalje so razpuščali gospodarske in prosvetne organizacije, ki so toliko storile za gospodarski napredek in kulturni podvig slovenskega naroda. Bili so kakor Huni, ki so vse pomandrali. kar se jim je količkaj zoperstavilo. tn hvala Bogu, imeli smo dovolj ljudi, ki so raje najhujše ši-kane in krivice trpeli, kakor pa da bi za las odnehali ali opustili svoje prepričanje. Najbolj žalostno je pa, da tem ljudem, ki so pod zaščito vsemogočne JNS počenjali največje orgije ter uživali vse pravice in privilegije, nista bila sveta niti svoboda vesti in verskega prepričanja. Za zgled bomo navedli samo nek primer, ki nam jasno kaže, kako so oni razumeli svobodo vesti in verskega prepričanja. Na nekem zavodu so gospodje, da bi menda bolj podčrtali in povdarili svoje patriotično mišljenje in čustvovanje, korporativno sklenili, da ne bodo hodili v cerkev. In res se je strogo izvajal ta sklep in menda ga še danes držijo. Toda dogodilo pa se je. da je na dotični zavod, kjer se je napravil ta zanimivi sklep, prišel za nekaj časa službovat človek, ki je bil sicer, kakor smo včasih rekli, naprednega mišljenja in se je celo proti ..klerikalizmu" boril, pa je bil pošten in globokoveren. Kot tak je prihajal zelo pogosto v cerkev in mnogo molil. To so tudi kmalu zapazili in zvedeli njegovi kolegi, seveda sami navdušeni pristaši JNS in so se začeli pohujševati od najvišjega do najnižjega. Kaj storiti? To vendar ne gre, da bi član njihovega zbora kvaril lepo harmonijo, ki je do tedaj vladala na zavodu. Ni in ni v redu, da bi samo eden hodil v cerkev, dočim ostali zbor po enodušnem sklepu ne hodi; biti moramo vendar edini v tej stvari, so dejali. Ko so tako godrnjali nad novim članom svojega zbora, češ da krši sklep celokupnega društva, so stopili skupaj in se posvetovali, kaj storiti. Dolgo so pretehtavali ta težki slučaj kršenja discipline ter sklenili, da opozorijo z vso resnostjo svojega, novega tovariša. Rekli so mu, da nikakor ne gre, da bi tako očito in prikito hodil v cerkev, ker s tem vendar pade madež na vse in tek-šnega madeža vendar ne morejo trpeti na sebi. Najbolj jih je pa jezilo in dražilo še to, da eden izmed njihove če-stite družbe hodi celo pred oltar kot majhen otrok. Z zbadanjem so ga hoteli pripraviti do tega, da ne bi hodil več v cerkev in da jim ne bi delal „škan-dala". Ker je pa bil dotični človek res iskreno veren, se ni dal preplašiti in odvrniti od tega, kar je bil navajen že celo svoje življenje in je še nadalje ne-ženirano hodil v cerkev k maši in k ostalim pobožnostnim. Ko so tedaj videli, da niso uspeli, da bi prenehal hoditi v cerkev, so mu nasvetovali, da naj, če že misli, da mora na vsak način hoditi v cekev, ne hodi spredaj pred oltar marveč naj se stisne kam pod kor ali v kakšen kot v cerkvi, da ne bo tako opažen. Kakor vemo, se dotični mož tudi tega nasveta in navodila ni držal in je še nadalje hodil v cerkev, kakor do tedaj in sicer spredaj pred oltar. Saj je smešna in zabavna takšna do-godbica, a vendar zelo lepo ilustrira mišljenje in kulturni nivo pristašev JNS. Gotovo so čitatelji radovedni, kje se je to zgodilo. Kje se je to zgodilo in kdo neki so bili tisti gospodje, je postranskega pomena, resnica je le to. da se je to zgodilo. Če povemo, da se je to zgodilo v naši ožji domovini, smo dovolj povedali. Preganjanje v kranjskem okraju Da se ne pozabi, bo priobčeval ..Gorenjec", kolikor bo dopuščal prostor in druge prilike, polagoma vsa razna nasilja, ki so se izvršila v Kranju in okolici od strani JNS. Mnogo slučajev je morda ostalo skritih, za to vabimo vse. ki so morali trpeti kivico in nasilje tekom zadnjih let. da to javijo našemu uredništvu, ki bo vsaj del tega priobčilo, drugo se pa mora shraniti v arhivih v večni spomin, kako so slovenski jani-čurji pod okriljem JNS tlačili naš narod. \ Kranju je več let služboval . *v"^ ' i uradnik, ki ga je poznal ves kranjski okraj. Bil je mož, ki je čutil s svojim narodom, strogo objektiven uradnik, ki se je držal vedno le zakona. Naš narod je vedno take uradnike odkrito spoštoval! Vsa gorenjska javnost je dobro vedela, da se ia „ v0>:->x uradnik ni nikdar bavil s strankarsko politiko. On še kot dijak ni nikdar sodeloval pri nikaki strankarsko politični akciji: mož je živel pač le svoji družini in svojemu ooklicu, ki ga je vršil po vesti in zakonu. Pred-no je prišel v Kranj, je bil referent drugod in v vsakem oziru najboljše kvalificiran. Njegov največji greh pa je bil ta. da se kaki kliki ni hotel udinjati, ampak je vedno ohranil tudi napram njej popolno neodvisnost. To je bilo dovolj, da se je začela proti njemu skrita gonja. Povsod so ga spremljali špiceljni in strogo ..poveri j i ve" lažne deniincijaci je so romale v stranko in pristojno oblast, da zahaja v župnišce, da telefonično govori z župnikom i. t. d. Radi Inkili in podobnih denunci jaci j. ki so bile lažnjivo zavite, je prišlo že tako daleč, da bi bil kmalu romal tja daleč na jug, da bi si bil dobro zapomnil to. če je kdaj govoril z žunnikom in posebno to. če je kdaj uradno telefo- nično govoril z župno pisarno! Bil je pa vendarle premeščen, čeprav je bil vedno odlično kvalificiran. Drug uradnik, ki ga danes še ne smemo imenovati, bi bil moral napredovati v svoji službi, kakor mu je šlo po zakonu. Prc il je za tozadevno naprec lo-vanje. Pa je prišel poziv, da ..nekdo" poda o njem poročilo, kakor je pač že običaj. Poročilo o njem se je pa glasilo nekako sledeče: ,.N. N. je strupen klerikalec! Ob šenčurskih dogodkih je ostentativno kazal svoje ..separatistično" mišljenje. Nosil je na ulici javno zelen klobuk, ki mu ga je morala vzeti — policija!" To poročilo je bilo popolnoma neresnično in mož je radi svojega klobuka, ki ga je nosil že leta prej, izgubil nekaj let napredovanja! V Tržiču je služboval uradnik, ki je bil vedno ..liberalec", kakor smo včasi rekli, toda poštenjak, izvrstno kvalificiran in nad vse vesten uradnik, ki v svoji službi ni gledal ne na desno, ne uči levo. v službi so mu bili vsi enaki. Od njega je znana klika JNS. zahtevala, da krši uradno pisemsko tajnost. Ker tega ni storil, je prišel mogotcem pri JNS v zamero in pregnali so ga iz Tržiča in mu dali neko podrejeno mesto v Ljuljnni. V Kranj je bil nameščen odličen ju-rist. Kot jurist-urndnik se ni nikdar pečal s kako strankarsko politiko in je živel le svojemu poklicu. Ker je pa bil mož značajen in je imel tudi svoje osebno prepričanje, so ga i/. Kranja denuncirali. da je bil prestavljen. Njegov naslednik, pa ni ..klerikalec".pač pa objektiven jurist - uradnik. Ker je sodil po svoji vesti, je prišel v zamero gotovim krogom. In značilno za naše razmere \ komaj pretekli dobi je. da se je nekdo, izrazil: ..Smo enega pregnali, pa bomo še tega". In najbrž bi bil letel tudi naslednik kam iz Kranja, ko bi še paševala znana klika! Eden najbolj interesantnih slučajev je bilo preganjanje znane gospe-urad-nice v Kranju. Njena hčerka, akademi-čarka, si je nekoč kupila ruto, pravo ruto, ki jo nosijo ženske preko ramen. In slišite, groza in strah! Ta ruta, je imela na sebi — čujte — in strmite: nekaj zelene barve! — Hčerka državne uradnice, in to celo uradnice v naprednem Kranju, si upa kupiti in nositi ruto, ki je zelenkasta, ki ima zelene „štrajfne", ki ima zelenkaste fran-že! Kakšna predrznost! Nezaslišano! In to v Kranju! Gospa mama, aha, ta je odgovorna za ta strašen greh! Pokazati je treba tem „protidržavnim elementom", uničiti te „separatistične" barve na ruti! In gospa mama je morala sedaj k raportu, dolgi zapisniki so se delali, grozilo se je na vse pretege, iz zelenkaste rutice je nastala zelena kamela ali zelen slon! Od gotove strani se je naravnost zahtevalo lažno poročilo, da vzgaja otroke protinarodno! Znana nasilna klika je pa v tem slučaju naletela na energično ženo, ki se ni ustrašila nobenih groženj. Junaško se je branila! Bilo je že vse pripravljeno, da jo odtrgajo od otrok in moža. da bi si za večne čase zapomnila, kako velik greh je, če hčerka uradnice dene na ramo zelenkasto ruto! Tam v prijaznih Predosljih je službovala vestno in mnogo let tudi v Kranju dobro znana gospodična. Bila je vedno najboljše kvalificirana. Kar naenkrat dobi brco tako. da se je znašla tam nekje v štajerskih hribih! Kar sapo je vzelo ubogi revi! Še sama ni vedela, kdaj je zletela! Kaj je vendar sirota storila?! S politiko se je v življenju toliko pečala, kakor kak novorojenček! Kaj je vendar storila tako gromozanskega, anacijonalnega, separatističnega, destruktivnega? Ah veste, kaj!? Prav na uho povedano: to je njen velikanski greh, da v cerkev rada hodi. Pa zaenkrat dovolj! delavstvo SKUPNOST - čisto naše. Ali ste bili letos na javnih manifestacijah, kjer smo bili enega srca in enih misli? — Skrivnostna resnicu Evharistije nas je v sto-tisočih združila na evh. kongresu: silna resnica krščanske pravice in mila resnica krščanske ljubezni nas je na več taborih /družila — nas delovno ljudstvo v mogočno krščansko socijalno enoto. Vse to je že naravno... tn po naravi govori božji zakon, ki si? je po Kristusu še jasno izpovedal: ..Bodite eno — kot sva jaz in Oče eno" in pa v ljubezni, „kot sem Vas jaz ljubil". Ta ljubezen pa je bila resnica, pravica; kar ti hočeš, da se Tebi stori, stori tudi bližnjemu . .. Tako so tudi prvi izrazitejši — ..skupinarji'*, če se sme takt) imenovati prve kristjane — razumeli krščansko enakost, bratstvo in svobodo po milostnem prerodilnem nauku Kristusovem. Ko se je kdaj pozneje ta resnica zabrisala, je bilo to znak malomarnosti katoličanov, ki so zahajali v neko ..vseeno" naziranje. Pa božja Modrost že najde pravo pot, da se katoličani zbude iz spanja, ker so oni prvi poklicani, da stoje na straži za naravno in božjo postavo in s tem tudi za svoje pravice. Prišel je materialistični marksizem ali komunizem, ki je znal to naravno in krščansko resnico o skupnosti in enakosti zvito izrabiti za svoje nazore ki poznajo še samo skupnost ali {)o njihovem rečeno — koletiv —, posamezne osebe nič več (— dasi so v komunistični praksi le posamezniki nekaj, kolektiv nič, ker je to samo aparat, ki naj odgovarja na to, kar mu prvi suflira ali orodje, katerega se prvi poslužuje). Pa se je zbudilo močno naturno nagnjenje — saj je človeška duša po naravi krščanska— da materijalistični komunizem ne pojmuje skupnosti pravilno. In začelo se je krščansko delavno ljudstvo — v skupnosti — (samo je tako hotelo in ne po diktatu) združevati za osnovne pravice svoje proti materijalističnemu kapitalizmu in tudi proti zmotnemu komunizmu na podlagi krščanskega nauka, ki poedinca visoko ceni kot otroka božjega in ne kot ma-terijalizem — komunizem za navadno orodje brez duše — in te poedince v eno družinsko skupnost, da so vsi enih misli in enega srca, kot so bili prvi kristjani; to pa ne po diktatu, temveč po naturnem in razodetem zakonu. Tn tega se krščansko delovno ljudstvo, ki se o krščanskem socijalnem nauku na najrazličnejše načine: po Cerkvi, po taborih, po knjigah in revijah točneje poučuje, predobro zaveda, da je skupnost — ali kolektiv — čisto nekaj pristno njegovega in noče, da bi ga grobi materijalizem poniževal. Naši obrtniki Stanovska zavednost obrtnikov Stanovske skupine je pač navadno med seboj na najrazličnejše načine podpirajo. To bi bilo potrebno zlasti še med našim obrtništvom. Pri njih namreč slišimo .samo tarnanje in si pač vsak pomaga, kakor si ve in zna. Pri vsem tem se posebno tarna na teške razmere in seveda tudi na težavne davke. Mi to tarnanje seveda razumemo, ne razumemo pa tega, da se največji zabavlači tako odtegujejo skupnemu delu in pri tem seveda zahtevajo, da zanje samo drugi delujejo. Mi smo v tem primeru mnenja in tega bi morali biti tudi najbolj oni, za katere drugi delujejo. Taki nezavedni stanovski tovariši pa še zraven radi kritizirajo in s tem ubijajo celo veselje do dela pri onih, ki zanje delujejo. Ko bi vsaj taka kritika odpadla, zlasti še v slučaju, če sploh ni opravičena. Pri tem postopanju bi pač morali vedeti vsaj to, da obrtniški stan ponižujejo pred drugimi stanovi in si tako tudi samemu sebi kvarijo ugled. Pri vsem tem bi morali ravno taki obrtniki upoštevati tudi še posebno močno konkurenco ki sploh ogroža obstoj obrtniškega stanu. Nič ni radi tega čudno, če za obrtnika ni ne ugodnosti, ne zagovornikov. Da je obrtniški stan res nezaveden in med seboj premalo tesno povezan dokazujejo najbolje pač obrtniške prireditve. Pa nezavednosti ne kritiziramo radi morebitnih veselic in radi zapravljanja na njih, pač pa to, da se ob takih prireditvah ne brigajo zu skupne cilje, ki so potrebni za cel stan. kot je n. pr. vprašanje obrtnega doma. Tedaj ne veselice ali prireditve kot take, ampak namen za postavitev društvenega doma bi pa že moral povezati tudi pri prireditvah ves obrtni stan. Kako je mogoče zameriti drugim stanovom, če ne pridejo na naše prireditve v zadostnem številu, če pa obrtnikov samih ni na teb. prireditvah? Stanovski ponos in stanovska zavednost bi tirjala od članov obrtnikov čisto drugače. Nič ni treba jamrati nad razmerami, če si ne znamo sami s slogo in odkritim sodelovanjem in medsebojno podporo pomagati! Tedenske novice Preložena proslava Proslava 100 letnice rojstva Davorina Jenku, se vsJed tehniških ovir preloži na spomlad 19%. KRANJ Občinska seja. V petek 2"'. t. ni. se je vršila občinska seja mestne občine. Opazilo se je, da opozicija ne prihaja k občinskim sejam, za kar ima seveda razlog. Na tej seji je bilo važno vprašanje pokopališča, /a pokopališče ni nobe-na vsota prevelika — za pokopališče je vse preveč. Mestni očetje bi morali sami skrbeti /a to, da ne bo ostalo to pokopališče v sredini mesta. Občinski odbor je sklenil, da se bo pokopališče povečalo in sicer v južno str,ni proti mestu. Tako smo zopet ostali pri starem, ker smemo upati, da bomo še vedno imeli svoje ranjke v bližini in se nam ne bo treba truditi kam na Kranjsko polje. Zadnje slovo. Teden ti n i je minulo. Pretekli petek ob peti uri se je nemo pomikal mrtvaški sprevod. Mimo vrtov smo šli. povsod nas je pozdravljalo življenje in moč mladosti. PraT te okolščine so v nas vzbujale žalost — spremljali smo mladepa fantu v kraljestvo smrti. Toda naša žalost se je spreminjala v veselo upanje. Zbor duhovnikov je pel pesem, iz katere se poraja v človeški duši ona radostna ljubezen, ki nikoli ne mine. ..pridite na pomoč, svetniki božji, pridite nasproti angeli Gospo- Stran 2 »GORENJEC« Štev. 35 dovi, sprejmite njegovo dušo, nesite jo pred obličje Najvišjega!*" — Pernnš-ev Andrej je umrl. V Cvetlični ulici med cvetočimi ograjami je dokončal svojo komaj cvetočo pomlad življenja, ki je bilo všeč Bogu in ljudem. Star 16 let je že britko okusil, kako je življenje posejano s trnjem iti prepojeno z grenkobo. Bole/en jetika, ki je že tolikim prekrižala vse načrte je tudi Andreju kar dvakrat zastavila pot v njegovem tako kratkem življenju. Zelja očeta, kamnoseka, je bila, da bi Andrej v gimnaziji postavil temelj oni izobrazbi, s katero bi mogel njemu in slov. narodu kar največ koristiti. Pa komaj je dovršil 2 razreda, že je moral radi javljajoče se bolezni zapustiti šolo in dati slovo znanosti, do katere je imel toliko veselja. —- Odločil se je, da se izuči za trgovca. Pa tudi v trgovini ni mogel vzdržati; ista bolezen, ki ga je izgnala iz šole. tudi sedaj ni mogla mirovati. Priklenila ga je na bolniško posteljo, kjer je udano trpel z. malimi presledki tri mesece in pol. Umrl je /mučen in strt na telesu, a v duši je nosil veselo zavest, tla tudi v bolezni in ob smrti služi Najvišjemu. Lepo zares fantovsko je bilo njegovo življenje, zato je bila lepa tudi njegova smrt. Eno prošnjo je nam fantom kongregacije .stalno ponavljal, ko srno ga v bolezni obiskovali. »Zdrav bi bil rad, zato. da bi mogel z vami na Brezje k — Mariji." Posvetil je svojo fantovsko mladost nebeški Gos-pe. že tukaj na zemlji je hotel ostati nežen cvet, zato je Bog to nežno cvetlico presadil na nebeške grede. Andrej, dohrepenelo je tvoje srce. visoki cilji so doseženi. Zato le uživaj slavo izvoljenih. Kličemo ti z marijanskim pozdravom: Z ljubim Sinom te blagoslovi Devica Marija. (Kongreganist.) Knjigoveznica. Pri tukajšnjem Tiskovnem društvu posluje knjigoveznica, ki izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela. Našim čitateljem toplo priporočamo omenjeno podjetje, posebno pa knjižnicam prosvetnih društev, katere imajo, kakor strni obveščeni, še posebni popust. Iz kranjske gimnazije. C direktor dr. Simon Dolar je član občinskega odbora v Kranju, isti je tudi vodja dijaške kuhinje v Kranju. Pri letošnji proračunski seji mestne občine Kranj so se delile podpore in kakor je konštatiral že svoj čas »Gorenje", so se te podpore delile zelo čudno. Za podporo je profil tudi dijaški zavod v Kranju, ki vzdržuje "5H pridnih dijakov, med njimi so nekateri popolnoma brezplačno, mnogi po zelo znižani ceni. Dijaški zavod v Kranju ni dobil od mestne občine niti pare podpore, dočim se je podelila znatna podpora dijaški kuhinji, ki jo vodi g. direktor, (i. direktor je ravnatelj kranjske gimnazije, vodja dijaške kuhinje, pa tudi direktor onih dijakov, ki stanujejo v dijaškem zavodu. Ni nam znano, ali je g. direktor vedel, da je prosil za podporo tudi dijaški zavod v Klanju. Če mu ni to znano bilo. je vsekakor čudno, da mu njegovi somišljeniki tega niso povedali. Če pa je bilo znano, je dvoje mogoče, da je vse svoje sile napel, da bi dijaški zavod v Kranju prejel podporu v razmerju z drugimi in so ga njegovi somišljeniki pustili na cedilu in so proti njegovi volji odrekli podporo dijaškemu zavodu ni jo dali ie dijaški kuhinji ali pa je možen tudi ta slučaj kar skoro ne moremo verjeti, da je g. direktor vedel, da je dijaški zavod prosil za podporo, pa je skupno z. drugimi glasoval za to. da dijaški zavod ne dobi podpore. Vsekakor je namreč potrebno, da se ta zadeva razčisti, ker gre po kmetih glas. du ne dajo niti krompirčka več za dijaško kuhinjo, ki jo vodi g. dr. Simon Dolar, če je lud' on soglašal s tem. da dijaški zavod ni dobil nič podpore. Želeli bi zadevnega pojasnila. Javen poziv. Po Kranju se govori, da so bili kaznovani nekateri otroci 1. 1952., ki so se udeležili odhoda župnika. Prosimo, da nam oni. ki kaj vedo o tem, naznanijo tozadevne even-tuelne slučaje, da se ugotovi resnica. Člani Mohorjeve družbe, ki so že 50 ali ver let njeni udje. naj se prijavijo pri svojih poverjenikih v župni pisarni, da se bodo njih imena mogla priobčiti v letošnjem koledarju. .,Vse rejce in prijatelje malih živali, vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo I. sept. ob pol 10. uri pri g. A. Boh-u. gostilna na Bekseljnu. Važni razgovori in navodila glede razstave, ki se bo vršila od 27. 9. do 8. 10. Prijatelji malih živali udeležite se polno-številno tega sestanka "'. Odhod avtobus za dunajski velesejeni. Z avtobusom na dunajski velesejeni se bodo peljali Kranjčani in Tržičani dne 4. septembra ob 4.">() zjutraj, z odhodom iz. Tržiča, ob 5 uri odhod iz. Kranja na Ljubljano — Celje — Maribor — Gradec — Sennnering — Dunajsko Novo mesto Dunaj. (Prihod na Dunaj 4. septembra zvečer. Postane dva dni za ogled vele-sejmn in mesta). Odhod iz Dunaja 7. septembra ob 6, uri zjutraj čez Sennnering — Bruck a. M. — Leoben — Judenburg — Celovec -Velikovec — Jezersko — Kranj — Ljubljana. Prihod 7. septembra zvečer. Vsak potnik mora imeti svoj potni 1 ist. vizum ni potreben. Cena vožnji za tja in nazaj Din 320.— za osebo. Prijave za Kranj sprejema trafika Ross nasproti hotela Stare pošte, za Tržič, avtopodietje J. Goričan. \ oz.il bo avtobus „Ljubljuna-Expres" znamke Saurer. Prijave se sprejemajo samo do torka opoldne, TRATA - GORENJA VAS Sprejem novega župnika in slovo. V sredo 28. 8. 1933 je dobila župnija Trata novega župnika g. Savli Andreja. Ljudstvo ga je težko pričakovalo, zato pa tudi zelo prisrčno sprejelo. Pred slavolokom z napisom ..Novi župnik bod' pozdravljen" se jo zbral občinski odbor z županom na čelu, šolska mladina z uČitelj-stvoni. zastopstvo gasilske čete. apostolstvo mož in fantov, prosvetno društvo, Marijina družba. Prvi ga je pozdravil župan g. Jelovčan Franc z lepo dobrodošlico, povdarjajoč željo, naj postane novi župnik prijatelj vseh faranov. Prav prisrčno ga je pozdravila učenka [V. razreda Kokalj Ana in mu izročila v pozdrav šopek lepih vrtnic. Nato so pozdravili novega dušnega pastirja v imenu apostolstva mož in fantov trgovec g. Mrak Ivan, v imenu prosv. društva šraj Leopold in v imenu Marijine družbe" prednica gdč. Potočnik Francka. Nato se je razvil dolg sprevod v cerkev, kjer je domači cerkveni pevski zbor zapel: ..Novi župnik bod' pozdravljen". Po zahvalni pesmi je podelil novi dušni pastir blogoslov z najsvetejšim. Ob tej priliki je imel na zbrane f.t-rane. ki jih je bilo polna cerkev, lep govor. Povdarjal je, da bo deloval v duhu vire in ljubezni. Isii dan. m' je poslovil od nas župni upravitelj kaplan g. Franc Jeglič, ki odhaja v Predoslje. G. Jeglič je bil pri nas nično 2 leti in si je v tem času pridobi1 srca vseh župljanov. Slovo je bilo kaj ganljivo. Do Škofje Loki" so ga peljali domačini in ga skozi spremljali še kolesarji v narodnih nošah. .V: novem mestu želimo gosp. kaplanu ubilo božjega blagoslova. PODBREZJE S. K. izobraževalno društvo bo vprizorilo v nedeljo 1. septembra ..Igro o izgubljenem sinu" kot otvoritveno predstavo obnovljenega društva. Vprizorjena bo na prostem pred cerkvenimi vrati na Taboru. V današnjem času pogrešamo iger verske vsebine. Da si jo bo lahko vsak ogled:;!, ne bo vstopnine Začetek točno ob S. uri zvečer. V slučaju slabega vremena se bo preložila na praznik 8. septembra. Na prostem bo nastopilo okoli 70 oseb v razsvetljavi reflektorjev. Prijazna cerkvica pa dobiva od dne do dne veličastnejše obličje, za kar skrb« fantje in dekleta. Upamo, da se bodo tudi okoličani in domačini v polnem številu odzvali vabilu . saj igra je nekaj posebnega za Podbrezje in okolico sploh. PREDOSLJE Odkar je vstopil v vlado g. dr. Korošec, se je tudi naš človek globoko oddahnil od preteklih hudih časov, ko so oblast imeli ljudje, katerim narod ni bil nič. ali pravzaprav so na narodu mogli preizkušati svojo oblast, ki SO jo narodu nasilno vzeli ter preskrbeli predvsem za svojo lagodnost ter narod stiskali bolj kot bi to zmogli turški paše. Vsi sedaj zremo na našega pravega voditelja, ki je za narod upal tudi trpeti preganjanje. Zaupajoč temu svojemu voditelju se je naš človek podredil tedaj, ko so bile stranke razpuščeue in naš človek ni pozabil na besede svojega voditelja da bo ol> svojem času predložil primerno obliko za novo politično udejstvovanje; temu neomejenemu zaupanju, so se naši ljudje takoj oprijeli priprave za novo politično stranko, za Jugoslovansko radikalno za jednico. Tudi pri nas se je osnoval pripravljalni odbor. Ta odbor pu je za nedeljo 18, t. ni. sklical sestanek, ki se ga je udeležilo izr -dno veliko število mož in fantov, ki so poslušali z zanimanjem poročilo g. Dr. M. Kreka in so soglasno odobrili to novo prizadevanje. Pričnkujemo, da bo sedaj neprimerno boljše, kot pa je bilo dosedaj, ko je partorica hotela usiliti ljudstvu svoje mnenje in - voje manire. RETECE Uspela igra. V nedeljo so na našem odru podali študentje s Sorskega polja prav dovršeno krasno tragedijo ..\z.rok*. Igra je globoka in treba jo le prav razumeti in veliko misliti. Igralci so prav dobro podali svoje ležke vloge. Posebno Mati nam je prav mojstrsko pred-uašala notranje bolečine tnalobesedne. skrbne in ljubeče matere Nt:> smo bili zadovoljni s Pocestnico in morilcem ki pa je bil v nekaterih momentih skoraj preveč ru/.burjcn. Odšli smo prav zadovoljni od prireditve, le žal, da se igra ni dovolj razglasila in je bila zato udeležba premajhna. Strela. V pondeijek zjutraj je strela udarila v gospodarsko poslopje g. Aniona in Franca Kalan z. Godešič. Pogorelo je vse do tal. Sreča v nesreči je vendar ta.da sla bila zavarovana tudi za živinsko krmo. ker je seveda pogorela. Rešili pa so vsaj prašiče. SELCA Občni zbor oživljenega katoliškega prosvetnega društva v Selcih se vrši v nedeljo 1. septembra ob 3. uri popoldne v dvorani Krekovega doma. Dnevni red je običajen, na programu ie pa tudi petje naših prelepili narodnih pesmi. Člani, pridite gotovo vsi, da bomo zopet pričeli z intenzivnim delom na polju katoliške pros-vete. Odbor. ŠKOFJA LOKA Na uišulinskih šolah je pretekli teden nastopil kot katehet svoje službeno mesto č. g. Pogačnik Anton, ki je dosedaj 12 let služboval v Predosljih. Katehetsko mesto je sedaj združeno z mestom rektorja cerkve. Novega gospoda prav iskreno pozdravljamo in mu priporočamo, da uvede službo božjo v cerkvi, kot je bila pred nastopom sedanje prednice samostana, /.elitno lini pri njegovem delu za vzgojo naše ženske mladine obilo božjega blagoslova. - V bljižnjili dneh pa odide v Ljubljano dosedanji spiritual č. g. prof. Šimenc Josip, ki je bil imenovan z;i kanonika. Z velikim znanjem, miroljubnostjo in visoko inteligenco si je osvojil srca vseh dobrih Škofjeločanov. kateri ga bodo prav težko pogrešali. Polni zahvale za vzvrno vzgojo mu želimo na novem mestu in novih uspehov. Za samostojen okraj v Škofji Loki se je osnoval zato potreben odbor z nalogo to doseči. Obljubljena je nu merodajnih mestih vsa pomot". Ker je naš okraj po srezki izpostavi že deloma zamostojen, iu ker ima posebne potrebe, je želeti delu uspeha. Vino pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ni. 11. Lavtižar Josip: junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 1". stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov. (Nadaljevanj e.) Preden so odšli spat, je morala stara mama /. Malijevega brda povedati otrokom še kako lepo zgodbo. »Povejte nam tisto" — so prosili otroci — „o Marijinem pogrebu." ..Le pazljivo poslušajte, rada jo povem" je rekla stara mama. In je začela: ..Meni se je sanjavo, da je Marija umrva. Angelci so jej zvonili, svetniki so jej svetili, (levite so jo preoblekle in močno po njej žalovale. Nesli so jo k pogrebu tja po ravnem polju, Srečav jih je usmiljeni Jezus in jim je djav: Kaj vi nesete k pogrebu? Zagvišno je moja mati, le hitro jo dol denite! Moja mati ni zasluživa, da bi v črni zemlji gnjiva." Potem je rekev Mariji: ..Moja mati gor vstanite in poj te z mano v nebo. kjer veselja konec ne bo." Otroci so bili mirni, da se noben ganiti ni upal. Tedaj je prosil Primožičev Tonček: ..Radi bi slišali še tisto storijo o svetem Antonu, mojem krstnem patronu." ..Tudi to povem" -- je dejala dobrovoljno babi.a. ..Sveti Anton i/. Padove je tako lepo prid'gav, da so se rib'ee b kraju shajale in tiče v zraku postajale. Rib'ce v vodi ne pvavajo. gvaviee na suho pokvadajo in svet'ga Antona poslušajo. PtičVe v zraku ne letajo, na nizko drevje sedajo in svetga Antona poslušajo. O srečna ura. srečni Dne 7. sept odpelje posebni vlak — vrnemo se 8. sept. zvečer. Vožnja Ljubljana—Zagreb stane samo Din 55.— 03» in nazaj). Prijave sprejema samo do 4. sept. uprava Gorenjca". je prosila čas. ko se je sveti Anton rodiv. sam Jezus je zraven liiv. Mali ga je v zibko pokvadava, sam-usmiljeni Jezus je pri zib'ki slav. Sveti Anton je majhen pobič bi v. pri Bogu pa je veliko gnudo dobiv. Sveti Anton je sedem let star biv in se je že pridno učiv. Sveti Anton je dvajset let star biv, pa je že pridig'vav. Rib'ce v vodi ne pvavajo, gvavce na suho pokvadajo in svet'ga Antona po-slšajo. PtičVe v zraku ne letajo, na nizko drevje sedajo in svetga Antona poslušajo. Vse k njemu vkup leti. ker svetga Antona poslušat' želi. Kose je on rodiv. sam Kristus se je veseli v." ..O stara mama. še eno. še eno!' Pogačnikova Marijanica. ...\o. še tisto o Mariji in o ptičici" — je pritrdila babica. ..Potem boste šli spat." ..Ena ptic'ea je perletcvn iz le dežele štajerske in prav lepo /apeva od zamorske deklice, ki se je po morju voziva in takole prepeva: ..Sto tavženkrat češena. o Marija, rožni cvet! Glihe tvoje ni nobena, glihe nima celi svet." Ptic'ea je vprašava zamorsko deklico: "Ali si to pesem sli-šava od drobnih ptičic?" Deklica je odgovoriva: ..Nisem te pesmi J iša va od drobnih pt ičic?" Ptičica jo je vprašava: ..Ali si jo slišava od teh mvadih fantičev?" Deklica je rekva: ..Nisem te pesmi slišava od teh mvadih fantičev, ampak sem jo slišava od nebeških angeleev, k so se po nebesih sprehajali in takole prepevali: ..Sto invženkrnt češena. o Marija, rožni cvet! (dihe tvoje ni nobena, glihe nima celi svet." Babica je prenehal .. toda otroci so še vedno vpili : ..Tisto povejte: ..Pojdino spat!" Pojd'mo gledat, kaj Marija deva. Ma /vatem stol-"( e boste potem zaspali?" — jih je vprašala. ..Bomo. bomo! isen odgovor. ..Le poslušajte! Pojdino spat. Bog je /val. čku sedi. dušice napaja. Pojd mo še mi, da nas napoji in v sveti raj posadi." /daj so zaspali otroci in ž. njimi babica, ki je že tudi potrebna počitka. XVIII. Na vraga, o bratje, na vraga! Spodbode konja mladega, oj mladega in bistrega, /a njim se hlapcev roj spusti, da prah in pesek se kadi. /!e se je mračilo, ko je dospel Balant pred glavna vrata Gutenberga. Straža ga je imela za vohuna ter peljala v grajsko ječo. Spoznala ga je šele pri svetilki in ga vprašala, čemu hodi tako pozno tod okoli. ..Rad bi govoril z gospodam graščakom in tudi z vitezom Gašperjem" — je odgovoril Balant. ..Je stvar, ki zahteva nujno rešitev." Čuvaj ga je peljal v sprejemno sobo ter šel poročat v zgornje stanovanje, kdo čaka v pritličju. Kmalu sta prišla graščak Jurij in njegov sin vitez Gašper. ..Balant, ti si tukaj" — mu je rekel grof Jmi-ri j. ..Gotovo ni vsakdanja reč. da si dospel v pozni uri na Gutenberg. Se nič ne bojiš Turkov?" ..Hodil sem po skritih potih, da me niso opazili" — je odgovoril Balant. „Da vas ne boni zadrževal, želim takoj povedati kaj me je pripeljalo k vam. Turki so ugrabili Oolžanovo Rotijo in Grašičevo Lenco. Zaprti sta v neki hiši" ..Rotijo in l.eneo?" je začudeno vprašal Gašper, ki se je kakor nam je znano, precej zanimal za 1 eneo. 0^9991 Štev. *5 »GORENJEC« Stran 3 Novo ime iščejo zu naš Pustni kjer ima občina Zmivee svoj sedež, kri smo prepričani, da se bo i/, tega rodilo le polno nezadovoljnosti in da bodo naši Pusta k-i ostali le Puštalci, svetujemo, (h; se odkloni vsak predlog. Centu delati imena le za papir, v resnici pa ostane ime kot je? Kako si mora domačin predstavljati naslednike ..žabarje\ ' pod drugim imenom kot Puštalce. iNe bo uspehu ! ! ! Šolsko leto se prične na deški meščanski šoli dne 10. sept., nn ljudski 3. septembra s sv. mašo. Isto je na uršulinskih šolah. K vpisovanju nu deško meščansko solo je prinesti zadnje šolsko spričcvulo, krstni Ust in kolek z;i 5 Din. Vpis v osnovne šole je 2. septembre. Gledališki odsek upostavljenegu prosvetnega društva je imel prejšnji četrtek svoj občni zbor. ki je soglasno izvolil skoraj ves prejšnji odbor. Predsednik je g. l'ire France. \ velikem veselju do dela so zusnovali načrt za bodočo se/ono. Društvo je ponosno na člane, ki so v težkih časih v shajali pri svojem požrtvovalnem delu. Vodovodno društvo je imelo svoj redni občni /bor. na katerem se je sklenilo, da se privzame še dva studenca, za katere stroške je denar že nabran. Ker sedanjega vodovoda vsled povečanja porabe vode v suši študenti niso dovolj močni, je bil predlog z veseljem sprejet. Nn delavski tabor ne. sv. Joštu preteklo nedeljo je pohitelo vse naše delavstvo. Vračali so se popoldne vsi navdušeni /a svoja načela. SRÏ-D. BITNJE Podružnica sv. Uršule v srednj m -u. kakor smo že zadnjič poročali, je cerkev sv. Uršule v Srednjem Bitnju popolnoma prenovljena. Padi tega so se zadnjo nedeljo vršile cerkvene slovesnosti pri tej cerkvi še prav posebno slovesno. Danes priobčil jemo samo še sliko, ki dovolj nazorno pokaže veliko vnemo vernikov za popravilo cerkve iu slika čeprav predstavlja tudi še vse ogrodje, lepo pokaže obnovljeno cerkev. Mi vsem onim ki so si stekli za popravilo zaslug iskreno častitamo! ŠENČUR Da bomo na jasnem, kranjski župnik g. Matija škerbec je v zadnji številki ..Gorenjca" sijajno karakteriziral kalvarijo mladega moža i/ Šenčurja, ki je moral po nedolžnem sedeti šest dolgih i>" secev v samotni celici ljubljanskega okrožnega sodišča, ker gospod župnik ni objavil njegovega imena, pa povemo mi, da je to g, Ccljer Ivan. mož, katerega so žalostno preminuli JNS-arji spravili med mračne zidove, da bi se tako la/iideja — spaka slovenskih demokratov in samostojnežev — lažje razširjala in ..utrjevala". Da bo omogočeno lažje razumevanje drugih stvari tega položaja, navajamo usodepolno dejstvo, ki je povzročilo uresničenje (eljerjeve aretacije. — C. Celjer je prejel od svojega prijatelja neko razglednico — voščilo za vclikonoč — na kateri je bilo nn /adnji strani v ovalnem polkrogu zapisano: Vesela Aleluja! Poleg tega voščila pa so še stali sledeči verzi: šumi zeleni gaj, šumi. oznanja kras pomladnih dni: oznanja kras vrtov, poljan, saj kmalu bo vstajenja dan... Ko so potem šenčurski ..v eleinožjo" skupno / orožni-k ▼ njegovem domu izvršili „premetačino" in brskali po v seli luknjah. s() našli v nekem predalu tudi to razglednico. s, ?.>,.-.. o» Zmagoslavno so potisnili ..trofejo" nedolžno razglednico pod pazduho ter odhlačali z njo, veseleč se: ../.daj ga bomo kmalu zame-hurili..." Tako se je /godila! Celjar je inornl - izginiti. Pol leta je sedel v preiskovalnem zaporu. Bog ve, kakšne misli, kakšni občutki so polnili njegovo srce v teh dolgih, otožnih urah. To ve le on. in pa Najvišji, ki bo enkrat poklical na odgovor vse tiste, ki so z zlobnim namenom storili nepopravljivo krivico svojemu bližnjemu. Strašen dan bo dan plačila!!... Izlet na Homec. V nedeljo 1. sept. priredi tukajšnja DMD izlet k Materi nn zelenem Homcu. Kdor še ni videl brsteči hribček, ob- dan s temnimi smrekami, kdor se še ni poklonil v beli cerkvici pred Marijinim altarjem, ta naj ne zamudi ugodne prilike! Roža Marija bo z obilnim blagoslovom svoje milosti povrnila vsem. ki jo boste na angelsko nedeljo s svojim obiskom počastili. —- Prijave za izlet sprejema do nedelje župni urad v Šenčurju. Novi občinski sluga. Za novega občinskega slugo je imenovan g. Iv. Celjer i/. Šenčurja. Društva - pozor! Drama ..Ljubavni cvet je zamorjen", prirejena po znani Jakličevi povesti ..Janez z Visokega", v pretekli sezoni / zmagovitim uspehu igrana v Hrastju, Kranju in Šmartnem pri Kranju, je razmnožena, predelana in izpopolnjena. Odri. ki reflektirajo ne. to pristno narodno igro, naj se takoi obrnejo mi založnika: Ivan Mohor. Šenčur pri Kranju. KRIŽE Tatvina. Prejšnji teden je bilo ukradeno posestniku g. Ivanu Lončarju, p. d. Toporišu na Bregu v denarju Din 230. zlatnina in lepe hlače, kar je opazil šele minulo nedeljo, ko je hotel hlače obleči, pa jih več ni bilo. Ravno tako je bil prejšnji teden ukraden lep ženski plašč go. Mariji Perko, tov. delavki in posest-nikovi ženi nu Bregu, a g. Jožefu Klenienčiču v Grabnu pa moška ura. — Upamo, da se bodo uzmoviči našli? CERKLJE Prosvetno društvo. Preteklo nedeljo smo na najsvečanejši način proslavil' zopetno oživetje našega prosvetnega društva. V mogočnem sprevodu, kateremu na čelu je korakala godba in mnogoštevilne narodni' noše. so člani šli v cerkev h litanijam. po litanijah pa v Ljudski dom na občni zbor. Za uvod v občni zbor nam je šenčurski župnik preč. g. Vavpotič pred polno dvorano podal nekoliko pregleda o dosedanjem slovenskem katoliškem prosvetnem delu — nekoliko smernic za to delo v bodoče. Po govoru gosp. župnika smo izvolili društvu nov odbor. Imena: g.Cvelbav, Dr. Bohinc, Gašpivc. Plevel .Čim/ar, llja in Bolha so nam poroki, du bo društvo res delalo tvorno (sejalo med ljudstvo seme slovenske in katoliške prosvet-ljenosti) in razdirajoče (očistilo našo faro krivičnikov — ljudskih pijavk); Polhi. Na Šenturški gori imajo po vsej vasi polno polhov. Teh polhov se tam boje samo v toliko, kolikor bi utegnili napraviti škde z glodanjem. Drugače jih imajo pa mnogo rajši, kot pa — druge vrste polhov, ki delajo večjo škodo. BREG PRI KRANJU Prostovoljna gasilna četa priredi v nedeljo t. septembra na vrtu g. Miha Drakslerja veliko vrtno veselico. Na plakatih je bilo javljeno. da se veselica vrši dne 8. sept. Cenjene bralec tem potom prosimo, da to našo pomoto vzamejo na znanje. V nedeljo i. sept. torej na veselo svidenje na Laborah. TR2IC Požar v Tržiču Sinoči približno ob po I deseti uri zvečer je pričela nenadoma goreti tovarna čevljev Mal-iv -Demberger. Čudovito hitro seje Ogenj razširil na vse ostrešje glavnega stanovanjskega objekta, ki leži na glavnem trgu v sredini mesta. Požar je v par minutah bruhnil po vsem ostrešju skozi streho, razvil se je velik plamen, ki je razsvetlil vse mesto. Začelo je biti plat zvona in sirene po tovarnah so žalostno tulile, kmalu so napeljali tržiski gasilci svoje cevi ter pričeli gasiti. Na lice mesta so prihitele vse okoliške gasilske čete iti tudi kranjska se je pripeljala na dveh avtomobilih s svojo ..Ma-girus" lestve. Pričele so se že vnemati sosedne hiše in grozila je velika nevarnost za ves Tržič. \ čuda r -e je posrečilo skupnemu naporu v seli gasilcev, tki so omejili požar in preprečili večjo nesrečo. Pri cca. 25. m. dolgem poslopju na glavnem trgu je pogorelo vse ostrešje in se po nekod udri tudi že strop v drugem nadstropju, škode bo do cca. 150.000,— Din. Hiša je bila zavarovana za večjo svoto. O vzrokih požara se širijo po mestu razne govorice. Basen, Lisica zvitorepka je postaia silno lačna. Kje naj si poišče primerne hrane? Prikrade se naravnost v Tržiške ulice. Ljudje so jo že večkrat opazili, toda da. bi prihajala tako zvito« tega še ne. Nič hudega sluteč jo puste pri miru. Saj kokoši tako nobene ne more zadaviti, ker jih na ulicah ni: da bi se pa kdo hotel okoristiti z njeno kožo, za to še ni čas. Pa glej! Izza vogala se prikaže precej krepak petelin in lisica je že pred njim. kaj boj se ljudje v strahu sprašujejo? Lisica govori, petelin kima, ljudje strme. Težak kamen se je odvalil vsem opazovalcem, ko je lisica odhitela naprej, petelin pa ostal živ. Težke obljube, ki jih je moral dati petelin lisici, so mu komaj rešile živ- Kdor zida hišo, sebi ali drugim, mu zastek-lim stavbo poceni in solidno aH dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se, prihranili boste. Hlebš - Kranj Ijenje. Ali veste, katere so? Udrihaj po klerikalcih i ti... ../daj ustanavljajo klerikalci s Srbi in Turki novo stranko Preje so bili proti ujediujenju, sedaj bodo pa farji vse sami nesli Srbom." In tako dalje gre ta naša basen. Kdor hoče verjeti, naj verjame najnovejšo modrost tržiških JNS-arjev. Mi dobro vemo. odkot ta modrost. Tudi poznamo gospoda, ki jo je importiral. \ i. gospodarski talenti, edini zmožni kaj narediti, kaj ste vse ustvarili zadnja leta, odkar mi nismo imeli besede? Odgovorite, sicer bomo našteli vase ogromne ..zasluge", da boste otipali delo vašega patentiranega udejt t vovunja, ki bo Jako lepo ..zadišalo". Gospod župan so zadnji čas posvetili pozornost ..gasi". Stopnice so uredili, držaje namestili oziroma popravili, klopice postavili celo pri sv. Jožefu, škarpa jo že davno popravljena. Gasa r-k i .punktaši", dajte vsaj sedaj mir — saj je to menda dovolj narejenega! Lep zbor. V nedeljo ti. avgusta se je zbralo krščansko misleče delavstvo iz Tržiča in okolice na prijaznem hribu okrog cerkvice sv. Jurija. Precej nad tisoč ljudi se je udeležilo tega delavskega tabora. Tržiski č. g. župnik je imel sv. mašo s pridigo, v kateri je povdaril, da ima sv. cerkev ne samo pravice, ampak dolžnosti se zavzemati za najbolj izkoriščane člane človeške družbe in po svojih močeh pomagati. Pri maši je igrala cerkvena godba. Cerkveni pevci in ljudstvo je pa prepevalo zu godbo evhuri-stične pesmi. Po cerkvenem opravilu se je razvilo zborovanje. Poleg predsednika tržiške skupine Zupana Cirila so nastopili zastopniki bratskih skupin iz Kranja in Škofje Loke. Za Mladinsko zvezo je govoril tovariš Bučar za J. S. /. pa tovariš Jože Langus, ki je v svojem dobro naštudiranem govoru obrazložil pomen borbe krščanskega delavnega ljudstvu. Prav vsi stanovi, tako delavec kakor kmet in obrtnik, se morajo boriti v strnjenih vrstah za boljše čase. To pa samo na ta način, da obrnemo vsak svoj pogled nazaj k Bogu, ker danes ima človek obrnjene svoje oči v zemljo v materijo, kar je glavni vzrok vse današnje krize. Red naj bo. Nekatere tržiške mesarje je tožila tržiška občna, ker niso točno odplačevali davka na poslovni promet. Že pred enim letom smo slišali visoke številke o težkih tisočakih, katere so mesarji dolgovali. Mislimo pa, du bi na zatožno klop spadali tudi tisti, ki so toliko časa gledali ta nered in niso imeli toliko energije, tla bi napravili red. Naši kulturni spomeniki Starološki kaplan Janez Vcider: Novoodkrite slike in druge zanimivosti crngrobške cerkve. Kdo izmed Gorenjcev ne pozna slavne crn-grobške cerkve? Saj je vidna po vsem Sorskem polju! Saj je že marsikdo izmed njih pohitel kot pobožen romar k milostni crngrobški Mariji, ki je gotovo ni zastonj klical na pomoč. Zato bo gotovo vsem ustreženo, če nekoliko spregovorimo o tem prelepem Marijinem svetišču. Do sedaj zgodovina Crngroba ni bila kaj jasna. Samo ena listina se nam ¡0 ohranila, namreč ona o zidavi dosti mlajšega prezbiterija. Letos pa spomeniški urad pod vodstvom dr. Ste-teta in profesorja Sternena že dalj časa raziskuje skrite umetnostne zaklade crngrobške cerkve. Rezultat tega dela je prekosil vsako pričakovanje, kajti v Sloveniji samo še Turni Šče nadkriljuje crngrobške umetnostne zaklade. Preden jih popišemo, poglejmo nekoliko zgodovino Cmgroba, Že ime samo. da sklepati na veliko starost božje poti. Zanj je več razlag. Nekateri mislijo, da pride ime od nemškega ...\laria zu Lbren in Groben". Toda vsi vemo. d;i Crngrob ne stoji v kotlini, temveč nn prijaznem gričku, s katerega se nudi prekrasen razgled daleč na okoli. Zato bo bolj verjetno mnenje mor,s. Steske, ki pravi, da Ehrngru-!>«'ii pomeni v storili listinah jamo, kjer so v starih časih kopali pesek. Torej bi bila prvotna erngrobška cerkev sezidana nad tako staro jamo za pesek, kar bi bilo vseka ko mogoče, kdaj je bila sezidana in kakšna je bila prva cerkev, nam je letošnje raziskovanje prineslo popolno jasnost. Bila je to nizka in kratka romanska cerkvica, stoječa na mestu sedanje severne ladje. V dolžini se je začela v sredi sedanje ladje, bila za polovico nižja, kot sedaj in se je končevala s tisto steno, ki še stoji za stranskim altarjem sv. Martina. Tu je bil tudi prvotni veliki altar. Ta cerkvica je stala že v 15. st. Bila je poslikana okrog leta 1300. Od te cerkvice sta se nam ohranili dve steni, ki *o ju pri povišanju in podaljšanju cerkve ohranili. Z njima vred so k sreči ohranili tudi slike To je prva in najstarejša plast slik. Predstavlja pa cel izrazito marijanski ciklus. Začne se sredi sedanje severne stene in sega nekako do sredine sedanje višine stene. Prva slika predstavlja Oznanjenje. Vendar se je ohranil samo angelj. ki jo čudovito lepo risan v plemenitih linijah in krasnih barvah. Marijo so uničili že v gotski dobi, ko so izdolbli okno. Nato sledi Rojstvo. Tudi tu se Marija z Detetom ni ohranila, pač pa vidimo Jožefa, ki se opira na palico. Na glavi ima izredno zanimiv romanski klobuk, ki obstoja iz trikotniških krajcev, na katere je poveznjena visoka in ozka piramida. Jožefu na desni je močno razkoračen pastirček s kapuco na glavi in batom v roki. Pred njim bežijo preplašene ovce, nad njimi pa drva angeljčka z. napisnimi traki oznanjuta veselo novico. — Naslednja slika, najbrže Trije kralji, je skoro vsa uničena. Nekaj posebnega je zadnja slika na severni steni: Marijina smrt. Na postelji leži mrtva Marija. Okrog nje so zbrani apostoli. Sv. Peter, odet v duhovniško štolo. kropi z blagoslovljeno vodo. Nad posteljo je viden Kristus, ki drži v naročju Marijino dušo v podobi ljubeznive male deklice s krono nu glavi. Na vrhu so spet angeljčki. Ma-janski ciklus se nadaljuje in končuje na povprečni steni za altarjem sv. Martina, ki stoji pravokotno na prejšnji steni. Tu je tik za altarjem slika Marijinega kronanja. Toda tu nastopi zanimiv slučaj. Slika kronanja je vidna le do kolen sedečega Kristusa in Marije. Nad koleni pa je prišla na dan druga slika Križanja, ki je morala biti slikana še pred Kronanjem. Tu vidimo Križanega močno razgibanega, pred njim stojijo tri osebe z lepimi obrazi. Marijanske slike so postavljene v zanimivo slikane arkade s krogovičevjem, stolpiči in strehami. Pri sl:' 19. uri v lokalu gostilne ..Pri zlati ribi" (g. Fr. Brulc). Proti združenim šahistom bo nastopil g. F. Globočnik. ki obljublja, da cen j. kibicev nikakor ne bo oviral pri njihovem obilnem poslu. Sahisti, kateri bi se simultanke radi udeležili, naj prinesejo po možnosti svoje deske s seboj. Prijave sprejema g. faktor Uhernik, ki bo kot vodja turnirja imel težavno nalogo držati raz-iične, več ali manj vročekrvne ..drukerje" v šahu. Vsi prijatelji šahovske igre dobrodošli! Gospodarstvo CENE POLJSKIH PRIDELKOV. Žito: Tendenca je mirna. Edino koruze se je prodalo precejšnje množine v inozemstvu, kar je povzročilo zvišanje cene za 8 do 10 Din pri 100 kg. Fižol: Na inozemskih tržiščih so ponudbe za fižol iz Rumu ni je in Bolgarije, ki so razmeroma nižje kot naše. Poleg tega je v Franciji ližol zelo dobro obrodil in so zato cene ta teden nekoliko popustile Edini kupec za fižol je Italija, vendar je vsled nevarnosti lire vsaka kupčija zelo res-kirana. Krompir: Letina se zelo dobro obeta. Na Gorenjskem je krompir lep in debel, vsled česar se bodo letos dosegle boljše cene. Str5»n '4 GORENJEC < = Sttv. 35 SyP. Prodamo stavbne parcele na (a gozd v Besnici. Natančni po go Hranilnici in posojilnici v Kra renji >uivi in i se dobe pri i j ii. Iščem hišnika-(co) naslov v upravi. Opremljeno sobic«) oddani s 1 Primskovo l">. . sepl. Pirnat Stavbna parcela naprodaj ob di Policah pri Naklem. Naslov pi \uklo V>. žav n i ees| i na i I'ranc Barle, Zgubljeno! N nedeljo se je na poti Strazišče - Sv. Jošt zgubila zapostna ura. Pošten najditelj naj jo odda \ upravi ..Gorenjcu" proti primerni nagradi. Prostovoljna gasilska četa Breg pri Kranju a to rt a veliko vrtno veselico vse prijatelje gasilcev. Veselica se vrši 1. septembra ob 3. uri pop. na vrtu tov. Drakslerja na Laborah. Godba, ples. keglanje na dobitke, najboljša vina, topla in mrzla jedila, itd. PRVOVRSTNA POSTREŽBA! VSTOPNINE NI! Ker je čisti dobiček namenjen za novi gasilni dom na Bregu, upamo, da bo vsak po svoji moči pripomogel k dobremu uspehu prireditve. V slučaju slabega vremena se veselica vrši dne 8. sept. z istim sporedom. 'Iii'» i.m:....... ÄüüS«1 ..ii. IflllltliSailMfillilllliil^lllliSllllllii pozor! Za svečano proslavo rojstnega dne Njeg. Vel. kralja Petra II. dne 6. sept. za katero se po vsej državi vrše velike priprave, kakor tudi za vse druge društvene slavnosti in prireditve Vam priporočamo vse za ognjemet potrebne predmete: topice, rakete, petarde, bengalične ognje in razne druge zanimivosti. „PIRA" d. d. Zagreb Gregorc Slavko, Kranj, hotel „Jelen" •Vin.....• r Največje veselje je na spomlad nositi čevlje, kupljene v trgovini S Franc Strniša - Kranj Vsi izdelki: opanke, sandale, kapucin čevlji so DOMAČE ROČNO DELO. — Prepričajte se o dobri kvaliteti tudi Vi ! Ženini in neveste vse potrebno dobite v I. zlatarski delavnici na Gorenjskem B. Rangus, Kranj Istotam lepa izbira ur, zlatnine, srebr-nine, očal, toplomerov, „Bleikristall" jedilni pribor v srebru in Chromu itd. — V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate res veliko izbiro po solidni ceni. Popravila se strokovno in točno izvršujejo. — Kupujem staro zlato in srebro. Če grmi al' če se bliska Moj fantič vendarle vriska, pa zakaj bi ne, saj se zanaša na Hubertus plašč, kateri ga bo varoval mokrote in prehlada. Kupil ga je pri Albin-u Jazbec-u v Kranju v največji trgovini z izgo-tovljenimi oblekami na Gorenjskem, o kateri je znano, da se najcenejše kupi. KLOBUKI v veliki izberi-cene brez konkurence. Raznovrstno blago za obleke na izbero, srajce, zimsko perilo itd. Se priporoča A. Jazbec - Kranj Zahvala Za premnoga dokaze globokega sočutja ob smrti našega nepo-zabljenega sina Andrejkota Pernuš se tem potem vsem prav iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. gg. duhovnikom, predvsem č. g. Jamniku za tolažilne obiske, nadalje g. dr. Bežku za njegov trud med boleznijo, kongregaciji fantovske Marijine družbe, posebno g. Kleču za njegov poslovilni govor, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem Bog plačaj! Spominjajte se ga še nadalje v molitvi! Kranj, dne 27. VIII. 1935. Užaloščeni starši. —^,.;äf,rr> in iTdnintaliA odirovaria Kari Eržen v Kranju. Tiska Tiskat na Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik,