Poročamo o julijski dopisni in oktobrski redni seji občinskega sveta.
Hišni ansambel Društva upokojencev priredil drugi koncert ljudskih pesmi in viž.
S številnimi aktivnostmi zaznamovali mesec požarne varnosti.
ISSN 1580-3554	Glasilo občine Markovci	Leto 14, številka 4, oktober 2013
Foto: MZ
Na poslopju OŠ Markovci poteka energetska sanacija.
V občini Markovci veliko novih naložb
Foto: MZ
Ob občinskem poslopju se gradi osebno dvigalo, ureja se tudi mansarda objekta.
Stari gasilski dom v Sobetincih so porušili. Sredi vasi se že gradi nov objekt.
V Stojncih in Bukovcih poteka gradnja kanalizacije z navezavo na ŠRD Markovci ob ribniku v Prvencih gradi ribiški dom. Gradnjo čistilno napravo Formin, za katero so temelji že zgrajeni._ nameravajo zaključiti v letu 2015._
Mesec požarne varnosti
Oktober je tradicionalno mesec požarne varnosti. Osrednja tema letošnjega meseca je: začetni požar lahko pogasite sami. Gasilske zveze in društva so v sklopu meseca požarne varnosti pripravile vrsto aktivnosti: dneve odprtih vrat, prikazovalne vaje, vaje evakuacije, obiske v šolah, srečanja članov in podobno. Ob mesecu požarne varnosti vsako leto več preventivnih akcij in drugih dogodkov pripravita tudi Območna gasilska zveza (OGZ) Ptuj in občinsko gasilsko poveljstvo (OP) Markovci. V soboto, 1. oktobra, je OGZ Ptuj organizirala srečanje gasilk prostovoljk. Letos so organizacijo prevzele gasilke iz Prostovoljnega gasilskega društva Gerečja vas. Pripravile so kratek kulturni program in pester program družabnih iger, ki so se nanašale na gasilstvo. Prostovoljke gasilke so se morale kar potruditi pri izvedbi le-teh. Izobražuje se tudi mladina, saj je OGZ Ptuj v nedeljo, 13. oktobra, izvedla 8. kviz gasilske mladine, ki je bil razdeljen na tri kategorije: pionirji, mladinci in pripravniki. Pionirji so tekmovali za bronasto, mladinci pa za srebrno značko. Oboji so v teoretičnem delu odgovarjali na vprašanja o splošnih znanjih v gasilstvu in zgodovini gasilstva. V praktičnem delu tekmovanja so se preverjali izdelava vozlov, poznavanje gasilskega orodja in gasilske opreme, prav tako pa poznavanje snovi, s katerimi se gasijo določeni materiali. Težavnostna stopnja preverjanja pionirjev je bila manj, mladincev pa bolj zahtevna. V kategoriji pionirjev se je kviza udeležilo 13 ekip, od teh štiri iz območja občine Markovci: Markovci, Bukovci, Stojnci ter Prvenci-Strelci. Ekipa Markovcev se je uvrstila na drugo mesto ter si s tem zagotovila udeležbo na regijskem kvizu, ki bo 9. novembra v Kidričevem. V kategoriji mladincev so poveljstvo občine Markovci zastopale tri ekipe (Bukovci, Markovci in Stojnci), skupno je v tej kategoriji sodelovalo osem ekip.
V	sklopu aktivnosti ob mesecu požarne varnosti je v začetku oktobra v Zgornji Bistrici potekala seja regijskega sveta, predstavniki OGZ, OP in posameznih PGD pa so se udeležili tudi Dnevov zaščite in reševanja, ki so potekali v Velenju. 19. oktobra je bila v Stojncih izvedena gasilska vaja, 24. oktobra so v Qlandiji na Ptuju pripravili predstavitev ekip zlatih olimpijcev in odprli razstavo gasilskih odlikovanj avtorja Janeza Li-ponika. Tudi letos je OGZ v sklopu meseca požarne varnosti priredila srečanje gasilskih veteranov. Potekalo je v Gere-čji vasi.
V	okviru OGZ Ptuj deluje 24 prostovoljnih gasilskih društev iz petih občin: Ptuj, Markovci, Hajdina, Zavrč in Cirkulane. V teh 24 društvih deluje 854 operativnih gasilcev, 44 rezervnih operativnih gasilcev in 425 pripravnikov. V društva so včlanjeni tudi pionirji, mladinci, drugi člani in članice ter veterani. Na območju OGZ Ptuj je 23 gasilskih domov, vsa društva skupaj premorejo 53 različnih tipov gasilskih vozil. V občini Markovci so letos namenu predali dve novi gasilski vozili - v Stojncih in Markovcih so namreč postali bogatejši za novi vozili GVC 16/25.
Marija Prelog
MST (7 MA. R KO VC II V
Pogovor z županom Milanom Gabrovcem
Z županom Milanom Gabrovcem smo se za tokratno jesensko izdajo Lista iz Markovcev pogovarjali o proračunu za prihodnje leto ter naložbah, ki v tem času zaznamujejo delo občine Markovci.
Proračun je bil v osnutku potrjen na oktobrski redni seji občinskega sveta. Trenutno je v javni obravnavi, kot predlog naj bi ga svetniki potrdili v sredini meseca novembra. Osnutek proračuna je objavljen na spletni strani občine Markovci, na vpogled je tudi na sedežu Občine. Njegova vrednost je 4,5 milijona evrov na prihodkovni in okrog 4,9 milijonov evrov na odhodkovni strani. »Ker bomo poskušali na postavkah nekaj sredstev privarčevati, bomo razliko med prihodki in odhodki v letu 2014 predvidoma uravnotežili z rebalansom. Žal se je tudi letos ponovila zgodba iz minulih let. Med postopkom priprave proračuna sem svetnike sklical na koordinacijskem sestanku, kjer smo se vse dogovorili in proračunske postavke uskladili. Tri dni pred sejo občinskega sveta smo dobili na mizo popravek proračuna, ki je bil v primerjavi s prehodnim spremenjen na več kot 50 postavkah. Osnutek proračuna je tako sestavila opozicija, ki jo glede na prevlado števila glasov v občinskem svetu lahko imenujem kar pozicija. Takšen proračun bo od nas tekom leta zahteval uravnoteženje z rebalansom. Menim, da gre za namensko onemogočanje izvajanja določenih nalog, zlasti investicij in drugega rednega dela,« je pojasnil župan Gabrovec in med najpomembnejšimi naložbami, ki se izvajajo te dni, naštel naslednje: »Energetska sanacija poslopja osnovne šole, ureditev etnološke zbirke v mansardi občinskega poslopja in gradnja dvigala, pričetek gradnje vaško-gasilskega doma v So-betincih in medgeneracijskega centra v Stojncih, gradnja kanalizacije v naseljih Bukovci in Stojnci s čistilno napravo na Forminu. Ureja se kolesarska steza Bukovci - Markovci, v sodelovanju z Direkcijo RS za ceste pa je na regionalni cesti pri Špic marketu in pri Kmetijski zadrugi predvidena izgradnja krožišč.«
Župan Milan Gabrovec
Ko bo prihodnje leto zgrajena kanalizacija v Stojncih in Bukovcih, bodo brez navezave na javni kanalizacijski sistem v občini Markovci ostali samo še krajani Nove vasi. »V kolikor bo kmalu objavljen kateri izmed javnih razpisov, kjer bi občina lahko kandidirala za sofinancerski delež, se bomo na razpis seveda prijavili. Po najslabšem možnem scenariju bomo gradnjo kanalizacije v Novi vasi financirali z lastnimi proračunskimi sredstvi, vendar bi to pomenilo, da bi za naložbo dve ali tri leta namensko varčevali in kanalizacijo zgradili najkasneje do leta 2017,« je pojasnil župan. S področja lokalne samouprave sta na državni ravni aktualni dve temi. Prva je davek na nepremičnine in druga predlog ministra Gregorja Viranta o zmanjševanju števila občin. Župana Gabrovca smo povprašali, kako komentira na vladi sprejeti zakon, ki ureja področje obdavčitve nepremičnin. »Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin si prizadevajo, da bi se pri
uvajanju davka uvedlo prehodno obdobje. To pomeni, da bi davek začeli zaračunavati šele čez dve ali tri leta. V kolikor bo zakon stopil v veljavo takoj, brez prehodnega obdobja, bomo kot občina temu primerno prilagodili svoje poslovanje. Je pa dejstvo, da bomo za del prihodka zagotovo prikrajšani. Menim, da vpeljava tega davka ne bi smela biti tako nujna, saj bi lahko država svoj proračun napolnila z drugimi viri. Med temi naj recimo omenim zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja in podobno. Če bo nepremičninski davek zaživel, ga bo potrebno upoštevati, zaračunavati in plačevati,« je pojasnil prvi mož občine. Predlog o zmanjševanju števila slovenskih občin pa je župan Gabrovec komentiral z besedami: »Predlog ministra Viranta je bil
nepremišljen. Že tako ali tako drago odplačujemo njegovo plačno reformo, zdaj pa je ponovno storil korak, za katerega ni temeljito premislil. Ukinjanje občin zgolj po kriteriju števila prebivalcev je nesmiselno. Zakaj bi ukinili občine, ki smo se, tako kot na primer Markovci, sposobne same financirati? Zares bi bilo narobe, če bi se takšne občine, kot je naša, ukinjale ali bile primorane združevati. Samo spomnimo se časov, ko smo bili pod okriljem velike občine ... Naše okolje je bilo deležno drobtinic, vse ostalo je pobralo mesto. V letih, odkar smo samostojna občina, smo zares veliko postorili. Več deset milijonov evrov je bilo vloženih v razvoj in dosegli smo velik napredek. Predlogu o ukinjanju občin ostro nasprotujem, soglašam pa s tem, da se ustanovijo razvojne regije. To bi bilo več kot potrebno, vendar nobena vlada tega do sedaj ali ni upala, zmogla ali znala izvesti.« Ob koncu pogovora je župan navedel, da želi v sodelovanju z vaškimi odbori pripraviti dokument, v katerem bo začrtana strategija razvoja občine. »V tej strategiji bo zbrano vse, kar smo v občini Markovci v njeni samostojni zgodovini že postorili. Navedli bi tisto, kar se trenutno izvaja, prav tako bi zastavili cilje, načrte in ideje za v bodoče. Ker je bila proračunska postavka za pripravo te strategije okrnjena, tisk in izdaja brošure ne bosta mogoča. Zato bomo dokument objavili samo na spletu.« Župan Gabrovec je po novem pooblaščen tudi za sklepanje zakonskih zvez. Če je doslej v poročni dvorani občine Markovci poročal samo zlatoporočence, pa po novem lahko uradno poroči tudi mladoporočence. Vendar, kot nam je povedal, morata bodoča zakonca za to podati zahtevek na upravni enoti, nato pa lahko domači župan v domači poročni dvorani med mladoporočencema sklene zakonsko zvezo.
Mojca Zemljarič
Povabilo na komemoracijo
Občina Markovci vabi na komemorativno svečanost ob dnevu spomina na mrtve. Svečanost bo na pokopališču v Markovcih v petek, 1. novembra, ob 11. uri. Slavnostni govornik bo podžupan Franc Ferčič, ki bo skupaj s podžupanom Francem Rožancem pred spomenik žrtvam vojnega in povojnega nasilja položil cvetje in sveče. Venec cvetja bo v imenu ZZB NOB Markovci položil tudi predsednik društva Franc Toplak.
URADNE OBJAVE
1.	Popravek Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2013 z dne 18. 3. 2013);
2.	Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/2013 z dne 19. 4. 2013);
3.	Predlog sklepa o obračunavanju plačila vrtca v času otrokove odsotnosti (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/2013 z dne 19. 4. 2013).
Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si, povezava s
klikom na Lex Localis.
2
Leto 14, številka4, oktober2013
r/. MAKKOVC
MCK d.o.o.
Nova vas pri Markovcih 103 2281 Markovci info@mckdoo.si Tel. +386 2 754 00 90
Za vas smo zgradili poslovno-stanovanjski objekt!
V	središču Markovcev smo zgradili poslovno-stanovanjski objekt, ki je grajen v štirih etažah. V kletnih prostorih je garažna hiša, v pritličju so poslovni prostori, v prvem in drugem nadstropju pa 17 stanovanj, zgrajenih na ključ.
V	pritličju objekta so Mercatorjeva prodajalna z živilskim blagom, poslovalnica Deželne banke Slovenije in gostinski lokal bar Pri oračih. Stanovanja, ki se prodajajo, so v velikosti od 47 do 110 kvadratnih metrov. Vse enote imajo veliko teraso ali balkon. Ogrevanje objekta je urejeno s toplotno črpalko (sistem voda - voda), v objektu je tudi dvigalo.
Investitor zagotavlja, da je objekt grajen kakovostno. Pri gradnji in zaključnih delih so namreč uporabili kakovostne in vrhunske materiale, V objekt so vgradili stavbno pohištvo priznanih proizvajalcev. Na oknih so vgrajene kakovostne aluminijaste rolete s predpripravo za namestitev komamikov. Vhodna vrata v posamezno stanovanje so izjemno kakovostna in omogočajo najvišjo varnost Prav tako so v stanovanjih vgrajene kakovostne talne obloge, keramika in sanitarna oprema. Vsaka stanovanjska enota ali posamezni poslovni prostor ima lastni števec za obračun električne energije, hladne in tople vode ter ogrevanja. Stanovanja v novem objektu v središču Markovcev so za bivanje izredno prijetna, saj so zgrajena po visokih standardih. Prednost objekta je tudi v tem, da je grajen v središču občine, v neposredni bližini šole, vrtca, upravnih prostorov občine, pošte in trgovine. Le nekaj korakov stran so tudi športne površine, primerne za prosti čas in sprostitev.
Več informacij v zvezi z nakupom in najemom stanovanj ali poslovnih prostorov
dobite na telefonski številki 031 645 755 (Franc Janžekovič).
KOPALNIC
www.mckdoo.si
za udobnejše bivanje
V podjetju MCK vam nudimo:
celovito prenovo kopalnic; vodovodni material; material za centralno ogrevanje; keramične ploščice; sanitarno keramiko; kopalniško opremo.
Podjetje MCK - zanesljiv partner pri novogradnji ali obnovi.
Ponujamo vam tudi:
•	montažo centralnih kurjav;
•	montažo vodovodnih in plinskih instalacij;
•	vsa keramičarska dela;
- sisteme za ogrevanje ali hlajenje z obnovljivimi viri energije.
Naše storitve so hitre, kakovostne in zanesljive.
Salon kopalnic MCK - več kot 80 razstavljenih kopalnic na enem mestu. Obiščite nas v prodajno-razstavnem salonu v obrtni coni Novi Jork.
Superugodna ponudba!
Pred nakupom stanovanja ali poslovnega prostora ponujamo možnost najema. Vplačana najemnina se vam bo ob nakupu obračunala kot del kupnine. Stanovanja, ki jih ponujamo v najem in / ali v kasnejši odkup, so opremljena in vseljiva. Tudi poslovne prostore lahko na željo najemnika opremimo. Pokličite 031 645 755!
Leto 14, številka 4, oktober2013
3
VA MÎVRKOVCïW
Pestra jesen na področju investicij
Večnamenski center Sobetinci, center za medgeneracijsko druženje Stojnci, ureditev prostora za razstavo stalne etnološke dediščine z dvigalom ob občinski stavbi, energetska sanacija Osnovne šole Markovci, kolesarska steza Bukovci-Markovci in dolgo pričakovana izgradnja kanalizacijskega sistema 3 Bukovci-Formin ter čistilne naprave Formin, ki se izvaja v sklopu projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja. To so projekti, ki jih trenutno izvajamo v markovski občini.
Večnamenski center Sobetinci
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
OjNuilJŽilt D [W&I prtifBi/HflSf
Prikaz ureditve večnamenskega centra Sobetinci
Center za medgeneracijsko druženje Stojnci
V	mesecu septembru je bila z izvajalcem del, Cestnim podjetjem Ptuj, podpisana pogodba za izgradnjo medgeneracijskega centra v naselju Stojnci. Gre za manjši center ob obstoječem gasilskem domu z rekreacijskim igriščem, tekaško stezo in manjšima pokritima prostoroma.
Pogodbena vrednost del, vključno z DDV, je 124.982,44 evrov. Rok dokončanja del je 60 dni, seveda pa bo čas izgradnje odvisen tudi od vremenskih razmer.
Energetska sanacija Osnovne šole Markovci
Poročali smo o energetski sanaciji na objektu Osnovne šole Markovci, viru financiranja, izvajalcih del in tudi o predvidenem končanju del. Žal smo predvideni rok dokončanja del že prekoračili. Težava je predvsem zaradi dela ostrešja nad jedilnico in kuhinjo, ki je statično nestabilno, zato je pred nadaljevanjem del potrebna temeljita rekonstrukcija.
Kljub temu, da dela na objektu še potekajo, pouk poteka nemoteno. Pravočasno je zagotovljeno ogrevanje objekta in izvedena menjava oken, izvedba fasade pa je v zaključni fazi.
Kolesarska steza Bukovci-Markovci
Te dni pričenjamo tudi z izgradnjo dela kolesarske steze Markovci-Bukovci. Ker v večjem delu trasa steze poteka po kmetijsko obdelovalnih površinah, želimo dela opraviti takoj po spravilu pridelkov. Pogodba za izvedbo del je podpisana z izvajalcem, to je Cestno podjetje Ptuj, v višini 223.113,97 evrov, vključno z DDV.
Izgradnja kanalizacijskega sistema 3 in čistilne naprave Formin
Dolgo pričakovana izgradnja kanalizacijskega omrežja od naselja Bukovci skozi naselje Stojnci do čistilne naprave Formin se je pričela. Gre za obsežen projekt, ki je sofinanciran s kohezijskimi sredstvi v sklopu projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja. Izvajalec del na območju občine Markovci je Cestno podjetje Ptuj. V naselju Bukovci projekt zajema glavnino kanalizacijskih kanalov v dolžini 9121 metrov, preostanek omrežja, gre za kanale krajših odsekov, ki niso obravnavani v sklopu tega projekta, bo Občina Markovci financirala z lastnimi sredstvi. V naselju Stojnci je sekundarno kanalizacijsko omrežje že končano, primarno omrežje se bo izvedlo v sklopu omenjenega projekta. Terminsko je izvedba posameznih kanalov usklajena tako, da se prvotno, to je v jesenskem, zimskem in zgodnjem spomladanskem času izvedejo kanali, ki potekajo po kmetijsko obdelovalnih površinah. Gre za kanale, ki potekajo predvsem v naselju Bukovci. Izgradnja kanalov, ki potekajo po utrjenih voznih površinah, pa se bo izvajala v spomladanskem in poletnem času, vse do jesenskih dni 2014.
V	sklopu teh gradbenih del se bo urejala tudi preostala komunalna infrastruktura. Distributerja električne energije, upravljavca KTV in KT omrežja smo že pozvali k sočasni obnovi njihovih omrežij. Občina bo sočasno z izgradnjo kanalizacijskega omrežja posodabljala javno razsvetljavo ter izvedla izgradnjo hodnika za pešce in kolesarje v naselju Bukovci, in sicer v zaselku Siget, ter v naselju Stojnci.
Kot že omenjeno, gre za obsežen projekt, zato vse vaščane omenjenih naselij zapro-šamo za strpnost v času gradnje.
Ureditev prostora za razstavo stalne etnološke dediščine z dvigalom
Občina Markovci je prejela odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje o pravici do nepovratnih sredstev iz programa razvoja
EK'RP
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
Te dni je izvajalec del, podjetje Gradia iz Celja, pričel z gradnjo objekta večnamenskega centra Sobetinci. Pogodbena vrednost del za izgradnjo objekta, vključ- <.<4« no z DDV, je 621.240,24 evrov. Pogodba ne vključuje izgradnje okolice oziroma izgradnje igrišča, parkirišča, zelenice in zunanje razsvetljave. V kolikor bodo v proračunu za leto 2014 zagotovljena dodatna sredstva, bo zgrajena tudi okolica objekta. Predvideni rok dokončanja del je v začetku pomladi 2014. Arhitekturni projekt je delo podjetja Abiro iz Maribora.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi za obdobje 2012-2014.
EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA
podeželja, sofinanciranega iz Evropskega evropa investira v podeželje kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ukrep Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, za projekt Ureditev prostorov za razstavo stalne zbirke etnološke dediščine. Višina odobrenih sredstev je 107.507,33 evrov. Celotna investicija, vključno z DDV, je ocenjena na 156.137,69 evrov. S projektom bo Občina Markovci v podstrešnih prostorih uredila stalno zbirko etnološke dediščine, ki bo namenjena ohranjanju dediščine na podeželju ter popestritvi ponudbe interesnih dejavnosti. Na podlagi 25. člena Zakona o financiranju občin (ZFO) pa je s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Občina prejela sklep o sofinanciranju projekta Občinska stavba - podstrešje z dvigalom v višini 72.610,00 evrov. Skupna vrednost projekta je ocenjena na 129.008,95 evrov. Z umestitvijo osebnega dvigala ob občinski stavbi želi Občina Markovci omogočiti prijaznejši dostop v prostore občinske stavbe vsem uporabnikom, predvsem težko gibljivim.
Gre za dva projekta, financirana iz različnih virov, ki pa sta z vidika gradnje medsebojno povezana, zato je seveda smiselna istočasna izvedba obeh projektov z enim izvajalcem.
Zaradi omenjenega je Občina Mar-kovci izvedla skupno javno naročilo za izvedbo obeh projektov hkrati. Po prvotnih razpisih so vse prejete ponudbe presegle zagotovljena sredstva, ki jih ima Občina Markovci rezervirana za gradnjo, zato je javno naročilo za gradnjo ponovila in kot sprejemljivo ponudbo izbrala ponudbo gradbenega podjetja Gradia iz Celja. Pogodbena vrednost del, vključno z DDV, je 256.897,36 evrov. Dela bodo zaključena decembra 2013.
Umestitev osebnega dvigala ob občinski stavbi	Branko Zorko
Teden otroka v vrtcu
V vrtcu Markovci so ob tednu otroka pripravili vrsto dejavnosti, povezanih z lutkovno igrico Zrcalce, ki govori o živalih in so jo vzgojiteljice ob zaključku celotedenskih aktivnosti v petek, 4. oktobra, tudi odigrale.
»Že od ponedeljka naprej smo se z otroci pogovarjali o živalih, obiskali smo njihova naravna bivališča na poljih in v gozdu. Vzgojiteljice smo otrokom predstavile, kako se živali obnašajo in oglašajo, s čim se prehranjujejo, kako živijo, kje jih lahko srečamo in podobno. Za živali smo nabirali hrano, v učilnicah in igralnicah pa smo izdelovali lutke in kostume. Aktivnosti so potekale tudi na igrišču, kjer smo za otroke pripravile vadbene postaje. Na vsaki postaji so morali otroci izpolniti zastavljene naloge. Potrebno je bilo na primer zapeti pesmico, oponašati katero izmed živali ali pa narediti tudi kakšno gibalno vajo,« je povedala vodja projekta, vzgojiteljica Nataša Pišek. Zanimive aktivnosti v vrtcu Markovci so se nadaljevale tudi v četrtek, 10. oktobra. Takrat so otroci ob pomoči staršev in vzgojiteljic izdelovali strašila. »Nekaj materiala za ustvarjanje smo pripravile vzgojiteljice, nekaj so ga od doma prinesli otroci. Strašila smo izdelovali na igrišču pred vrtcem, vzdušje je bilo zelo sproščeno in veselo. Ne samo otroci, tudi starši so zavzeto sodelovali. Strašila, ki smo jih izdelali, smo postavili na ogled v avli našega vrtca,« je ob zaključku obeh uspešno izvedenih projektov dodala vzgojiteljica Piškova.
4
Leto 14, številka4, oktoAer2013
L (5T i'/. MARKO VC
Julija dopisna, oktobra redna seja sveta
Tik pred poletnimi dopusti, 3. julija
2013,	so svetniki markovskega občinskega sveta na dopisni seji izglasovali pomoč družini Horvat iz Prvencev, ki so ji ognjeni zublji uničili stanovanjske prostore.
Po poletnem zatišju je bila prva jesenska oziroma 17. redna seja občinskega sveta 9. oktobra. Svetniki so razpravljali in odločali o 11 točkah dnevnega reda. Po pregledu in potrditvi zapisnikov so sledila zanimiva vprašanja in pobude svetnikov, ki so se nanašale predvsem na ureditev okoljske infrastrukture na območju celote občine.
Po obravnavi osnutka proračuna za leto
2014,	katerega so opozicijski svetniki dopolnili in nekoliko spremenili, je bil sprejet Sklep o izvedbi javne razprave o predlogu proračuna za leto 2014. Le-ta bo v javni razpravi 15 dni od dneva objave proračuna na spletni strani občine, predvidoma do 29. oktobra. Za tem so sprejeli Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o dodeljevanju občinskih socialnih pomoči, s katerim so postavljena pravila o sofinanciranju letovanja otrok iz socialno šibkih družin. Brezplačno bodo lahko letovali otroci, katerih povprečni mesečni bruto dohodek na člana njegove družine za preteklo leto ne presega 500 evrov. Potrdili so tudi dokončno verzijo investicijskega programa (IP) za projekt Odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju Ptujskega polja - izgradnja kanalizacijskega sistema 3 Bukovci-Formin in čistilne naprave Formin. V skladu z navedenim IP bo Občina Markovci v le-
tih od 2013 do 2015 skupaj sofinancirala 445.137,27 evrov, razliko do 2.559.737,63 evrov pa bo prispevala Evropska unija -Kohezijski sklad in EU Nacionalna udeležba. V nadaljevanju je bil sprejet sklep, s katerim markovski občinski svet poziva DARS, Vlado RS in pristojna ministrstva, da nemudoma zagotovijo vse potrebne ukrepe za nadaljevanje izgradnje ceste, rezervirane za motorni promet z izven nivojskimi križanji in priključki v skladu z veljavnim Nacionalnim programom izgradnje avtocest RS. Potrjen je bil tudi predlog Komisije za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve (KVIAZ--a), tako da je občinski svet razrešil člana Nadzornega odbora občine Markovci Ro-
mana Vnuka ter za nadomestnega člana imenoval Franca Njegača. Prav tako je bil razrešen član Uredniškega odbora glasila List iz Markovcev Aljoša Koren, za nadomestnega člana pa imenovan Matjaž Mlinarič. Potrjena je bila tudi Zaprta lista kandidatov za člane Razvojnega sveta regije Podravje, po kateri bodo imele občine z območja UE Ptuj v razvojnem svetu regije dva predstavnika. Po predhodnem predlogu pristojnega občinskega Odbora za javne finance so svetniki potrdili oziroma sprejeli vse predlagane sklepe, ki zadevajo premoženjsko pravne zadeve, in sicer: sklep o nakupu nepremičnin za potrebe širitve javne poti Sobetinci -Strelci, sklep o nakupu nepremičnine v
k.o. Prvenci za potrebe javne poti, sklep o brezplačni pridobitvi nepremičnin v k.o. Prvenci, sklep o ustanovitvi služnostne pravice za potrebe Eles-a in Elektra Maribor, sklep o prodaji nepremičnine v k.o. Sobetinci in v k.o. Nova vas pri Markov-cih (kmetijsko zemljišče), sklep o sklenitvi razdelilne pogodbe za nepremičnine v k.o. Sobetinci in sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena v k.o. Prvenci, k.o Bukovci in k.o. Markovci. Na koncu seje so se prisotni seznanili še s trendi varnostnih pojavov na območju občine Markovci v prvem polletju 2013, ki jih je v pisni obliki pripravila Policijska postaja Ptuj.
MBK
GRADBENE STORITVE
Janko Petrovič s.p.
GRADBENA DELA
Zidarska dela Izolacijska dela Opažerska dela Železokrivska dela Betonska dela Krovska dela Kleparska dela
Vgradnja stavbnega in sanitarnega pohištva Zunanja ureditev Zemeljska dela Kanalizacijska dela
Vzdrževanje in sanacija stanovanjskih, poslovnih in javnih objektov Svetovanje pred, med in po gradnji
ZAKLJUČNA GRADBENA DELA
Keramičarska in pečarska dela Izdelava knauf sistemov Slikopleskarska dela Fasaderska dela Izdelava stojnih ometov Izdelava estrihov
Izdelava strojnih in elektro inštalacij
Janko Petrovič
Stojnci 94 2281 Markovci
+386 51 323 669
Jankopetrovic.sp@gmail.com
www.janko-petrovic.si
Leto 14, številka 4, oktober2013
5
UST (7 iVl,'\ [.(KO V" CI i V
V Hujkarih odprli novo cesto
Krajani dela vasi Bukovci, imenovanega Hujkari, so se v začetku avgusta zbrali na slovesnem odprtju novozgrajenega cestnega odseka, s katerim je štirim gospodinjstvom omogočen lažji dostop do njihovih domačij.
Situacija v preteklosti je bila namreč takšna, da so štiri gospodinjstva do domov dostopala čez dvorišča svojih sosedov. Čeprav se zaradi ceste ali služnosti sosedje niso nikoli sporekli, pa je bila situacija precej neugodna. Ker so razumeli težave en drugega, so složno našli rešitev in se dogovorili, da bodo za potrebe ceste odstopili vsak del svojega zemljišča. Na Občino Markovci so naslovili prošnjo za asfaltiranje novega cestnega odseka ter bili s svojo pobudo uspešni. Občina je za ureditev ceste namenila 40.000 evrov, gre pa za odsek v dolžini 260 metrov, ob katerem so uredili še javno razsvetljavo. Cesto so slovesno odprli v soboto, 3. avgusta, otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi župan Milan Gabrovec, krajanom čestital za pridobitev in izrekel pohvale na račun njihove složnosti. »Zgodovina današnjega dogodka sega daleč nazaj, v čase naših prednikov. Takrat še svet ni bil tako moderniziran, ni bilo toliko prometa in motornih vozil. Dandanes je vse drugače. Ker je prometa več, so ceste tudi bolj obremenjene. Zato se nam je krajanom porodila zamisel, da bi za rešitev naše situacije uredili novo cesto. Za pomoč smo zaprosili Občino, ki nam je z veseljem prisluhnila in priskočila na pomoč. Dela so hitro stekla in tako je nastala cesta, ki jo danes slovesno odpiramo. Vsem, ki so pomagali pri gradnji nove ceste, se na tem mestu zahvaljujemo,« je v nagovoru povedala domačinka Natalija Bratuša. Uradnemu delu prireditve je sledila pogostitev, za katero je poskrbel Branko Bratuša, okoliške gospodinje so spekle nekaj sladkega, prijetno druženje pa so krajani nadaljevali še ves sobotni popoldan.
MZ
Srečanje županov in podžupanov LDS
Župan občine Markovci Milan Gabrovec je v torek, 15. oktobra, v gostišču Pri Ribeku v Stojncih gostil župane in podžupane stranke LDS.
Organizatorji posveta so bili predsednik Kluba županov LDS Milan Gumzar, župan Milan Gabrovec in predsednik stranke LDS Anton Anderlič. Na srečanju je bilo skupno prisotnih 15 udeležencev, med njimi tudi župan MO Ptuj Štefan Čelan in podžupan občine Markovci Franc Ferčič. Razpravljali so o aktualnih političnih razmerah na državnem in lokalnem nivoju. Med drugim so se dotaknili predlagane reorganizacije števila slovenskih občin, česar župani ne podpirajo. Župan Ptuja Štefan Čelan je tudi tokrat ponovil stališče, da Sloveniji manjkajo pokrajine. Predlaga, da bi jih bilo 11 - toliko, kot je mestnih občin. Kritični so bili do napovedanega davka na nepremičnine, ki
T™ ™ f?
¿L
bo občine predvidoma osiromašil za del prihodkov. Hkrati se sredstva občinam krčijo še na drugih postavkah. Med drugim se znižuje glavarina, za okrog 25 odstotkov bo manj prihodkov iz 21. in 23. člena Zakona o financiranju občin. Ker bodo občine imele vedno manj lastnih prihodkov, bo vprašljivo tudi zagotavljanje lastne udeležbe pri pridobivanju evropskih sredstev.
Nadalje so župani in podžupani odprli razpravo o pripravah na evropske volitve, ki bodo maja prihodnje leto. Stranko LDS v evropskem parlamentu zastopa Jelko Kacin, ki bo za to mesto prihodnje leto tudi vnovič kandidiral, stranka ga bo pri tem podprla in pričakuje njegovo izvolitev. Na srečanju je bilo slišati tudi mnenje, da bi stranke na levici morale postati bolj enotne.
MZ

4|i 1
Z desne: podžupan občine Markovci Franc Ferčič, župan MO Ptuj Štefan Čelan, župan občine Markovci Milan Gabrovec in predsednik LDS Anton Anderlič
Poslanska pisarna Andreja Čuša v občini Markovci
Poslanec Andrej Čuš bo v letu 2013 v poslanski pisarni v občini Markovci na voljo ob naslednjih terminih:
-	ponedeljek, 11. 11. 2013, od 10. do 11. ure;
-	ponedeljek, 9. 12. 2013, od 10. do 11. ure.
Prosimo, da svoj prihod na uradne ure sporočite na GSM 031 812 355 ali na andrej.cus@dz-rs.si.
Poslanska pisarna je v zgradbi Društva upokojencev v Markovcih 42.
Slavnostni prerez vrvice
Vodstvo NSi na obisku v občini Markovci
V ponedeljek, 9. septembra, sta vodstvo in poslanska skupina NSi obiskala ptujsko-ormoško regijo. Namen obiska je bil seznanitev vodstva stranke in poslancev z lokalno problematiko in vsakdanjimi težavami, s katerimi se soočajo prebivalci regije. Delegacija NSi se je sestala tudi z nekaterimi direktorji podjetij in gospodarstveniki, župani občin in drugimi lokalnimi funkcionarji. V večernih urah je sledilo še srečanje z naslovom Blizu ljudem. Predsednica NSi Ljudmila Novak je v izjavi za medije pojasnila, da s tovrstnimi srečanji izvedo za različne probleme in težave, prav tako na terenu slišijo nove predloge in ideje. »Vse to nam namreč pomaga pri našem poslanskem delu. Ljudje nam povedo za konkretne probleme in dajejo predloge za izboljšave«, je povedala Novakova. V nadaljevanju je še dejala, če odpravimo samo administrativne ovire, s katerimi se ubadajo obrtniki, podjetniki in tudi župani za pridobivanje različnih dovoljenj, bi lahko odprli nova delovna mesta in bili precej bolj učinkoviti. »Biti moramo bolj hitri in učinkoviti. Prav na to opozarjajo župani v regiji Ptuj - Ormož,« je poudarila predsednica NSi Ljudmila Novak. V izjavi za medije je tudi
povedala, da župane trenutno skrbi ukinjanje manjših občin. »Nova Slovenija temu nasprotuje, saj občine dobro delujejo. Kar 80 odstotkov investicij v državi se izvaja preko občin. Večino podjetnikov, obrtnikov in kmetov pa skrbi tudi uvedba davka na nepremičnine in zvišanje katastrskega dohodka,« je še dejala predsednica in dodala, da dodatni davki Slovenije ne bodo potegnili iz krize, ampak bodo pripomogli k temu, da bodo nekatera podjetja propadla. Delegacijo NSi je v občini Markovci sprejel predsednik OO NSi Franc Rožanc in jo pospremil k družinskemu podjetju Mlin Korošec v Zabovce, kjer so bili prisrčno sprejeti. Po kratkem klepetu o težavah, ki sistemsko pestijo podjetnike, so se odpravili v podjetje MCK, kjer jih je sprejel direktor podjetja Franc Janžekovič. Poslancem je nanizal številne napake in neumnosti v delovni, davčni, finančni in drugi zakonodaji, z upanjem, da pripomorejo k ureditvi boljše sistemske zakonodaje. Delegacija NSi je nato delovni dan nadaljevala v občini Gorišnica, kjer se je skupnemu kosilu v gostišču Žiher pridružil tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec.
Franc Rožanc, predsednik OO NSi Markovci
Foto: arhiv stranke
Vodstvo in člani stranke NSi so septembra med drugim obiskali Mlin Korošec v Zabovcih.
6
Leto 14, številka4, oktober2013
UST i'/. MARKOVC
Mladinski gasilski tabor OGZ Ptuj 2013
Območna gasilska zveza (OGZ) Ptuj je letos od 23. do 25. avgusta v športnem parku v Prvencih organizirala mladinski gasilski tabor. Namenjen je bil otrokom od 6. do 16. leta starosti. Žal smo zaradi sobotnega dopoldanskega močnega dežja po kosilu morali tabor zaključiti, ker je bil teren preveč razmočen. Kljub temu so mladi prostovoljci gasilci skupaj z mentorji preživeli doživet dan in pol. V petek popoldan se je zbralo 160 otrok, ki so se najprej razvrstili po društvih in pričeli tabor z dvigom zastave, kar je bila letos novost. Mladina ima namreč novo zastavo s simbolom rumenega piščančka z gasilsko čelado na glavi. Razveselili so se je pionirji kot tudi mentorji. Otroke so pozdravili predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, regijski poveljnik Janez Liponik, podpoveljnik GZS Zvonko Glažar in domači predsednik PGD Prvenci - Strelci Matej Bezjak. Vodja mladine v OGZ Ptuj Janko Fišinger, ki je bil tudi vodja tabora in med zaslužnimi, da je tabor mladine zdaj že tradicionalen in se ga otroci zelo veselijo, je izdal povelje, da smo se razdelili na mlajše in starejše pionirje ter skupaj z mentorji odšli poslušat predavanja o preventivi in preprečevanja požarov za bronasto in srebrno značko. Starejši pionirji, ki so tekmovali za srebrno značko, so se že morali malo bolje potruditi ob pisanju testa, ki je sledil na koncu. Predavala sta Branko Kostanjevec in Zvonko Glažar. Sledila je težko pričakovana večerja in nato veselo rajanje. Mladina se je zabavala na različne načine: eni z žogo, drugi s kartanjem, tretji z igro Slovenija ima
talent, kjer smo odkrivali izjemne talente naših malih gasilcev in njihovo izvirnost. Morali smo k počitku, kar otrokom seveda ni bilo prav po godu. Zjutraj so nas namreč čakale nove naloge. V soboto smo se prebudili v deževnem jutru, kar nam je prekrižalo načrtovano dogajanje v popoldanskih urah. Po zajtrku so nas obiskali člani Čebelarskega društva Markovci in nam darovali med za zajtrk. Predstavili so nam delo čebel in pojasnili, kako čebelar pride do medu. Otroci so bili radovedni, zato so se za čebelarje zanimiva vprašanja kar vrstila. Sledila je predstavitev Prosvetnega društva Prvenci - Strelci, ki je najprej prikazalo multivizijo o pšeničnem zrnu, nato pa še predstavilo kmečko orodje, ki so
ga nekoč kmetje uporabljali pri spravilu žita. Temi primerno smo nato prisluhnili predstavitvi družinskega podjetja Kmečki mlin Korošec iz Zabovcev, ki nam ga je podrobneje orisal pri njih zaposleni Andrej Kmetec. Nazorno nam je predstavil, kako poteka delo v mlinu, kaj vse predelujejo, kašne moke vse poznamo, po čem se razlikujejo ... Žal dež ni nehal padati, zato se je organizacijski odbor moral sestati in se odločiti, ali tabor nadaljevati ali ne. V načrtu je bil še obisk vzletišča društva Lastovka, ki ima sedež v Prvencih, kar bi bilo za otroke zelo zanimivo, v poznejših urah pa bi spremljali tudi pristanke padalcev. Po kosilu se je vodstvo odločilo, da se tabor zaradi razmočenosti terena pred-
časno zaključi. Otroci so bili seveda razočarani, za mentorje pa je bila to pravilna odločitev, saj smo bili odgovorni za otroke in kaj hitro bi se zgodilo, da bi kdo zbolel. Čeprav se je tabor predčasno končal, smo dani čas izkoristili za učenje in zabavo, kar je tudi namen tabora. Pionirji in mentorji se zahvaljujemo vodstvu OGZ Ptuj in Janku Fišingerju za vso požrtvovalnost, zagnanost, zamisli, organiziranost in odgovornost za izvedbo letošnjega tabora mladine. Tabor za otroke predstavlja doživetje in zabavo, obenem pa jim nudi izobraževanje in gasilski red, ki se ga bodo spominjali, ko bodo že odrasli. Prav zato verjamemo, da bo večina tudi prostovoljnih gasilcev.
Marija Prelog
Foto: J L
Skupinska fotografija udeležencev z mentorji
Leto 14, številka 4, oktober2013
7
UST (7 iVlíV K KO yC Ii V
Uspel 5. mladinski glasbeni tabor
Ali rad poješ? Pridruži se nam!
Kulturno-umetniško društvo Markovski zvon medse ponovno vabi nove člane, da se nam pridružite. Vsi, ki radi pojete in nam s petjem pomagate med sveto mašo, ste vabljeni, da se nam pridružite na koru ob mogočnih orglah in na pevskih vajah. Starejše pevke in pevce vabimo k pevski skupini Jutranja zarja, ki prepeva pri jutranjih nedeljskih mašah, mlada in srednja generacija sta povabljeni k Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Marko, najmlajši pa se pridružite Otroškemu cerkvenemu pevskemu zboru Zvonček. Ob vstopu v novo sezono je vodenje društva in njenih sekcij prevzela nova, mlada ekipa, ki ima pripravljenih mnogo svežih idej. Če se nam želite pridružiti, se oglasite pred ali po nedeljski sveti maši na koru. Vsi, ki vas petje veseli, ste povabljeni, da skupaj polepšamo svete maše in druge prireditve v naši občini.
Lepo vabljeni!
Foto: Darko Meznarič
Udeleženci v družbi mentorjev in organizatorjev poletnega mladinskega glasbenega tabora
V Markovcih so v dneh od 10. do 15. avgusta izvedli 5. mladinski glasbeni tabor, ki vsa leta poteka v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon in v sodelovanju z družinskim podjetjem ZAF, župnijo sv. Marko, OŠ Markovci in Občino Markovci.
Tudi letos se je povabilu na tabor odzvalo lepo število mladih pevk in pevcev, ki so šestdnevno druženje sklenili z zaključnim koncertom v prostorih ZAF centra v Markovcih. Da so začetki tabora leta 2009 krenili na pravo pot, se po petih letih vsekakor potrjuje, saj so tako taborniki kot njihovi starši zadovoljni z izvedbo, kar še posebej veseli organizatorje. Podpora družine Zmazek, župnije, osnovne šole in še mnogih drugih daje občutek skupnega ustvarjanja za dobro naših mladih. Iz leta v leto je opaziti tudi, da se vedno več posameznikov, družin in podjetij vključuje v izvedbo projekta, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. Letošnji tabor je obiskalo 34 pevk in pevcev. Idejni vodja tabora je Gregor Zmazek, poleg njega tabor vodi tudi Alenka Rožanc. Obema je bilo v pomoč osem animatork, srednješolk in študentk, ki so vse dneve tabora skrbele za otroke in pomagale pri izvedbi. Letošnji tematski dan je bil povezan z življenjem svetnikov. Domači gospod župnik je otrokom predstavil svetnike v farni cerkvi, otroci pa so spoznali tudi svoje zavetnike. Popoldan so s pomočjo učiteljice Olge Zorko iz das mase
izdelovali kipce, majhne svetnike, zvečer so se pomerili v kvizu o svetnikih. Otroci so tudi letos spali v župnijski dvorani, vaje so imeli v prostorih ZAF centra. Tam so tudi jedli in izvajali večino dejavnosti. Za zajtrke in večerje je poskrbela Marta Prelog Rožanc, za kosila pa šolske kuharice. Otroci so se vsako jutro razgibali, za kar je poskrbel Dejan Vilčnik. Prioriteta tabora je aktiv-
no preživljanje prostega časa. Čez dan so potekale pevske vaje, peli so pri svetih mašah, zvečer so animatorke poskrbele za zabavni program, vsak dan so posneli del dogajanja in mnenja udeležencev ter jih objavljali na spletni strani društva. Taborniki so bili razdeljeni v otroški in mladinski pevski zbor, zapeli pa so tudi skupaj. Staršem in sorodnikom so se predstavili na zaključnem
koncertu v sredo, 14. avgusta. Slišati je bilo ritmično-duhovne pesmi, slovenske umetne, priredbe ljudskih skladb in tuje pop melodije. Veselje mladih pevcev in zadovoljni obrazi so potrdilo za organizatorje, ki se trudijo, da se petje v Markovcih neguje in živi. Otroci so zapeli tudi na Marijin praznik, 15. avgusta, in tako zaključili druženje. Verjamejo, da se bodo naslednje letos ponovno srečali.
KUD Markovski zvon
Povabilo na koncert
Mednarodni folklorni večer v Markovcih
V večnamenski dvorani v Markovcih je v petek, 27. septembra 2013, v okviru Mednarodnega folklornega festivala Kimavčevi večeri 2013 potekal eden izmed sedmih plesnih nastopov. V programu so se predstavili domače Folklorno društvo An-ton-Jože Štrafela Markovci in gosti iz Bolgarije, Ansambel ljudske glasbe in plesa Razlog.
Kimavec je staro slovensko ime za mesec september. Takrat je čas, ko sadje na drevesu kima - od tukaj tudi ime za prvi jesenski mesec. Prav po kimavcu je dobil ime Mednarodni festival »Folklorni kimavčevi večeri«, ki vsako leto združi folklornike različnih narodov Evrope. Festival, ki je letos potekal že tretjič, pripravlja Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti na Ptuju. Program festivalov se odvija na Ptuju in v okolici. Na ta način želijo organizatorji tovrstno kulturno ustvarjanje približati čim širši množici in hkrati pritegniti k sodelovanju lokalna folklorna društva ter skupine.
Zbrane je v začetku nagovorila predstavnica Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ptuj, Mateja Kuharič, nato smo prisluhnili bolgarskemu melosu in ritmom, ki so jih izvajali člani in članice Ansambla ljudske glasbe in plesa Razlog. Predstavili so se s tremi plesnimi spleti. Ansambel sestavljata dve skupini: me-
šana folklorna skupina Razlojki merat-si in plesni ansambel Perun. Mešana skupina Razlojki meratsi se osredotoča na pristno lokalno folkloro, njihov repertoar vključuje pripravljene pesmi. Ansambel vse pesmi izvaja v živo, z orkestrom, sestavljenim iz avtentičnih instrumentov. Plesni ansambel Perun nastopa predvsem z bolgarskimi ljudskimi plesi, med katerimi prevladujejo plesi iz regije Pirin, ki jo odlikujejo bogata kultura in številni izvirni običaji. Nastopili so tudi naši folklorniki. Folklorna skupina FD Anton-Jože Štrafela Markovci je v letošnjem letu praznovala 75. obletnico delovanja. To jesen so plesalke in plesalci pričeli z novo plesno sezono, že 76. zapovrstjo. Medse vabijo nove člane in članice, ki so željni plesnih korakov in druženja, da se jim pridružijo.
Folklorniki so se predstavili s spletom Deklica in žena, nastopile pa so tudi Ljudske pevke, ki so letos prav tako praznovale jubilej, 40 let petja. Ob koncu programa je navzoče pozdravil predsednik FD Markovci Janez Golc, ki je nastopajočim čestital in se za sodelovanje zahvalil gostom iz Bolgarije. Obiskovalce je nagovoril tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec. Večer se je končal seveda s plesom. Vsi nastopajoči so skupaj zaplesali pobre-ško polko.
Alenka Rožanc
Leto je hitro naokoli in v KUD So-betinci se že vneto pripravljamo na drugi koncert Mešanega pevskega zbora Klasiko. Koncert nameravamo izvesti vsako leto zadnjo nedeljo v novembru. Letos bo to v nedeljo, 24. novembra, ob 15. uri v večnamenski dvorani OŠ Markovci. Letos bo nastopajočih več, bo pa tudi manj govorjenja, saj bomo dali glavno besedo glasbi. Vokalni in instrumentalni. Nastopili bodo: MePZ Klasiko KUD Sobetinci z zborovodkinjo Boženo Galun, Otroška folklorna skupina KUD Sobetinci z mentorico Alenko Rižnar, Ženska vokalna skupina (ŽVS) Simfonija Trnovska vas z umetniškim vodjem Jankom Krajncem, Tamburaši iz Cirku-lan pod vodstvom Boštjana Polajžerja in Duet Katja&Tadej. Gostitelji koncer-
MePZ Klasiko na lanskoletnem koncertu
ta, člani MePZ Klasiko, bomo v prvem delu koncerta izvedli nekaj ljudskih pesmi, prirejenih za mešani zbor, v drugem delu pa znane slovenske, hrvaške in angleške popevke. Otroška folklorna skupina bo predstavila splet klasičnih otroških plesov in iger. ŽVS Simfonija izvaja znane slovenske popevke ob spremljavi klavirja. Tamburaši iz Cirku-lan, ena izmed najboljših tamburaških skupin v Sloveniji, bodo po dolgem času spet zaigrali v Markovcih. Izvajali bodo slovenske ljudske pesmi. Duet Katja&Tadej sta glasbena navdušenca, ki se intenzivneje ukvarjata z vokalno glasbo v več zborih in znanih vokalnih skupinah. Vljudno vabljeni, da preživite nedeljsko popoldne, 24. novembra, v naši družbi.
Primož Galun
Foto: MZ
8
Leto 14, številka4, oktober2013
Vrstice za dobrodelnost
Med različnimi prostovoljnimi dejavnostmi, ki jih organizira OORK Markovci, so tudi krvodajalske akcije. Organizirajo jih vsake tri mesece; zadnja akcija je bila v mesecu septembru. Eden izmed rednih krvodajalcev je Janko Zelenik iz Nove vasi, ki je kri daroval že 43-krat (na fotografiji).
Naslednja krvodajalska akcija bo organizirana v četrtek, 12. decembra, od 7. do 11. ure na transfuzijski izpostavi UKC Maribor v bolnišnici Ptuj. Prisrčno vabljeni in naj vas spremlja misel, da boste z darovano krvjo nekomu pomagali in morda rešili življenje.
Marija Prelog
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Majcen, Matjaž Mlinarič, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Majcen. Tisk: Repro studio Lesjak. Natisnjenih 1250
brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. _Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si._
LIST (7 MARKOVC
Še o pomoči po novembrskih poplavah
Družba JUB in Obrtno-podjetniška zbornica Ptuj sta 8. avgusta pri družini Kosi - Ko-stanjevec v Stojncih pripravili promocijsko slovesnost, na kateri sta predstavili svoj del pomoči prizadetim v lanskih novembrskih poplavah. Jelka Slatinšek iz podjetja Jub je dejala, da so Kosijevim darovali barve za 600 kvadratnih metrov zidnih površin in za 80 kvadratnih metrov ometov.	MZ
Foto: MZ
Z Drobtinicami zbrali 760 evrov
Člani podmladka OO RK Markovci, ki pod mentorstvom Milovana Miluniča deluje v OŠ Markovci, so v soboto, 19. oktobra, organizirali dobrodelno akcijo Drobtinice. Otroci so v spremstvu članic OO RK Markovci in župnijske Karitas na stojnicah prodajali kruh in druge pekovske izdelke. Stojnice so postavili pri trgovinah Mercator v Markovcih in Bukovcih, Špic Market v Markovcih, Seka Natura v Stojncih in pred mesnico Spirala v Novem Jorku. V okviru dobrodelne akcije so prodajali kruh in pekovske izdelke, ki so jih prispevali: Blanka Arnečič, Darinka Arnečič - Kovačevi, Pekarna Grosuplje, Kmečka pekarna Zg. Jablane, Pekarna Center iz Ptuja, Zeke Hambi iz Brega na Ptuju, članice Društva podeželskih žena občine Markovci, člani podmladka OO RK ter članice župnijske Karitas in OO RK. Akcijo so podprli tudi podjetji Spirala in Han d. o. o., gostilna Pri Ribeku ter kmetija Cimerman. Vsem donatorjem in podpornikom akcije se organizatorji iskreno zahvaljujejo. Prav tako gre zahvala vsem tistim, ki so na stojnicah za dober namen kupili izdelke ali primaknili prostovoljni prispevek. S prodajo in prispevki je bilo zbranih dobrih 760 evrov. Sredstva bodo namenjena plačilu malice otrokom iz socialno ogroženih družin. Potrebno je poudariti, da bodo denar namenili za tiste družine, ki sicer niso prejemnice pomoči, ker morda za nekaj evrov presegajo cenzus in do subvencioniranja šolske prehrane niso upravičene. Akcija Drobtinice je potekala ob svetovnem dnevu hrane.
Mojca Zemljarič
v II	V	•	V	•	V	•	•	••• I «v
Zahvala za pomoč pri gašenju požara in pri sanaciji hiše
Iskrena zahvala gasilcem PGD Prvenci - Strelci, Borovci, Bukovci, Stojnci in Ptuj, sosedom, sovaščanom, prijateljem in sorodnikom, ki so se v množičnem številu nesebično odzvali na pomoč pri gašenju požara v Prvencih 8b. Zaradi hude vročine in dima so bili potrebni nadčloveški napori, da so uspešno zadušili požar in rešili spodnji bivalni prostor hiše ter gospodarsko poslopje. Iskrena zahvala tudi PGD Prvenci in PGD Spuhlja, prijateljem, sosedom, sovaščanom, sorodnikom, Občini Markovci, sodelavcem podjetja Metro d. d., podjetjem Caparol d. o. o., Janez Kekec s. p., MCK d. o. o., Dušan Strelec s. p. in Ivan Strelec s. p. ter Rdečemu križu, ki so z denarno donacijo, fizično pomočjo in pomočjo v obliki materiala pomagali pri sanaciji hiše. Za hitro in korektno opravljena dela se zahvaljujemo tudi podjetjem Slavko Čuš s. p., Slavko Žnidarič s. p., Vladimir Galun s. p., Peter Matjašič s. p. in Karl Silvester Strauss s. p. Hvala vsem!
Tilika, Miran, Bojana, Tia in Ajda
OORK in župnijska Karitas zaprošata za: otroška in mladinska oblačila, odeje, koce, posteljnino, brisače ...
* * *
Novembra prispe hrana iz EU. Za prehranske pakete kontaktirajte naše sodelavce iz posameznih vasi.
* * *
Vabljeni na tradicionalni dobrodelni koncert Karitas dekanije Ptuj - Zavrč, ki bo v petek, 29. novembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju. Prepotrebna zbrana sredstva bodo namenjena družinam, ki resnično potrebujejo pomoč. Pridite in uživajte v lepem večeru in obenem z nakupom vstopnice prispevajte za pomoč sočloveku.
Družina Kosi Kostanjevec in Franc Divjak v družbi predstavnikov OOZ Ptuj, predstavnice podjetja JUB in župana občine Markovci Milana Gabrovca
Slovo zlatomašnika Janeza Horvata
Poslovil se je gospod Janez Horvat, upokojeni župnik, zlatomašnik, častni kanonik in častni dekan, naš krajan, rojen v Zabovcih.
V sredo, 9. oktobra, smo v Šentilju v Slovenskih goricah, kjer je služboval 52 let, k večnemu počitku položili gospoda Janeza Horvata, ki smo ga Zabovčani poznali kot Burdovega Ivana. V imenu faranov župnije Svetega Marka niže Ptuja, kjer je bil rojen pred nekaj manj kot 79. leti in v katere cerkvi je prejel prav vse zakramente, sem se poslovila z naslednjimi besedami: »Ko smo v juliju 2010 slavili Vašo zlato mašo, ste v svojem nagovoru dejali nekako takole:« Iz te cerkve in domače hiše sem pred 50. leti odšel kot mladi mož, danes sem prišel k vam kot starec«. Ob vašem slovesu Vam markovski farani odgovarjamo tako: »Pred nekaj več kot 53. leti smo Vas pospremili na pot kot mladega novomašnika. Danes smo se prišli poslovit od nadvse spoštovanega upokojenega župnika, zlatomašnika, častnega kanonika in častnega dekana. Ponosni smo na Vas. Mnogim nam je ostal prelep spomin na Vašo novo mašo, ki ji mi rečemo »premicja«. V začetku julija 1960 je bila žetev v polnem zamahu. Takrat pa ni bogato rodilo le naše Ptujsko polje, božji blagoslov ni legel le na naše njive, ampak se je dotaknil prav vsakega župljana naše fare. In pravijo, da ga ni dogodka in ne jubileja, ki bi bolj združil vaščane in vse farane, kot je nova maša. Tako je bilo pred 53 leti v Zabovcih in Bog daj, da bi bilo spet kmalu tako. Danes, ob slovesu, se Vam zahvaljujem, cenjeni gospod župnik, da ste takrat, v času, ki ni bil naklonjen ne cerkvi, ne ljudem, ki so ji pripadali, sprejeli križ in šli za Kristusom. To kaže na »premicji« posneta fotografija, kjer ste med 71-timi, v belo oblečenimi deklicami - svatrcami - in cere-monjerjem upodobljeni s križem. Kakšna simbolika. Starša spoštovanega pokojnega župnika sta bila kmeta in gotovo jima ni bilo lahko, ko sta v tistih časih poslala v šole najstarejšega sina. Prav zaradi kmečkega porekla je ostala kmetija Burdovih pokojnemu gospodu dragocena svetinja. Nekdo je nekoč dejal: »Samo ena je mati, samo en dom imamo in samo eno domovino, predvsem pa imamo samo enega in edinega Boga.« Tega ste se pokojni gospod še kako zavedali. Radi ste prihajali domov, kjer ste bili vselej toplo sprejeti. Veselili ste se uspehov bratove kmetije, urejenih družin in domov svoje sestre in nečakov in z drobnimi pozornostmi razveseljevali pranečake.« Le malo je duhovnikov, ki bi vsa leta svojega plemenitega dela posvetili eni sami župniji. 52 let je doba, ko duhovnik spozna prav vse duše svoje fare in prepričani smo, da je bil župnik Janez Horvat med farani toplo sprejet. Gotovo pa je, da bi brez globoke vere v Vsemogočnega ne zmogel nositi križa, ki mu je bil ob novi maši položen v naročje.
Danica Tement
A
Foto: zasebni arhiv
V 79-letu se je poslovil naš zlatomašnik, Zabovčan Janez Horvat
Leto 14, številka 4, oktober/2013
9
Ü^T U, MA. [< KO VC Ii V
Družinska, prijateljska, glasbena in druga srečanja
V minulih mesecih in tednih smo zabeležili več srečanj. V Zabovcih so se srečali krajani, ki so se priselili v vas ali »prišleki«, v Stojncih Pri Ribeku je potekalo srečanje nekdanjih sošolcev, na Rogli srečanje družine Petrovič, v večnamenski dvorani v Novi vasi pa pred dobrim tednom srečanje skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Več o srečanjih pa v naslednjih vrsticah.
Godemo in pojemo v korantovi deželi
V večnamenski dvorani v Novi vasi je v nedeljo, 20. oktobra, potekalo srečanje skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Naslov srečanja je bil Godemo in pojemo v korantovi deželi. Organizatorji in gostitelji srečanja so bili člani Hišnega ansambla Društva upokojencev Markovci (na fotografiji). Poleg gostiteljev, ki so na oder stopili dvakrat, se je predstavilo 13 gostujočih skupin, vsaka z dvema pesmima. Nastopili so: Hišni ansambel DU Markovci, Ljudski pevci FD Pobrežje, Ljudski pevci Selce, Pevke ljudskih pesmi Urbančanke, Pevci Cvetje v jeseni DU Tišina, Ljudske pevke DU Hajdina in članice KPD, Ljudske pevke KD Jezero, Ljudski pevci DU Grajena, Ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja, Pevke ljudskega petja FD Anton Jože Štrafela Markovci, Pevke ljudskih pesmi kD Sela, KD godcev in pevcev Vinski bratje iz Gederovcev v občini Tišina, Ljudske pevke KUD Maksa Furjana iz Zavrča in Ljudska pevska skupina Taščica KUD Rače. Prireditev je povezovala Irena Pukšič. Gostiteljem, članom Hišnega ansambla, so bile s strani ptujske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti podeljene bronaste Maroltove značke. Prejeli so jih: Rozalija Slana, Ivanka Matjašič, Alojz Veselič, Konrad Kristovič, Janez Bezjak in Franc Panikvar, ki je tudi vodja skupine. Priznanja je v imenu območne izpostave JSKD izročila Silva Fartek.	MZ
Prvo srečanje družine Petrovič
Skoraj pred sto leti, daljnega leta 1919, ko sta si večno zvestobo obljubila Franc Petrovič in Marjeta Petrovič (roj. Peklar), se je v Bukovcih, v zaselku Vopošnica, pričel širiti Petrovičev, po domače Peklarov rod. V zakonu se je Marjeti in Francu rodilo 13 otrok, 28 vnukov, 66 pravnukov in 30 prapravnukov. Skupaj s partnerji nas je v rodu 196, a je žal 22 sorodnikov že preminulo. Na srečanju v nedeljo, 25. avgusta 2013, se nas je zbralo nekaj več kot sto. Srečati smo se želeli že leta 2010, a nam ni uspelo. Tokrat pa je pobudo prevzel Jože Kolar in organiziral nedeljsko druženje na Rogli. Po kosilu in opravljeni sv. maši smo nadaljevali druženje ob živi glasbi, saj imamo v sorodu kar nekaj glasbenikov, ki so nam z veseljem zaigrali. Nekateri se med seboj še nismo poznali in prav zanimivo je bilo, da smo se zelo dobro ujeli in našli skupne teme za pogovor. Čeprav je srečanje trajalo do poznega popoldneva, je minilo, kot bi trenil. Prepričana sem, da bomo ta običaj ohranili, saj smo vsi udeleženci bili navdušeni nad spoznavanjem sorodnikov. Zanimivo je bilo pogledati tudi družinsko drevo, ki se je v približno sto letih zelo razvejalo.	Jasna Forštnarič
V Zabovcih četrto srečanje »prišlekov«
Konec avgusta so se v športnem parku v Zabovcih srečali krajani, ki so se priselili v vas. Udeležencev srečanja je bilo 55. Najstarejša med njimi sta bila 87-letna Marija Princl, ki se je v Zabovce priselila leta 1957, in Franc Volgemut, star 81 let, ki se je v vas priselil pred 52 leti. Organizatorji vsako leto udeležencem podelijo enake majice, na katerih je na sprednji strani motiv rokovanja; v smislu podajmo si roke in sklenimo prijateljstvo. Udeleženci srečanja so skupaj preživeli lep sobotni popoldan, druženje so si popestrili z družabnimi igrami. Organizatorji dogodka so bili Jana in Marija Janžel, Jože Cimerman, Matevž Horvat in Janez Vogrinec.	MZ
Srečanje sošolcev generacije 1938
31. avgusta so se v Stojncih, v gostišču Pri Ribeku, srečali nekdanji sošolci OŠ Markovci, rojeni 1938, ki so danes stari 75 let. Gre za generacijo, ki je najprej pet let obiskovala nemško šolo, nato so jih prepisali v jugoslovansko. Srečanja konec avgusta se je udeležilo 22 nekdanjih sošolk in sošolcev. Ob prijetnem druženju so obujali spomine na svoja šolska leta in dogodke, ki so jih spremljali skozi življenje. V zadnjih 25 letih je bilo letošnje srečanje že četrto zapovrstjo. Najprej so se srečali kot abra-hamovci, naslednji srečanji sta sledili čez deset in 20 let, ko je generacija dopolnila 60 oziroma 70 let, četrto srečanje pa je bilo letos avgusta. Organizatorja tokratnega srečanja sta bila Franc Šmigoc iz Stojncev in Marjan Plohl iz Markovcev.	MZ
10
Leto 14, številka4, oktober2013
L (ST (7 MARKO VC
Mitja Bezjak letos prekolesaril 12.000 kilometrov
V tokratni številki Lista iz Markovcev predstavljamo Mitja Bezjaka, Bukovčana, ki se aktivno ukvarja s kolesarstvom. To poletje je bil še posebej aktiven, zato smo ga povabili, da tudi bralcem občinskega časopisa predstavi in opiše svoj najljubši hobi.
Mitja, koliko časa se že ukvarjate s kolesarstvom? Kakšni so bili vaši začetki? Mitja B.: »Z rekreativnim kolesarstvom se ukvarjam približno štiri leta. Moja kolesarska pot se je začela maja 2010, ko so me prijatelji iz Kolesarskega kluba Muretinci povabili na kolesarjenje v Kumrovec. Takrat sem s sposojenim kolesom prvič prevozil daljšo pot (70 km), nazaj pa smo se vračali z avtomobili. Postal sem član KK Muretinci, v katerega nas je danes včlanjenih nekaj čez sto članov. Po prigovarjanju prijatelja Primoža Kostanjevca, ki je že nekaj let kolesaril, naj kupim cestno kolo, da bova skupaj nabirala kilometre, sem se odločil, da vendarle poskusim. Tako sem kupil prvo »specialko«. Začele so se skupne vožnje in predvsem njemu in moji trdni volji gre pripisati, da še danes vztrajam.« Kakšen je »sodoben kolesar«? Na kaj je potrebno biti pozoren, ko se odločimo za ta šport? Mitja B.: »Kar se tiče kolesarjenja, je stanje v Sloveniji skromno. Sodobni kolesar rabi dobro cestno infrastrukturo in ne zgolj neke vrste »kolesarske steze«. Že naši sosedi Avstrijci ali Hrvati imajo kolesarske steze urejene in veliko bolj varne, kot so pri nas. Upam, da bo v prihodnosti na tem področju narejenega nekaj več, saj je v zadnjem obdobju vedno več nesreč ravno med kolesarji. Pri kolesarjenju je potrebno v prvi vrsti poskrbeti za svojo varnost; upoštevati je seveda potrebno cestno prometne predpise. Vse voznike, ki se vozijo z avtomobili, prosim, da so bolj strpni do nas kolesarjev. Če morajo nekaj metrov voziti za nami, naj ne hupajo, saj s tem prestrašijo kolesarja in v trenutku lahko pride do nesreče.«
Prekolesarili ste že mnogo kilometrov in tako obiskali veliko različnih krajev in pokrajin. Letos ob koncu julija pa ste se odpravili na posebno »turo«.
Mitja B.: »Vsako leto konec julija se že tradicionalno skupaj z nekaterimi člani KK Muretinci odpravimo na 290 kilometrov dolgo pot iz Muretincev do Portoroža, kamor prispemo isti dan zvečer med sedmo in osmo uro zvečer. Naslednji dan se vračamo z vlakom proti domu.
Letošnje leto je bilo zame še posebej kolesarsko. Čez zimo sem nabavil novo kolo, kar je bila še
dodatna motivacija za podvige, ki sem jih imel v načrtu. Te sem predstavil svoji partnerki Lidiji in s čudnim pogledom ter vprašanjem »Kaj ti treba to mantranje?« sva se le dogovorila, da me pri kolesarskih popotovanjih spremlja z avtom in skrbi za vse potrebno na poti. V aprilu sem prekolesaril 220 kilometrov dolg krog čez Prekmurje in Goričko, maja pa v drugem poskusu (prvič me je zmotil dež) odpeljal 445 kilometrov dolgo pot čez Koroško, Slovenske gorice, Prekmurje in Goričko. V juniju sem s prijatelji KK Špica iz Ptuja v treh dneh prevozili 700 kilometrov čez avstrijsko Koroško v Kranjsko Goro, preko Vršiča v Koper in nazaj na Ptuj. Na pot v Portorož so se kolegi letos odpravili že v četrtek, sam pa sem zaradi službenih obveznosti krenil v petek zvečer v spremstvu Lidije in njenega brata ter se v soboto zjutraj vračal nazaj v Mu-retince. Nad projektom so prijatelji iz kluba bili navdušeni in mi bili pripravljeni pomagati. Ob tej priložnosti bi se jim tudi zahvalil za denarno in moralno pomoč ob tem projektu. Moj načrt je bil v čim krajšem času in s čim manj postanki prispeti v Portorož. Vožnja je bila neverjetno hitra; dosegel sem hitrost tudi čez 40 km/h. Čez klance mimo Slovenske Bistrice in Konjic proti Celju sem kar »letel«. Prvi postanek smo imeli na Trojanah, kjer si je spremljevalna ekipa privoščila trojanske krofe, sam sem napolnil bidone in odpeljal v noč proti Ljubljani. Nekaj čez deseto smo peljali čez glavno mesto, nato mimo Vrhnike, kjer pa so se pričeli klanci proti Primorski. Ura je bila že skoraj polnoč in razmišljal sem o utrujenosti, saj sem bil na nogah že od sedmih zjutraj. Večkrat so nas po telefonu klicali prijatelji in nas spodbujali. Na Kozini smo naredili še tretji postanek in se spustili po Črnem kalu proti morju. Skozi Koper in Izolo smo ob 3.30 prispeli v Portorož, kar je pomenilo osem ur in pol vožnje ter uro postankov. Tam so nas pričakali prijatelji iz kluba. Po dobri uri spanja sva s kolegom Bojanom štartala iz Portoroža. Pot nazaj je bila veliko bolj naporna, saj so temperature segale čez 36 stopinj. Tukaj sta veliko vlogo odigrala spremljevalca, ki sta nama zelo pomagala z menjavanjem pijače med vožnjo. Na Ptuju smo počakali ostale kolesarje, ki so se vrnili z vlakom, in skupaj smo odkolesarili v Muretince, kjer so nas, kot vsako leto, pričakali prijatelji in znanci.«
Koliko ur dnevno pa namenite kolesarjenju? Mitja B.: »Za daljše vožnje je potrebno na kolesu preživeti tudi več časa, da se privadiš, ne da bi stopil s kolesa. Sam vozim pet do šest dni v tednu po
Foto: zasebni arhiv
Mitja Bezjak iz Bukovcev prekolesari na tisoče kilometrov._
tri ure na dan, ob koncih tedna pa tudi po šest ali več ur. Seveda se moram zahvaliti moji družini, da me v tem početju podpira.« Kaj je tisto, kar vas vedno znova žene naprej, da sedete na kolo in dnevno prekolesarite več deset kilometrov? Kaj vas motivira?
Mitja B.: »Vedno znova si postavljam nove izzive in jih poskušam izpeljati. Na začetku sem prevozil nekje 1.500 kilometrov na leto, naslednjo sezono okrog 3.500 kilometrov, lani jih je bilo že 6.500, letos pa jih je že čez 12.000.« Kakšne načrte imate za prihodnjo kolesarsko sezono? Mitja B.: »V tem letu bom poskušal čim dlje vztrajati, kolikor bo mogoče glede na vreme. Za naslednje leto pa poskušal ponoviti letošnjo sezono oziroma se ji vsaj približati. V načrtu imam malo večji projekt, o katerem pa je še prezgodaj za govoriti.«
Alenka Rožanc
S Tomosom na morje
Marko Golc iz Prvencev se je letošnje poletje s svojim 42 let starim mopedom znamke Tomos odpravil proti srednji Dalmaciji. Prevozil je 1542 kilometrov.
Foto: zasebni arhiv
Marko na svojem popotovanju
Iz Ptuja je 31-letni Golc krenil 14. julija. Pot ga je najprej vodila skozi Celje in Ljubljano v smeri Kopra. Pot je nadaljeval proti jugu Istre do Pule, nato v smeri Reke, nadalje pa proti severni in srednji Dalmaciji - po obali proti otoku Pag ter v nadaljevanju proti Zadru in Biogradu, kar je bil tudi cilj te zanimive in avanturistične vožnje. Iz Biograda se je odpravil na otok Pašman. Na morju je preživel pet dni, s svojim Tomosom prevozil celoten otok ter vse dni svojega dopusta raziskoval okolico. Po petih dneh se je začel vračati proti domu; pot ga je tokrat vodila po celini, in sicer v smeri Obravac, Plitvice, Karlovac, Zagreb, Trakoščan in Ptuj. Številni naključni ljudje, s katerimi se je srečal na poti, so občudovali njegov pogum. Septembra se je Marko odpravil novi dogodivščini naproti. S Tomosom je potoval okrog Slovenije in v sedmih dneh prevozil 1405 kilometrov.
MZ
V Deželi škratov
Mladi pionirji gasilci iz PGD Markovci in Zabovci so v soboto, 5. oktobra, v organizaciji svojih mentorjev obiskali Deželo škratov nad Slovenj Gradcem. Že med vožnjo smo se pogovarjali o požarni preventivi in tudi o tem, kako bi gasili gozd, ki ga je na Koroškem veliko. Pogovarjali smo se o lanskih jesenskih poplavah, saj smo videli, da reka Drava teče nedaleč stran od glavne ceste. Dežela škratov se nahaja precej visoko nad gozdom. Zdelo se nam je, da bomo šli precej časa skozi gozd, vendar smo že po nekaj sto metrih prispeli na veliko jaso. Tam nas je pričakala velika tabla z napisom Dežela škratov. Najprej smo si želeli na hitro ogledati ta kraj. Vsi odrasli škratje in škratke so bili lepo oblečeni. Nosili so velike pisane kape, dolga lepa krila in hlače. Škratje imajo tudi svojo
menjalnico. Tako smo si morali evre menjati v njihov denar, ki se imenuje škrtin. Na jasi so bili razporejeni različni naravni materiali - od zelene koruznice, do zrele koruze, veliko buč, korenja, kostanjev, slama in še mnogo drugega. Skupine so se lahko prijavile za izdelavo različnih motivov. Naši mladi gasilci so izdelali smešna zaljubljenca. Ogledali smo si del gozda, kjer so imeli predstavljene različne škrate: gozdnega škrata, rudarskega škrata, Perkmandeljca, vile, Ajdovo deklico ... Ogledali smo si tudi predstavo o škratu Smetku, ki je nenehno vsepovsod odmetaval smeti in ob tem užival, vendar so ga na koncu zaprli. Otroci so se naučili marsikaj novega in bilo je zelo veselo. Obljubili so, da bodo še naprej pridno hodili na gasilske vaje in tekmovanja.
Marija Prelog
Povabilo na martinovanje
Občina Markovci in Kulturno društvo Bukovci ob prazniku sv. Martina prirejata 16. tradicionalno prireditev Vesela jesen. Prireditev bo 9. novembra v večnamenski dvorani v Bukovcih s pričetkom ob 18. uri. Ponudba večera so mošt in vino, domača južina, živa glasba in obilo dobre volje. Lepo vabljeni.
Leto 14, 'številka 4, oktober2013
11
ÍJÜT (7 (VIA K KO VCI i V
Srednjeveški tabor
V dvorcu Dornava je v soboto, 12., in v nedeljo, 13. oktobra, potekal Baronov tabor. Organiziral ga je 12. princ ptujskega kurentovanja baron Janez Golc plemeniti Jakob Breuner Markovski. Tabora so se udeležile skupine iz Slovenije in tujine, ki predstavljajo način življenja v srednjem veku in običaje tistega časa. V soboto dopoldan so pripravili delavnice za 220 otrok iz OŠ Dornava. Izdelovali so papir, predstavili so jim Trubarjev abecedarij, kaligrafsko pisavo, orožarno, mečevanje in lokostrelstvo. Učili so se meščanskih plesov in se igrali na starodobnih igralih. Za kosilo so pripravili tako imenovani Baronov lonec, popoldan se je na prizorišče s kočijami pripeljalo pet nekdanjih princev ptujskega kurentovanja. Zaradi dežja so za
soboto predvideni viteški turnir prestavili na nedeljo, turnir v mečevanju pa so izvedli v preddverju gradu. Prvi dan druženja so zaključili z večerjo za 58 povabljenih gostov. Med večerjo so prikazali kulturni program. Nastopili so plesalci in plesalke društva Cesarsko-kraljevi Ptuj ter orientalska plesalka, prikazano je bilo tudi mečevanje. V nedeljo, drugi dan Baronovega tabora, se je srednjeveška grajska gospoda sprehodila po Dornavi in obiskala Zavod dr. Marijana Borštnar-ja, kjer so jih lepo sprejeli. Za opoldansko kosilo je bil zadolžen aktualni princ ptujskega kurentovanja Miro Slodnjak -Vitez Dornavski. Druženje na Baronovem taboru se je zaključilo v popoldanskih urah z viteškim turnirjem, mimohodom skupin in podelitvijo priznanj.
MZ
Baron Janez Golc plemeniti Jakob Breuner Markovski in njegovo spremstvo
Srečanje gasilk
Letošnje srečanje prostovoljnih gasilk iz območja podravske regije je potekalo 22. julija. Organizacijo prireditve je prevzela Gasilska zveza Dornava.
Srečanja se je udeležilo več kot 150 žena in deklet, ki so na kakršenkoli način povezane s prostovoljnim delom v matičnih gasilskih društvih. Organizatorji so se odločili srečanje pripraviti v sklopu gobarskega praznika v Žamencih, ki ga že 40 let pripravlja PGD Žamenci. Ob tej priliki smo si lahko ogledale tudi razstavo zelišč in zeliščnih pripravkov, pa tudi razstavo gob, ki so jo pripravili v gozdu tik ob prireditvenem šotoru. Srečanja smo se udeležile tudi članice občinskega gasilskega poveljstva Mar-
kovci in bile smo pozitivno presenečene nad izredno dobro organizacijo prireditve. Po pozdravnih govorih so se pričele športne družabne igre, pri katerih so se formirale ekipe po posameznih gasilskih zvezah. Pri igrah so se tekmovalke morale kar potruditi, saj je tisto sobotno popoldne sonce močno pripekalo. Po tekmovanju se je pričelo družabno srečanje, ki smo ga udeleženke izkoristile za prijeten klepet s članicami drugih društev in tudi s skupnim plesom ob prijetni glasbi.
Ugotavljale smo, da je prav, da se enkrat na leto srečamo v širši obliki in izmenjamo medsebojne izkušnje na osebni in društveni ravni.
Marija Prelog
Udeleženke srečanja iz OP občine Markovci
Foto: Marija Prelog
Kosili kot nekoč
Novovaščani so tudi letos prikazali košnjo na star način.
Krajani Nove vasi so tudi letos v Štur-movcih uprizorili košnjo trave na star način. Z vsakoletno prireditvijo, letošnja je bila že 12-ta po vrsti, obujajo spomine na stare običaje in ohranjajo kulturno-etnografsko dediščino tega okolja.
Rano zjutraj, okrog šeste ure, so se kosci zbrali pred gasilsko-vaškim domom v Novi vasi. Pozdravil jih je gospodar Peter Slana, okrepčali so se s požirkom »ta hudega«, nato pa so se odpravili kosit na travnik v bližnje Šturmovce. Letos se izjemoma v Šturmovce niso peljali z lesenimi ladjami ali rancami, saj je bila po novembrskih poplavah rečna struga za morebitno plovbo še vedno prenevarna. Kosce so na travnik odpeljali z vozovi, ki jih je vlekla konjska vprega. Ob prepevanju ljudskih pesmi so kosci travnik
pokosili, po 8. uri so se jim pridružile še gospodinje ter postregle z okusno domačo malico (kislo juho, domačim kruhom in skutinimi pogačami). Po malici so gospodinje in kosci na travniku travo pograbljali, jo spravili v plaste in je nekaj naložili na voz. Tudi letos so se koscem pridružili člani BCS teama iz Nove vasi, ki so z motornimi kosilnicami pokosili sosednji travnik. Ko je bilo delo opravljeno, so se vsi udeleženci košnje odpravili nazaj v domačo vas, kjer je v nadaljevanju v gasilsko-vaškem domu potekal še družabni popoldan.
Organizatorji košnje na star način so bili Vaški odbor, Konjeniško društvo, Gasilsko društvo in Aktiv podeželskih žena Nova vas v sodelovanju z Občino Mar-kovci in BCS klubom Nova vas.
MZ
Društvo Sapiencia
Društvo Sapiencia je mlado društvo, ki se ukvarja z drugačnim pogledom na naravo in s tem, kaj vse nam le-ta nudi. Predsednica je mag. farm. Vesna Forštnerič, društvo pa ima sedež v Hvaletincih v občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah.
Društvo smo že predstavili na junijskem predavanju o ljudskem zeliščarstvu, tokrat pa smo se članice OORK in župnijske Karitas udeležile poletnih in jesenskih delavnic.
V juliju smo se udeležile delavnice o izdelovanju naravnega mila. Predsednica Vesna nam je najprej predstavila teoretični del: kaj sploh milo je, iz česa je sestavljeno, zakaj milo čisti, kako so ga pripravljali nekoč in še precej drugih zanimivosti. Nato smo se tudi same lotile izdelave mila.
Glavne sestavine mila so maščobe, natrijev hidroksid ali kalijev hidroksid za tekoče milo, destilirana voda in nego-
Foto: Marija Prelog
Predsednica društva Vesna Forštnerič
valni dodatki, ki smo jih dodale po lastni izbiri. To so bila različna zmleta zelišča in eterična olja. Za maščobo smo uporabile kokosovo maslo, ki je trdo in ima tudi visoko penilno moč. Pri postopku izdelave moramo biti zelo pazljivi že na začetku, ker natrijev hidroksid burno reagira z vodo. Milo mora po izdelavi zoreti še štiri do šest tednov, saj v tem času izgubi ostrino. Izdelale smo si svoja mila in udeleženke delavnice smo bile nad svojim izdelkom navdušene. Septembra je bila organizirana delavnica o zeliščih, ki se nabirajo v jeseni, in o tem, kakšno je njihovo zdravilno delovanje ter kako jih pripravljamo. Ravno tako smo najprej imeli teoretično predstavitev, nato smo odšli na travnik in zeliščno njivico, kjer smo iskali rastline, ki smo jih prej videli le na projektorju. Tako smo spoznali in našli dvoletni svetlin, ameriški slamnik, veliko koprivo, navadni regrat, smetliko, divji kostanj, navadni lan, brestovolistni oslad, drobnocvetni vrbovec, navadni sporiš, črno deteljo, navadni repik ...
Mag. Vesna nam je predstavila, kako pomembno je, da rastlino bolje spoznaš in jo tudi ceniš - za to, kar ti ona daje. Predvsem je pomembna ozaveščenost o rastlinah, saj imamo marsikaj za plevel in ga uničujemo, v resnici pa je zdravilna rastlina, če jo le poznamo. OORK in župnijska Karitas sta predsednico društva Sapiencia povabila, da svoje znanje pride še večkrat predstavit širši javnosti naše občine.
Marija Prelog
12
Leto 14, številka4, oktober2013
LIST (7 [Vi. A K KO VC
Z jesenjo se čebelarska letina zaključuje
Člani Čebelarskega društva (ČD) Mar-kovci so junija na izrednem občnem zboru izvolili novo vodstvo in za predsednico imenovali Otilijo - Tilčko Petrovič iz Bukovcev.
Aktivnosti ČD Markovci so bile v tem letu med drugim usmerjene v urejanje okolice društvenega čebelnjaka. Spomladi so člani zasadili trse vinske trte, jeseni so postavili še sohe. Pod novimi brajdami so namestili lesene klopi in mize. Junija so v jami, ki je v neposredni bližini čebelnjaka, pokosili travo, v sklopu delovnih akcij so se urejale gredice na zelenici ob čebelnjaku, zasadili so medovite cvetlice, posadila so se tudi drevesa, ki v času cvetenja izredno medijo. Za košnjo trave je društvo letos nabavilo novo kosilnico, skozi celo leto je bilo poskrbljeno za urejenost samega čebelnjaka. 21. julija so člani opravili točenje medu in dogodek zaključili s prijetnim popoldanskim druženjem. Konec avgusta se je društvo predstavilo na Mladinskem gasilskem taboru v Prvencih, 23. oktobra so člani prisluhnili predavanju o senzoričnih lastnostih in prepoznavanju
medu. Predavanje je bilo organizirano v restavraciji Gastro na Ptuju, predaval je Andrej Jernej. Vrsta aktivnosti pa vodstvo in člane ČD čaka tudi v prihodnjih dneh. 6. novembra se bodo udeležili posveta čebelarskih društev, 15. novembra bodo sodelovali v vsakoletnem projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. V okviru projekta bodo markovski čebelarji otrokom vrtca in učencem OŠ podarili med za zajtrk in jim hkrati predstavili delo čebelarjev ter postopek pridobivanja medu.
Jesen pa je tudi čas, ko se sezona čebelarjenja zaključuje. Medtem ko se zadnji med toči v poletnem času, je potrebno v jeseni čebelje družine pripraviti na zimo, jih nahraniti in panje pred zimskim mrazom ustrezno zaščititi. Ker čez zimo v čebelnjaku ne bo dela, bodo čebelarji ta čas prav gotovo izkoristili za strokovna izobraževanja in se udeležili predavanj, ki bodo organizirana bodisi v okviru zveze čebelarskih društev bodisi v okviru društva.
MZ
Točenje medu v mesecu juliju
ŠRD Markovci gradi nov ribiški dom
Člani Športno-ribiškega društva (ŠRD) Markovci so letos na občnem zboru izvolili novo vodstvo. Predsednik društva je po novem Branko Kostanjevec.
Za mandatno obdobje si je predsednik Kostanjevec zadal smele načrte. Med najpomembnejšimi je zaključek gradnje ribiškega doma. »Želeli smo sestaviti ekipo vodilnih ljudi, ki bodo pripravljeni delati. To nam je že tudi dobro uspelo. Spremenili smo način in organizacijo dela ter ustrezno razdelili zadolžitve. Naš cilj je dolgoročno povečati članstvo ter poskrbeti za ribnik in okolico, da bosta ohranjena v dobrem in čistem okolju. Sodelovali bomo z drugimi društvi v okviru naše občine in izven nje, prirejali društvene, občinske in regijske ribiške tekme, ribnik in ribiški dom bomo priložnostno oddajali v najem, v društvu pa želimo ustvariti prijetno in prijateljsko vzdušje,« navaja Kostanjevec.
ŠRD Markovci ob ribniku v Prvencih gradi nov ribiški dom. Za letos so z deli zaključili. »Objekt smo morali zaradi nevarnosti visoke podtalne vode dvigniti za 80 centimetrov, kar nam je povzročilo nepredvidene dodatne finančne stroške. Kljub temu smo ribiški dom pozidali, uredili notranje omete in napušče obložili z brunami. Gradnja bi naj bila zaključena čez dve leti. Dom bo v prvi vrsti služil druženju ribičev in drugih gostov, ki jim je športni ribolov rekreacija. Objekt bomo oddajali v najem občanom za organizacijo piknikov in drugih druženj,« je povedal predsednik društva in o financiranju gradnje dodal: »Financiranje poteka iz različnih virov. Velik del sredstev prejmemo iz občinskega proračuna, iz lastnih virov (članarine in organizacija tekem) ter iz sredstev sponzorjev, ki nam vedno priskočijo na pomoč, ko jih zaprosimo, pa naj si bo to iz območja lokalne skupnosti ali izven nje. Veliko dela smo postorili sami, s prostovoljnim udejstvovanjem naših članov. Na dosedanje izkušnje glede obiska pri ribniku smo prepričani, da so sredstva, ki jih vlagamo v gradnjo, dobra naložba za turistični in športni razvoj kraja ter same občine.«
ŠRD Markovci ima 65 članov, društvo je aktivni organizator raznovrstnih ribiških tekmovanj. Med drugim so prireditelji meddruštvenih tekmovanj, organizirajo dru-
Gradnja ribiškega doma
štvene lige, v kateri sodeluje 45 njihovih članov, bili so soorganizator tekme vojnih veteranov za Slovenijo ter organizatorji tekme paraplegikov, nočne tekme, tekme za Cara 2013, tekme med vasmi občine in tekme s prijateljskim ribiškim društvom Žejne ribice iz občine Hajdina. Društvo je letos sodelovalo na Mednarodnem tekmovanju v Dornavi in doseglo 9. mesto, na Medobčinskem tekmovanju v Moškanjcih so dosegli 4. mesto, sodelovali so na tekmi za pokal Palome, največji društveni uspeh je v letošnjem letu dosegel Aleks Mesarič, ki je postal državni prvak v članski B-ligi.
MZ
Člani TD obiskali Poljsko
Člani in drugi simpatizerji Turističnega društva občine Markovci so se med 9. in 11. avgustom udeležili ekskurzije na Poljsko, kjer je bil cilj potovanja obisk rimskih iger v mestu Wielun v centralni Poljski.
Na pot so iz Markovcev krenili v petkovih večernih urah čez mejni prehod Šentilj mimo Dunaja, Brna, čez Krakow do samega cilja, mesta Wielun, kamor so prispeli v zgodnjih popoldanskih urah naslednji dan. Tam so se srečali s predstavniki mesta, nato pa nastopili na njihovi osrednji prireditvi, že omenjenih rimskih igrah. Predstavljali so se s skupino, imenovano »Vinorum corpus Poetovio« ali po naše »kot rimski vinarji«. Z omenjeno predstavitvijo se društvo udeležuje tudi tradicionalnih rimskih iger na Ptuju. Vsi izletniki so bili zelo presenečeni nad poljsko gostoljubnostjo, saj Poljaki pregovorno ne veljajo za najbolj gostoljuben narod. Čas na Poljskem jim je hitro mineval in
že naslednji dan so si ogledali mesto Wielun, ki je zelo bogato s svojo zgodovinsko dediščino, saj je bilo v preteklosti večkrat pomembno upravno in politično središče regije. Mesto tudi velja kot prvo, ki je bilo bombardirano v začetku 2. svetovne vojne ob invaziji Nemcev na Poljsko. Po ogledu mesta je člane TD pot vodila še do nemškega koncentracijskega taborišča Auschwitz, ki je danes spremenjeno v muzej ter obiskovalce spominja in opominja na grozote holo-kavsta. V času druge svetovne vojne so Nemci načrtno v taborišču pobili več kot milijon Judov in drugih, ki so jih smatrali za državne sovražnike. Samo taborišče je res ogromen kompleks, sestavljen iz treh delov, za katerega ogled bi potrebovali skoraj cel dan. Obisk Auschwitza je bil tudi sklepno dejanje potovanja po Poljski. Sledila je vožnja proti domu in obujanje spominov na prijetno doživet vikend med Poljaki.
Matjaž Mlinaric
Člani TD občine Markovci na gostovanju na Poljskem
Foto: Matjaž Mlinaric
Leto 14, številka 4, oktober2013
13
(7 ÍVLíVRKOraiV
Iz osnovne šole Markovci

(SI
ti s kamero
Končno počitnice! Ni šole, ni ocen, ni učenja, lenuharjenje, spanje, kopanje ... in seveda poletni tabori. Letos sem se udeležila poletnega tabora inovativnih tehnologij v Ljubljani. Tja sva se odpravila z Maticem Šešerkom. Udeležbo na taboru sva kot zmagovalca državnega tekmovanja v video montaži dobila za nagrado. Izbrala sva si delavnico Pirati s kamero, v kateri smo se naučili in preskusili v vseh fazah nastanka video izdelka, od ideje do končne montaže. Skupaj s še drugimi udeleženci iz celotne Slovenije sva preživela šest zanimivih in pestrih dni. Spremljal naju je tudi učitelj Gregor Zmazek kot najin mentor. V nedeljo, 18. avgusta, smo se Matic, učitelj in jaz odpravili s polnimi kovčki na pot proti Ljubljani. Po dolgi poti smo se pripeljali pred dijaški dom Vič, v katerem smo živeli šest dni tabora (na srečo ali pa tudi na žalost nismo spali v šotorih). Še isti dan smo začeli z našo delavnico. Prve dni smo poslušali (včasih samo na eno uho) predavanja, v katerih smo se naučili vse potrebno za nastanek dobrega videa. Ogledali smo si tudi RTV Slovenija. Videli smo studie (tudi studio Tednika in velike studie blue-screna), scene za oddaje, montažo filma in risanke ter obdelavo barve. Ogledali smo si radio in velike glasbene studie, v katerih snemajo glasbo. V živo smo poslušali radijsko oddajo. Videli smo stare rekvizite televizije in radia. Slikala sem se zraven prave velikanske kamere, videla sem, kako uravnavajo zvok in sliko pri oddajah v živo in se naučila veliko novega. Po izletu smo nadaljevali z delavnico in na vrsti so bile naše ideje. Iz mene so kar padale, vendar je bil čas samo za eno, najboljšo idejo. Po dolgem sklepu, katera je najboljša ideja, smo se z Maticem in Lukom odločili posneti videospot na pesem Zgodba zase, skupine In&Out. Dobila sem preblisk o zgodbi za videospot in že smo pisali scenarij in ga nato izpopolnili v snemalni knjigi. Vzeli smo snemalno knjigo in opremo za snemanje ter se odpravili na Prešernov trg, kjer je potekalo snemanje. Ker smo na taboru bili samo šest dni in nismo imeli časa na pretek, na žalost nismo mogli izvesti avdicije za igralce, ki bi nastopali v vide-ospotu. Tudi drugi udeleženci tabora v sebi niso videli prihodnjih igralcev, zato sva glavne vloge igrala jaz in še drugi član naše skupinice, Luka. In, akcija! Počakaj! Kje pa so baterije? Četudi smo se na predavanju učili, da moramo vedno preveriti, če imamo s sabo baterijo in rezervne baterije, so se naše baterije polnile na fakulteti. Vendar smo te tehnične težave hitro rešili, začelo se je snemanje. Ker sta zraven nas bila dva nadarjena s področja kamere (Aljaž Bastič in Gregor Zmazek) in ker smo imeli talentiranega snemalca Matica Šešerka, je snemanje potekalo super. Imeli smo tudi številne gledalce. Tisti dan konec smo se izmučeni odpravili na večerjo. Že naslednji dan se je snemanje nadaljevalo v narejenem green-screen studiu ter pred fakulteto. Jupi! Vse scene in inserte smo imeli posnete. Začela se je montaža, ki pa se kar ni hotela končati. Montirali smo dolgo v noč in motivacija za delo je začela popuščati. Edino učitelj Gregor in jaz sva vztrajala ter grobo zmontirala video. Montaža se je nadaljevala še naslednji -zadnji dan. In uspelo nam je! Zmontirani videospot smo izvozili in pripravljen je bil na premiero. Starši, prijatelji, sorodniki so se že zbirali in sledili sta predstavitev naših izdelkov ter podelitev priznanj. Na taboru je bilo še petnajst drugih de-
lavnic. Udeleženci vseh delavnic smo se odpravili na zaključno prireditev. Po prireditvi sta sledila pogostitev in slovo od vseh novih prijateljev. Da ne boste mislili, da smo veš čas samo delali. Prvi večer smo se z raznimi družabnimi igrami boljše spoznali in si pridobili prijatelje. Dva dneva smo imeli športni turnir (igrali smo odbojko, košarko, nogomet). Naša skupina, imenovali smo se J10, je osvojila drugo mesto. Preizkusili smo se tudi v bowlingu, na fakulteti pa smo imeli kino večer. V petek, 23. avgusta, sva z učiteljem Gregorjem spakirala najine stvari in se izmučena odpravila proti domu. Zamikali so naju trojanski krofi in tako sva si vsak enega privoščila, potem pa me je kar zmanjkalo in sem zaspala. Ne spomnim se točno, ampak mislim, da sem sanjala o super tednu, ki sem ga preživela v Ljubljani.
Katarina Tement, 9. a
Moje najbolj nore počitnice
Med počitnicami smo si gradili hišico na drevesu. Za grajenje je bilo potrebno veliko pridnih rok. Vsak od nas je prinesel nekaj, kar nam je bilo v pomoč pri gradnji. Bilo je veliko različnih stvari: eni so prinesli kladivo, drugi les in spet tretji žeblje. Dečki so vzeli v roke kladiva in začeli zabijati deske na velika drevesa, punce pa smo uredile potko do hišice. Ko je bila hišica že skoraj narejena, so si spet premislili, da bi imeli hišico na drugem kraju in šli smo jo gradit tja. A ne, spet ni bilo prav. Nato pa smo se odločili, da bomo imeli hišico na robu gozda in sedaj imamo izdelane tri hišice na drevesu. Tudi z družino sem v minulih počitnicah preživela veliko nepozabnih trenutkov, eden od teh je bilo morje. S starši in bratom smo šli na morje in tam zelo uživali. Vsak dan smo se hodili kopat in šli smo na plažo. Poleg kopanja nam ni zmanjkalo časa za zabavo in humor. Veliko smo se pre-smejali in uživali v vsakem dnevu in vsaki sekundi, ki se je zgodila. Na morju smo šli tudi v kino, kjer smo si ogledali film z naslovom Drzni par. Te počitnice so bile zame eno veliko doživetje in upam, da se še kdaj ponovijo v takšni obliki.
Nastja Kostanjevec, 8. a
Moja počitniška potovanja
Letošnje počitnice sem preživel z družino. Ko sta oče in mama povedala, da gremo v Italijo, sem takoj vedel, da bodo nekaj posebnega. Potovali smo z avtodomom in si ogledali italijanske znamenitosti. Ko sta starša v sredo, 10. junija, pripeljala domov avtodom, sem pogledal na uro, ki je kazala šest popoldan. Na hitro smo spakirali in se že odpravili na pot. Pot je bila dolga, vendar sem si čas krajšal z gledanjem filmov in igranjem igric na računalniku. Naša prva postojanka je bila Verona. Sicer smo imeli malo težav z iskanjem avtokampa, ampak smo ga okrog 12. ure zvečer našli. Zjutraj smo se vstali ob 7.30 uri, zajtr-kovali in se odpravili peš v mesto, da bi si ogledali znamenitosti. Ogledali smo si veliko antično areno in tudi svetovno znani Julijin balkon. Ko smo se utrujeni od vročine in hoje vrnili v avtodom, smo nekaj na hitro prigriznili in spet šli na pot. Naša druga postaja so bile Cinque-terre, kar po slovensko pomeni pet morij. V resnici je bilo to pet majhnih ribiških vasic, ki so bile oddaljene približno deset kilometrov. Vasice so sestavljene iz pisanih visokih hišk tik ob morju. Bile so zelo lepe, ampak se od vročine in pešačenja hitro utrudiš. Po končanem ogledu smo se napotili v Sienno, na trg Campo, kjer prirejajo ene izmed najslikovitejših konjskih dirk. Videli smo tudi enega izmed najznamenitejših stolpov na svetu -stolp v Pisi. Z mamo sva si ogledala visok poševen stolp, ki je zelo zanimiv, oče pa je v raje ostal na ''trdnih tleh". Pogled s stolpa je bil zelo lep; še sreča, da je bilo lepo vreme. V Pisi smo kupili nekaj spominkov in že smo krenili dalje. Tokrat v San Gimignano, kjer smo si ogledali številne stolpe, ki so bili različnih velikosti, vendar vsi iste oblike. Nato pa je sledilo eno izmed najznamenitejših mest - Firence. Poleg številnih cerkva in stavb so mi bila najzanimivejša zlata vrata, v katerih so vgravirane različne krščanske zgodbe. Nazadnje smo se ustavili še v Piazza della Signora, kjer sta kipa Davida in Neptuna. Po napornih petih dneh pešačenja in ogledovanja smo se vrnili domov. Domače postelje še nisem nikoli
Gradivo za šolske strani zbira Vida Vajda.
I
bil tako vesel kot tedaj. Na morje smo se odpravili še enkrat, in sicer za teden dni okrog 10. avgusta. Odpravili smo se na otok Čiovo, kjer smo našli lep apartma, ki je bil blizu morja. Bili smo točno nasproti splitskega letališča, kjer so noč in dan brnela letala. Preostanek počitnic sem preživel doma, kjer sem se vsak dan s prijatelji pogovarjal preko računalnika. Te počitnice si bom zagotovo zapomnil, saj so bile najboljše do sedaj. Ogledal sem si veliko znamenitosti, pa še z avto-domom sem prvič potoval in mi je bilo zelo všeč.
Matic Kranjčič, 9. a
3. srečanje družin Kolenko
Minila so že štiri leta od zadnjega srečanja družin Kolenko. Takrat smo imeli srečanje v Novi vasi pri Ptuju. In prišel je čas, ko se zberejo vsi sorodniki - potomci družine Kolenko. Res smo velika družina, ki šteje približno 280 članov, in vsi komaj čakamo, da bodo minila štiri leta, da se ponovno zberemo in poveselimo. Letos smo se zbrali v Mali vasi pri Tomaševih. Bila je sobota, 31. avgust. Morali smo se zelo zgodaj vstati, ker sta mami in teta pekli rogljičke. Jaz se nisem zbudila ob petih zjutraj, ampak ob sedmi uri. Potem sem jima pomagala speči rogljičke in že je bila ura devet. Takrat smo se morali urediti, ker smo imeli ob 10. uri že sveto mašo v Gorišnici, ki jo je daroval gospod župnik Kolenko mlajši skupaj z župnikom iz Gorišnice. Po končani sveti maši smo imeli pred župniščem pogostitev. Malo smo se okrepčali in poklepetali, nato pa odšli na pokopališče, kjer so pokopani naši predniki. - Ko je bilo tega vsega konec, smo odšli na domačijo Franca Kolen-ka in sina Martina Kolenka v Malo vas 36, po domače pri Tomaševih, kjer smo se zbrali vsi sorodniki. Tukaj se je rodilo pet otrok: Jerica, Martin, Janez, Jožef in Franc Kolenko, ki so že vsi pokojni. Moja družina izhaja iz Janeza Kolenka, roj. 1896, to je moj prapraded. Pričakalo nas je pravo kosilo. Po kosilu smo se malo spoznali z družinami, ki pa jih srečamo vsako četrto leto. Nekateri smo odšli na sprehod do Tunfa, kjer imajo zelo veliko rib. Še sreča je bila, da smo imeli s seboj kruh, ker so si zaželele hrane in smo jih lahko videli. Ko pa nam ga je zmanjkalo, smo odšli nazaj na domačijo. Takrat so nam rekli, da se bomo slikali. Kmalu je prišel mimo domačije cestni vlak. Pri nas so se seveda ustavili. Na vlaku so bili gasilci iz Hrvaške in Gajevcev. In tako se je iztekel dan, ko smo imeli tretje srečanje potomcev družine Kolenko. Čez štiri leta se bomo spet srečali, morda takrat pri nas v Stojncih.
Doroteja Kolenko, 7. b
14
Leto 14, številka 4, aktaéer2013
tr
LIST IZ rVfARKOVC
v naravi
Prvi dan, 9. 9. 2013
V ponedeljek zjutraj smo se zbrali pred šolo in se odpravili na avtobus novim dogodivščinam naproti. Na avtobusu smo peli pesmi in jih poslušali. Po dolgi vožnji smo prispeli v Postojno, kjer smo si ogledali Postojnsko jamo. Najprej smo malicali, nato smo odšli v jamo. Tam smo sedli na vlak. Učiteljica nas je opozorila, da ne smemo dvigovati rok in glave, vendar je nekateri niso ubogali. Vožnja je trajala nekje pet minut in na postaji smo izstopili. Z vodičko smo odšli na najvišjo točko, Veliko goro. Tam smo videli star svečnik. Z njim so si osvetljevali pot, ko še ni bilo elektrike. Pot smo nadaljevali do Ruskega mostu. Prečkali smo most in prišli v Špagetno dvorano. Na stropu smo videli tanke kapnike, ki so spominjali na špagete. Na poti v Belo dvorano smo videli bele kapnike z lisami. Sledila je Rdeča dvorana. Tam smo videli dva simbola Postojnske jame: kapnika, ki sta rasla skupaj, vendar sta bila različna. Odšli smo do Partizanskega rova, ki je bil za železnimi vrati. Preverili smo, kako se v večni temi počuti človeška ribica. Nato smo odšli v Koncertno dvorano, kjer sta bila pošta in velik zaslon, na katerem je bila človeška ribica. Vkrcali smo se na vlak in se odpeljali do izhoda. Namenili smo se na avtobus in se odpeljali naravnost do Simonovega zaliva. Tam smo šli na zelo okusno kosilo. Kasneje smo razpakirali stvari in se pripravili za na plažo. Na plaži smo se preoblekli v kopalke. Nato smo šli plavat od učitelja Draga do učitelja Jurija. Odšli smo ven, se preoblekli in se odpravili v depandanse, kjer smo se stuširali in si obesili mokre stvari na balkon in se odpravili na večerjo. Na večerji so nas učitelji večkrat opozorili, naj bomo malo tišji, a nekaterim ni zaleglo. Po večerji smo odšli na sprehod do marine, kjer smo videli, da se v Italiji bliska. Prišli smo v svoje depandanse, se oblekli v pižame. Izmislile smo si ime svoje skupine in se odpravile spat. Tako se je končal naš prvi dan v šoli v naravi.
Dominika Raušl, 5. a
Drugi dan, 10. 9. 2013
Zjutraj smo se zbudili in se preoblekli v športna oblačila, nato smo imeli športno vzgojo. Sledil je zajtrk. Po zajtrku smo šli v hotel, se preoblekli v kopalke in odšli smo na plažo. Tam smo plavali in skakali v vodo. Bilo je zabavno. Po kopanju smo odšli nazaj v hotel in se preoblekli. Sledila je vožnja z ladjo, ki nas je popeljala do Pirana. Tam smo si ogledali akvarij, videli smo veliko rib, tudi morskega psa. Pogledali smo si še druge znamenitosti: cerkev sv. Jurija, hišo Benečanko ... Ustavili smo se tudi na sladoledu. Potem smo se z ladjo odpeljali nazaj do Simonovega zaliva. Šli smo na večerjo, nato pa spat. Ta dan je bil zelo vesel.
Žan Kolednik, 5. a
Tretji dan, 11. 9. 2013
Zjutraj smo se morali zbuditi ob isti uri kot vsak dan, ob sedmih, ker smo imeli tek. Po teku je kot običajno sledil zajtrk.
Nato smo si umili zobe, postlali postelje in se pripravili na učenje. Učili smo se približno dve uri. Nato smo si šli po kopalke in smo se odpravili kopat v bazen. Takoj po kopanju je sledilo kosilo. Nato smo si obuli teniske in smo odšli na sprehod. Sprehod je vodil mimo morja in cerkvice. Med potjo smo odšli na igrala pa tudi na tržnici smo nekaj kupili. Učiteljica nam je pokazala tudi koprski zaliv. Ker smo bili po dolgem sprehodu že sestradani, smo odšli na večerjo. Po večerji smo odšli v sobe pisat dnevnik. Ta dan mi je bil všeč, ker smo imeli lep sprehod.
Marko Kovačec, 5. A
Četrti dan, 12. 9. 2013
Danes smo imeli dober zajtrk, pred njim pa smo se malo razgibali. Nato smo izdelali razglednice. Sledilo je kosilo, po kosilu smo imeli malo počitka. Potem smo šli na bazen, kjer smo imeli tekmovanje v plavanju. Šlo mi je zelo dobro, saj sva jaz in Anže zmagala. Po tem smo odšli na plažo. Bilo je veselo, ker smo šli tudi na tobogan. Nato smo se zabavali z igro med dvema ognjema. Čas na plaži je hitro minil. Zvečer smo šli najprej večerjat, nato pa spat. Ta dan je bil dober in zabaven. Veliko smo doživeli, a vseeno že komaj čakam na moj pravi dom.
Eva Kokot, 5. a
Peti dan, 13. 9. 2013
Zadnji dan šole v naravi. Danes zjutraj nismo imeli telovadbe, ker smo pakirali. Po zajtrku smo se nekateri z lahkim, drugi pa s težkim srcem odpeljali proti solinam. Tam smo si ogledali, kako so včasih pridobivali sol. Morsko vodo so spustili v nizke bazene, kjer se je ob vročih poletjih voda spremenila v paro in na dnu bazena je ostala sol. Kupili smo sol in se odpravili proti domu. Malico smo imeli na gradu Socerb, kjer so se fantje zagledali v drag športni avto. Ko smo se bližali Markovcem, smo že vsi komaj čakali, da bomo prestopili domači prag. Stopili smo iz avtobusa in presrečni objeli starše. Doma smo jim pripovedovali, kako je bilo.
Manja Slanič, 5. a
Svoboda
Svoboda, svoboda, kliče ujetnik, kliče vojak ali celo junak. Svobodo si želi, želi, da temen bojni prostor zapusti.
Svobode kličejo učenci, ko jim matematika ne leži in jih glava boli. Svobodo si učitelj želi, ko učence miri in si dopusta želi.
O svobodi sanjajo vsi, vsi, ki jim kaj na duši leži. Svoboda te na morje tišči, ti sanjati, fantazirati dovoli.
Tjaša Lešnik, 8. b
Razigran navaden dan
Beli dan je kot prodan, v domišljiji razigran. Ponese te v domišljijski svet, kjer je vse lepo, kjer ptički pojo.
Oče, mama glasna sta, a meni vseeno je, kaj pravita. Jaz domišljiji se predam, čeprav je zunaj čisto navaden dan.
Nika Kociper, 8. a
Fantazija
Fantazija je lepa reč, čeprav mami ni vedno všeč. Fantazija je čudna stvar, ki je včasih ne razumeš, tudi če si car. Fantazija te ne reši iz zagat, zato moraš še včasih lagat. Brez fantazije ne morem živeti, ker se delajo preveliki zapleti.
Polona Rojko, 8. a
Fantazija
Skačeš po oblakih, veselo se smejiš, ko v resnici pred nalogo sediš. To je tista fantazija, ki se neizmerno skozi misli ti prebija. Ne moreš slediti nalogi, v mislih prebiraš med revijami in katalogi. Fantaziji se ne moreš upreti, tudi če te mora nekdo močno nadreti.
Eva Vajda, 8. a
Sončni zahod
V odsevu iskrivega morja
se sonce poslavlja. Beli galebi letijo na jug, kmet pa na polje hiti po plug.
A kaj, ko to ni odsev iskrivega morja, in kaj če se sonce ne poslavlja? Moje srce pa vseeno veselo igra, ker ve, da se sončni zahod v morju smehlja.
Tjaša Lešnik, 8. b
Zaključni izlet devetih razredov
V petek, 13. septembra 2013, smo se učenci 9. razredov odpravili na končni izlet.
Zjutraj smo morali zgodaj vstati, vendar ni bilo preveč hudo, saj smo vedeli, da nas čaka še en čudovit dan, ki ga bomo preživeli skupaj. Še ob mraku smo se zbrali na avtobusni postaji pred šolo. Ko se je začelo daniti in so se ostali začeli buditi, smo se mi že veselo smejali na avtobusu. Kmalu smo imeli že prvi postanek, okrog devete ure pa smo že prispeli na svoj cilj, v Koper. Tam smo si najprej ogledali mesto in sinje modro morje. Imeli smo tudi čas za malico. S Tino in Lucijo smo hranile golobe in vrabčke. Po tem smo odšli v hišo eksperimentov. Kar nismo in nismo se mogli načuditi, koliko zanimivih stvari obstaja na naši mali Zemljici. Zelo smo se zabavali ob škripcu, s pomočjo katerega smo se dvigovali, čudili pa smo se tudi vsem optičnim prevaram, ki so nam jih pokazali. Po tem zanimivem dogodku smo se z avtobusom odpeljali do Portoroža, kjer smo stopili na ladjico in se odpeljali nazaj v Koper. Na ladjici smo se veliko pogovarjali in smejali. Preden smo se odpeljali do Ljubljane, smo se ustavili še v McDonald'su. Po prihodu v Ljubljano smo se odpravili v kino, kjer smo se pozabavali ob zanimivem 3D risanem filmu Turbo. Po predstavi smo imeli malo prostega časa, potem pa smo se odpravili na karting. Tudi tam smo se zelo zabavali. Preizkusili smo se v vožnji, kjer smo tudi tekmovali. Najboljši čas je dosegel moj sošolec Niko Cartl. Po adrenalinskem podvigu smo imeli spet malico. Ker pa so v bližini imeli »butkače«, smo preizkusili tudi te. Bilo je super. Preostala nam je le še vožnja domov. Čeprav smo bili prijetno utrujeni od celotnega dne, na avtobusu ni bilo tišine. Na poti smo se veliko smejali, prepevali in klepetali. Pozno domov smo prispeli do šole, kjer so nas čakali starši. Vsi veseli smo doma hitro popadali v postelje. Na izletu smo se imeli res lepo. Škoda le, da je bil to naš zadnji skupni izlet. Nič zato, nam bo pa vsem ostal v lepem spominu.
Špela Vrtačnik, 9. b
Leto 14, številka4, oktober2013
15
Ob mesecu požarne varnosti vaja v Stojncih
V okviru aktivnosti ob mesecu požarne varnosti je v soboto, 19. oktobra, v Stojncih, pri trgovini z gradbenim materialom Rimljan, potekala gasilska vaja občinskega poveljstva Markovci. Pri izvedbi vaje je sodelovalo 51 gasilcev iz petih gasilskih društev (Stojnci, Markovci, Nova vas, Prvenci-Strelci in Bukovci), trije člani civilne zaščite (CZ) in pet civilistov - v vlogi ponesrečencev. Organizatorji vaje so predpostavili, da so otroci v kletnih prostorih stanovanjske hiše imeli zabavo. Tam je zagorelo, požar se je razširil v pritličje. »Intervencijo smo najprej začeli na zahodni strani poslopja. Ko smo dobili okrepitev iz drugih društev, smo izvedli dva napada iz južne in dva iz kletne strani. Naš cilj je bil, da ponesrečence čim prej rešimo iz gorečega objekta, kar nam je tudi uspelo. Člani CZ pa so ponesrečence nato ustrezno oskrbeli,« je povedal vodja intervencije in poveljnik PGD Stojnci Aleš Lenart ter dodal, da so v sklopu vaje prikazali tudi reševanje ponesrečenca iz vodnjaka.
MZ
Foto: MZ
Postroj ob koncu vaje
Foto: MZ
V vaji so sodelovali člani CZ in civilisti.
Zamuda odlikovan za posebne zasluge
Na prireditvi ob letošnjem Dnevu gasilca OGZ Ptuj, ki je 22. junija potekala v Mar-kovcih, je med prejemniki zahval in priznanj bil tudi Martin Zamuda iz Borovcev, ki je za svoje življenjsko delo v gasilstvu prejel odlikovanje za posebne zasluge. Martin je od mladosti aktivno vključen v PGD Borovci. Izpit za izprašanega gasilca je opravil leta 1964. V naslednjih letih se je aktivno izobraževal na operativnem in organizacijskem področju. Njegov čin je višji gasilski častnik (VGČ) II. stopnje. V PGD Borovci je izmenjaje opravljal nalogo predsednika in poveljnika ter tako predano prispeval k razvoju gasilstva v vasi. Leta 1981 je prevzel poveljstvo gasilskega centra Markovci, ki mu je poveljeval do leta 1989. V teh letih je opravil tudi izpit za sodnika. Ob ustanovitvi občine Markovci se je aktivno vključil v občinsko poveljstvo. Tako je leta 1996 postal poveljnik občinskega poveljstva (OP), ki mu je poveljeval do leta 2000. Nato je leta 2001 opravil izpit iz specialnosti (predavatelj), isto leto je opravil tudi izobraževanje z radijskimi
postajami in prejel značko inštruktorja za delo z radijskimi postajami. Za vso svoje delo v gasilstvu je prejel že več priznanj, med drugim plamenico III. in II. stopnje. Leta 2008 je za svoje požrtvovalno delo ob občinskem prazniku prejel listino Občine Markovci. Od leta 2011 je gasilski veteran, v PGD Borovci še vedno opravlja funkcijo predsednika nadzornega odbora. Aktivno sodeluje v štabu CZ občine, v prejšnji krajevni skupnosti Markovci je bil tudi poveljnik CZ. Za aktivno delo je leta 2009 prejel bronasto plaketo Civilne zaščite Slovenije. Martin Zamuda je s svojim požrtvovalnim prostovoljnim delom skozi vsa leta dober vzgled mlajšim generacijam, ki nadaljujejo prostovoljno delo v gasilstvu. Za prejeto odlikovanje mu iskreno čestitamo. Med prejemniki odlikovanj OGZ Ptuj za prostovoljno delo so bili tudi veterani PGD Borovci. Anton Črešnik je prejel gasilsko odlikovanje II. stopnje, Janez Matjašič in Marko Novak pa odlikovanje III. stopnje.
Marija Prelog
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Martin Zamuda
Anton Črešnik
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Janez Matjašič
Marko Novak
Strelci - najmanjša vas v občini Markovci
Strelci so obcestno naselje ob magistralni cesti Ptuj-Ormož. Vas leži na 216,5 m nadmorske višine in je najmanjša in najkrajša vas v občini Markovci. Tudi prebivalcev ni veliko; po podatkih iz leta 2002 nas je 103.
Vas Strelci leži na obrobju občine Markovci. Že leta 1850 je naša vas spadala v občino, v kateri smo še vedno. Središče vasi je urejeno, s ponosom pokažemo kapelico
in nekaj majhnih znamenitosti, ki jih premore naša vas. Urejeni so kanalizacija, oglasna deska in avtobusno postajališče. V vasi deluje Športno društvo Strelci. Glede na majhnost smo s prijatelji iz Prvencev združeni v prostovoljnem gasilstvu in prosveti. Pohvalimo se lahko tudi z gasilkami, ki s prvenskimi puncami uspešno sodelujejo na tekmovanjih in v prostem času. Ne dvomim pa v to, da so tudi vaščani aktivni v drugih, sosednjih društvih. Še posebno radi združimo moči spomladi, ko poteka akcija Očistimo Slovenijo. Takrat se nas zbere kar lepo število in očistimo naš mali kraj, saj se vedno nabere preveč smeti.
Vaščani se danes ukvarjajo s poljedelstvom, tu in tam imamo še majhno kmetijo s kakšnim prašičem, perutnino, manjšimi kopitarji in zajci.
Kljub majhnosti imamo predšolske in šoloobvezne otroke, študente, zaposlene in upokojence. Ponosni smo na naše podjetnike in najboljšega učenca v šolskem letu 2012/2013, Jerneja.
Tadeja Kuhar