UREDNIŠTVO ZARJE .1« V Ljubljani, Framisknnhkn U .raI bt. t> (tiskarna I nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do II. do Se in od 5. do 6. popoldne vsak dau razen nedelj in JmSov Rokopisi se »e vračajo. Nefrnnkirana pisma se ne , . .	sprejemajo.	s	• •
N AHOl’fCINA • celoMna po pošli ali s pošiljanjem na dom M Amim Oonrsko « B m K 21-60, polletna K 10 80, četrtletna K S A-SOi » Nemčijo celoletno K 2840; » t :	ostalo	Inozemstvo	in	Ameriko	celoletno	K	<JU	—.
Posamezne številke po 8 vin.
ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in ;>raz,uuov .* .* .*	ob	pot	11.	dopoldne.	.	\	«
UPRAVNISTVO se nahaia v Selenhuifov ulici Stev. 6, II., id nraduje itn slianke od 8. do 2. dopoldne in i-d 8. do 7. /veto Inseiali: euoslupnii petilvisliea £0 vin., pogojen piostoi. poslani s:	m itPi nt vir. — Irteuile rejen a ii| lavniftvo.
Nefranktrana ali premalo frankirann pisma se ne sprejemajo
mm	Reklamacije	lista	so poštnine proste.	■«
Stev. 792.
V Ljubljani, v torek dne 27. januarja 1914.
Leto IV.
Praktičen patiotrizem.
Besedi »civilist« in »civilizacija« imata eno korenino. Latinski civis Je v ožjem zmislu meščan, v širšem pa državljan. Tudi civilist je državljan, in sicer takorekoč svoboden državljan, ki se lahko oblači po svojem okusu, udeležuje državljanskega lavnega življenja in izbira poklic po svojem nagnenju, po svojih sposobnostih in — seveda — po razmerah. Ali kdor bi mislil, da je naša sedanja civilizacija civilna, ci-vilistična, bi se zelo motil. Prav po »civiliziranih« državah se razvija bolj od vsega druzega militarizem; vrhunec vse civilizacije dvajsetega stoletja je oboroževanje, top je njen glavni simbol. Včasi je bil plot le pripomoček, da je šlo življenje v hiši, v hlevu, na dvorišču lahko mirno svojo pot; armada naj bi bila sredstvo države, da bi njeno prebivalstvo lahko na varnem zasledovalo svoje cilje — zdaj je militarizem glavni namen in smoter države, plot je važnejši od hiše, vojska ne stoji v službi civilizacije, ampak civilizacija in kultura služi armadam. služi militarizmu.
Neka! blaznega le pograbilo države, oziri, mil one. ki jih vodijo. Brez obzira na gospodarski položaj, brez brige za potrebe prebival-slva, izven vsakega razmerja do drugih javnih stroškov naraščajo vojaški proračuni od let a do leta; izredne zahteve, ki se tako pogo-sloma ponavljajo, da postajajo že povsem redne, pa dosegajo take višine, da se dela človeku tema pred očmi. Od države do države leti ta blaznost, podtarmlja si ves svet, mori strmeče narode, sama sebi pa se ne zdi nikdar dovolj velika in z največjimi žrtvami je ni mogoče uto-lažiti. čim več moloh dobiva, tem večja Je nje-Kova lakota.
Blazni pa niso vsi, ki se ogrevajo za mogočen militarizem. Ljudstvo se mora zanj navduševati iz čistega patriotizma. Dobička ne morejo imeti mase od militarizma. Niti tega ne more navadno ljudstvo verjeti, da Je vojska njegova obramba. Kal naj brani puška in top onemu. ki nič nima? Če se mora mladi proletarec obleči v uniformo in marširati na mejo, tedaj se zaveda, da bo nemara s svojim življenjem branil tisto, kar ni njegovo. Če mora delavec sebi in svoji družini odtrgavati od ust, da plačuje direktne in indirektne davke, od katerih se hrani militarizem, ve, da plačuje za interese drugih. Nekaj pa mora priprosti človek vendar Imeti za svojo krvavo požrtvovalnost; zato mu priznavajo, da je njegovo breme patriotično. To seveda nič ne nese, ampak dobro dc srcu, v katerem gori čuvstvo za ideale.
Pa vendar bi bilo krivično, če bi kdo trdil, ua Je patriotizem materijalno nerodoviten. Tudi on je kapital, ki nosi lepe obresti. Bogato se izplačuje patriotizem, če vliva kanone in kuje
oklepe. To ni nič novega. Če razume človek zgovorni jezik številk, se lahko vsako leto ne-kolikokrat prepriča o tem. Svetovno znana delniška družba Krupp, ki je dala pred kratkim narodom nekoliko zabave s svojimi procesi zaradi podkupovanja vojaških oseb, je imela v zadnjem kupčijskem letu štirinajst odstotkov dividende. Pet odstotkov čistega dobička je dobil zakonito predpisani rezervni sklad, dva mi-ljona so oddali izrednemu rezervnemu skladu. Sedem iniljonov so prepisali na nov račun. In ker je tvrdka zelo človekoljubna in socialna ter bi rada obvarovala svoje ljudi vseh socialno demokratičnih izkušnjav, so gospodje dovolili dva miljona za penzijsko blagajno, dva miljona so dali v sklad za delavske dopuste, tri iniljone pa skladu za božična darila. Razun štirinajst-odstotne dividende je torej družba, oziroma Berta Krupp »zaslužila« šestnajst miljonov čistih.
Zaradi deleža, ki ga daje essenska tvrdka socialnim namenom, ni treba preveč sentimentalnosti. Kar »daruje« družba svojim uradnikom in delavcem, jim je najprej odtrgala od plač. Tehniki in delavci ogromnega svetovnega podjetja niso zaslužili le tega, kar prihaja v fonde za penzije in za božična darila, ampak tudi čisti dobiček, ki ostaja družbi v žepu.
Ta dobiček pa je že tako čeden, da Je patriotizem take tvrdke razumljiv. Za štirinajst odstotkov dividende, »zaslužene« brez najmanjšega lastnega truda, se je lahko navduševati za veliko armado in moderno orožje, za nove puške in ladje, če pa narodi sami ne spoznavajo, da so vse te lepe reči nujno potrebne --zaradi domovine seveda — je treba malo pomagati. da se bolj živo občuti ta potreba. Dobe se peresa, ki pišejo za denar, kar se hoče. Nekoliko člankov v tem ali onem francoskem listu. grmečih proti Berlinu, mora zdramiti Mihelina in ga prepričati, da žuga nevarnost od zapada in da je miljarda za nove kanone in barke res neizogibna patriotična žrtev.
Da se le spravi blaznost v tir. pozneje se že sama razvije. Če pogoltne nemški militarizem miljavdo, ne more Francija zapeti svojili žepov. Avstrija ne sme zaostati. Anglija mora paziti, kaj se godi, in preden zadnja država poveča svo.i morilni aparat, spozna že prva. da bi Jo druge lahko prekosile, če ne potipa hitro zopet svojih prebivalcev za denarno mošnjo.
Narodi vidijo, kako raste norost; številke jim kažejo, komu v prid so tako patriotično požrtvovalni, kljub temu pa jemljejo vsa bremena na svoje rame, kljub temu pošiljajo v parlamente vedno ljudi, o katerih morajo vedeti, ds jim bodo vezali nove butare. Praktični patriotizem se pa redi ob njihovem stradanju.
Srbska vlada In militarizem.
Bel gr ad, 21. januarja.
II.
PomlloSčenJe majorja Vesniča Je užalilo ministrskega predsednika Pašiča, ker ga Je bivši vojni minister Božanovič predlagal kralju Petru, ne da bi bil naznanil svoj namen na ministrski seji. Veliko vojaških predrznosti ie Pa-Šič dotlej že mirno pogoltnil; to pa }e menda smatral za osebno žalitev. Zadoščenje bi sl bil lahko pribavil; srbski ministri so odgovorni ta svoja dejanja in se lahko obtožijo. Božano-vičev predlog, da se popolnoma pomilosti ubijalec. bi bil povsem primeren za tako obtožbo.
Tega Pašič ni storil; morda se ni spomnil, morda pa se mu le tak korak zazdel preoster. Odgovoril pa je v uradni »Samoupravi« soci-a'no demokratičnim »Radničkim Novinam«, ki "Iso dovolile, da bi stvar mirno zaspala in tako dajala oblastnim oficirjem še več poguma za aroganco, ki se je najbolj kazala v izsiljevanju zvk nnega vojaškega proračuna.
Tako je odgovarjal uradni list;
»Vlada je dobro odmerila in ocenila potrebe dežele in potrebe vojske. Dokler je na deželni upravi, pojde svojo pot in ne bo dovoljevala nikomur, da bi ji izsiljeval vojaški proračun, kolikor ona smatra, da ni treba dati v sedanjih razmerah. Ustrašila se tudi tega ne bo, da vzame za vojnega ministra civilno osebo, *-e bo to potrebno. Ne le da to ni nenavadno v Hstavnih deželah, temveč je na Angleškem in j rimcoskem pravilo. In kar morejo prenašati ‘•'ancoski generali, med katerimi je veliko več Sfevilno in kvalitativno avtoritativnih volaških osebnosti, zakaj bi tega ne prenašali srbski ge-sfla i? °flc,rN? Najmočnejša pomorska veie-ministr *rop' *e Anglija, ali na čelu angleškega Win«:tnri r>t-Za mornarico ni admiral, temveč
mvorffl o™,r<;hi"- civilni n,inisfer' "« W rL	m	m'nistru.	Na	Francoskem	ni
po be.edah same«a Moltkeja nihče toliko storil -a francosko vojsko, kolikor Freyeinet. inženir, lam ie tudi sedaj, ta trenotek, vojni mitiiste.r Noulans, poslanec, civilna oseba. Na Grškem, kakor ie znano, ie ministrski predsednik Veni-zelos obenem vojni minister. Uprava gospoda
M. Božanoviča In onili mirnodolskili »železnih generalov« nam civilistom ne imponira tako, da bi imeli razloga, da bi se bali meriti z njimi, če ne napravimo kaj bolje, nego so oni napravili, gotovo ne bomo ničesar pokvarili.«
Tako Je bilo čitati v uradnem listu, če nič drugega, je Iz teh stavkov razvidno, da Je moral biti vojaški pritisk res tudi vladi že neznosen; In če se premisli, kaj vse je Pašičeva vlada že mirno pretrpela od vojaškega napuha, tedaj je gotovo, da je generalska prevzetnost prekoračila vse meje.
Argumentaciji »Samouprave« ni prigovarjati. Lahko pa bi se ji še kaj dodalo. Vprašanje, kdo bodi vojni minister v Srbiji, je načelnega značaja. O sposobnostih ni govoriti. Če vsa dežela ne bi imela civilnega človeka, ki bi znal toliko upravljati kolikor kakšen general, bi morali obupati zaradi bodočnosti. Pomen vprašanja pa je v tem. Če nai ostane Srbija demokratična država in se razvija v demokratični smeri, ali pa če naj zabrede v militaristično-biro-kratičen režim, ki ie tul srbskemu narodu in bi pripravljal tla za absolutizem sablje.
če velja načelo parlamentarne v1ad<\ naj bi veljalo za vse ministre, torej tudi za vobiega. Vsi ustavni razlogi govore za to. da se vzame tudi volni minister iz narodne skupščine. To pomeni, da fe voiska podložna narodu, ki je zastopan v skupščini; to bi bilo znamenje, da se militarizem ne sme postavljati nad državo In narod.
Ali lepe besede v »Snmoupravia so bile besede. Narod ie pričakoval še malenkost: Namreč. da se iznremene v deinnia. če pravi vlada, da ji generali in ofiririi ne imponiralo. pravijo na drugi strani generali, da iim re imnomrnfo besede. Ošabni gosnodfe bi pa že dobili rešpekt pred delanii. Do teh pa ie vladi — predolga pot.
Pašič je občutil, da Je treba s to domišljavo družbo obračunati. Napovedal ji ie boj. Ali preden je imel puško v roki, se je skesal, pa imenoval Stefanoviča za vojnega ministra. Naj iniaio na Angleškem, na Francoskem civiliste! V Srbiji ne sega pogum ministrskega predsednika čez besede. Boia z militarizmom ne izvrši vlada: za to bo trsba drugih sil.
Dnevne beležke.
— Dopolnilna volitev za pokojnim deželnim in državnem poslancem Žitnikom bo za deželni zbor 12. marca, za državni zbor pa v maju.
— Iz seje deželnega odbora kranjskega. Iz
zadnje umetniške razstave se nakupijo po ena slika Jakopičeva (Spomini), Strnenova (Hišica na vrtu), Klemenčičeva (Cerkveni interieur), Koželjeva (Kaprice) in Zupančičeva (Puščava pri Sv. Joštu) za skupno nabavno ceno 2430 K. Ukrene se tudi primerno, da se galerija slik v muzeju hitreje otvori. — Zgradba vodovoda Stari trg in okolica v Beli Krajini se odda najnižjemu ponudniku, tvrdki Pettulto in Wurmb na Dunaju za 124.229 K. — Odobri se osnutek poslovnika za cestne odbore in cestarje. — V kmetijski svet se izvolita kot zastopnika dežele komerčni svetnik Povše in deželni odbornik grof Barbo (namestnik). — Peticija ljubljanske mestne občine za prispevek k stroškom velikih javnih del in ona Slovenskega planinskega društva za izredno podporo se odstopi deželnemu zboru. Istotako načrt zdravstvenega zakona obrtno-nadaljevalnih šolah. — Prošnja učiteljev-frekventantov risarskega tečaja na c. kr. državni obrtni šoli, naj bi se stroški njihovih suplentov prevzeli na normalnošolski zaklad, se odkloni. — Deželna vlada se brani izposlovati 50% državni prispevek za uravnavo deželne ceste Črnomelj-Vinica, dokler se v nemškem tekstu ime Vinica ne nadomesti z nemškim Weinitz! — Živinorejski zadrugi v Mošani se dovoli 800 K podpore za mostno tehtnico. — Dogovor vipavske občine z vojnim erarjem zaradi zgradbe vjašnice s potrebščinami 210.000 K se ne odobri ter se pogoje za občino potrdi. — Gasilno društvo v Prečim (novo) dobi podporo 918 K, ono v Podpeči pa 250 K. — Na interpelacijo deželnega odbornika dr. Trillerja obljubi poročevalec, da se sklep ljubljanskega občinskega sveta o nakladi na žgane pijače predloži že v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru, glede Kregar-Stefetovih pritožb zoper proračun pa trdi, da mora še čakati na razna pojasnila deželne revizijske komisije.
— Obremenitev srednjega stanu po novem finančnem načrtu, ki jo slika »Slovenec« za največje zlo, je po natančnem pregledu res taka, da nam je popolnoma jasno, zakaj da ne razloži »Slovenec« svojim bralcem s suhimi številkami »obremenitve«. Ta »neznosna obremenitev« srednjega stanu s povišanim dohodninskim davkom od 1800 do 10.000 K zadene v vsej Avstriji 713.000 davkoplačevalcev. Od teh bo »obremenjenih« 474.000 z manj kakor 1 K, 120.700 od 1 K do 1 K 50 vinarjev; 28.000 s 3 K do 3 K 50 vinarjev; 19.200 s 4 K do 4 K 50 vin., 8400 s 5 K in 7600 s 6 K. Res, strašno! Naj resnicoljubni »Slovenec« seznani svoje či-tatel.ie s temi številkami. Tega seveda ne bo storil, ampak bo še nadalje uganjal demagogijo kakor doslej. Stara navada je železna srajca.
— Princ Wled hoče in noče. Izmajil beg mu je brzojavno čestital za novo leto in pel o vdanosti albanskega naroda. Princ Wied mu je brzojavno odgovoril in vzel vdanost albanskega naroda na znanje. Morda princ Wied ne čita časopisov. Blagor človeku, kateremu tega ni treba! Ampak tak človek bi moral živeti na mesecu. Na zemlji pa je življenje posameznika tako spojeno z življenjem vseh, da se lahko pravi: Gorje onemu, ki ne čita časopisov in ne ve, kaj se godi! Princ Wied bi za silo nemara že izhajal brez čitanja, Če bi hotel ostati nemški princ. Ker pa hoče postati albanski knez, bi sc taka brezbrižnost lahko neprijetno maščevala. Gospod Wied se pripravlja, da dobi svoj narod. Tega je vendar nekoliko več kakor njegovih sedanjih lakajev. Svet in njegovi dogodki mu torej ne morejo biti Hekuba, zlasti pa ga mora kolikor toliko zanimati, kaj da Je kaj v Albaniji. In če je čital časopise, pa če ni prav preveč pozabljiv, bi moral vedeti, da se je prav pred kratkim nekaj pletlo med Izmajilom Kemalom in Izetom, da so hoteli Izeta posaditi na tisti tron, ki so ga dali stesati zanj, za princa Wieda, »Viljem I. albanskega«, da je moral Izmajil Kemal »prostovoljno« demisionirati in da zaupa mednarodna kontrolna komisija v Valoni vsem Albancem toliko, da je — sama prevzela vlado. Posebno vabljivo to vse skupaj gotovo ni. Ali nekaj dobrega imajo te sitnosti vendar. Evropske velesile, ki so se dolgo obotavljale zaradi albanskega posojila, so se zbale, da se bo gospod princ ustrašil albanskih nerodnosti, in tedaj bi pravzaprav same ostale na cedilu: kajti princ Wied postane albanski knez po volji Evrope in ta volja se je že tolikokrat blamirala, da si ne želi še kakšne nove blamaže. -Zato so velesile načeloma sklenile, da dovolijo zahtevanih 75 milijonov. Za ta denar hoče princ Wied — načeloma. Ali dan njegovega odhoda še ni določen — to se pravi, da praktično še noče. Petinsedemdeset miljonov je nekaj, ampak živlejnje je tudi nekaj. Najbolje bi bilo, če bi se dalo oboje združiti. Petinsedemdeset miljonov — ampak v Potsdamu! Kajti iz Postdama je tudi blizo do Berlina, in če ima Človek 75 miljonov, je tam lepo. Kako bo v Valoni, se pa le še ne ve.
' Skrbi In zabave v Vatikanu. Pred kratkim se je razširjala po Časopisih vest, da ie papež prepovedal znani ples »tango«, ki je prišel iz Arger.tinije v Evropo in se tukaj »e
le v najhitrejšem tempu razširil, ampak tudi razburil duhove tako ali pa skoraj tako kakor balkanska vojna, albanski problem in anatol-ske reforme. Z »vprašanjem« tanga so se bavill plesni učitelji, rektorji, kralji in cesarji, škofi in —papež. Eni ga priporočajo, drugi ga prepovedujejo, in kjer so različna mnenja, tam je kmalu tudi strast. Za pravoverne katoličane je bilo seveda nadvse važno, kaj da pravi v resnici papež. Kajti zvest sin cerkve nima svoje sodbe. On lahko gleda in posluša, pa ne vidi in ne sliši, če pravi Vatikan, da je tango spodoben, Je spodoben; če dekretira, da je pregrešen, je pa pregrešen. »Matin« prinaša zdaj po-. Jasnilo te pereče zadeve. Iz Rima mu namre*1 poročajo:
Papež ni absolutno prepovedal tanga. Kardinalni vikar se je po papeževem nalogu le na to omejil, da je krščanskim družinam odsvetoval od tega plesa. Kakor je znano, Je kardinal Pom pili dne 12. t. m. naslovil na rimske katoličane okrožnico, v kateri svari pred gotovimi prekomorskimi plesi, ki lahko žalijo Čut sramu, ter jih je pozval, naj uvedejo akcijo proti tem plesom. Pod prvim vtiskom tega pisma je bilo takoj nekoliko prireditev s tangom odpovedanih. Požneje pa so se ljudje vprašali, če gre res za formalno prepoved tanga. Med posebno pridnimi plesalci je tudi mnogo članov visoke katoliške aristokracije, mnogo papeževih titular-jev in dostojanstvenikov. Nekateri izmed njih so se obrnili direktno na papeža, da bi izvedeli njegovo mnenje o tej reči. Slišati je bilo celo, da je mlad rimski princ pred papežem plesal tango, da si more sveti oče sam ustvariti mnenje. To je pač napačno. Resnično pa je, da je ta princ s svojo sestro plesal tango pred papeževim tajnikom In Imel nato s papežem razgovor, v katerem je papež dejal, da je to, kar prepoveduje Vatikan, tisti tango, ki ga plešejo v gotovih krogih in da zadene ta prepoved sploh vse nemoralne plese. A prior! pa papež ne prepoveduje tanga, če ni identičen s tistim plesom, ki ga plešejo po argentinskih živinskih dvorih.«
Za verne katoličane mora biti to vsekakor velika tolažba, če slišijo, da tudi s tangom lahko priplešejo v nebesa. Nemara se da sedaj še pro-testantovsko pruski Viljem omehčati pa dovoli tak tango, kakršnega ne prepoveduje Pij. Vsekakor pa Je zanimivo, kakšne velike skrbi imajo v Vatikanu in kako se morajo tam zabavati.
— Krščansko socialna delavska društva delujejo »samo za interese delodajalcev«! Tako Je namreč dobesedno čitati v pismu krščanskega delavskega društva Annabergu. Pismo se glasi: Krščansko delavsko izobraževalno društvo »Sloga« (Centrala v Št. Hipolitu, skupina Annaberg). Velecenjeni gospod! Delavec Avgust Filzvvieser, ki je bil zaposlen na Vašem gospodarstvu v Ofissingu, je bil dne 22. novembra t. I. odpuščen iz Vaše službe. Kakor navaja Filzwieser, si le-ta ni svest, da bi bil pri svojem delu storil kako krivdo, temveč je vzrok njegovega odpusta agitatorično delovanje za krščansko delavsko društvo! Ker pa je to organizacijo smatrati kot protiutež proti socialno demokratičnemu stremljenju, in ker le-ta organizacija deluie samo za interese delodajalca, torej skuša omejevati od socialno demokratične , strani stavljene neopravičene mezdne zahteve in draginjske stavke, prosi podpisano krščansko delavsko društvo Vaše blagorodje prav vliudno za zopetni spreiem delavca Avgusta Fiizwieserja V Vašo službo in na njegovo prejšnje mesto. Nadalje bi še bilo pripomniti, da imajo krščanski delavci vsak mesec svoja društvena zborovanja v krčmi Obergfissing. kar je tudi za tamošnjega najemnika velike koristi.
V nadeli, da se bo Vaše blagorodje oziralo na našo prošnjo za našega Člana Avgusta Filzwie-serja, prosi najudanejše krščansko delavsko izobraževalno društvo »Sloga« v Annabergu, Nižje Avstrijsko. — Annaberg, 2. decembra 1913. — Ivan Tesar, zapisnikar; Anton Hoch-muth, predsednik; Peter Pfasser. blagajnik; dr. Lambert Studenv. prezes. — To je pa zares dosti jasno. Prav čedna družba je to. »Izobraževalno« društvo, ki deluje samo v korist podjetnikov in ima namen — ne izobraževati delavce, pač pa vzgaiati krur.irje!
— Iz tiskarskega gibanja. 28. januarja, torej jutri, se prično na Dunaju nova rogala"5-* o tarifu. PogafanJ se udeleže tudi zastopniki nemškega tarifnega urada kot strokovnjaki svetovalci.
— Razglas c. kr. deželne vlade v Ljublianl
o razpisu ožjih volitev za c. kr. obrtno sodišče v Ljubljani v skupinah I (veliki obrati izvzemši trgovske obrate) in 111 (trgovski obrati) volilnega razreda podjetnikov. Dne 25. novembra 1913 izvršene dopolnilne volitve prisednikov in namestnikov c. kr. obrtnega sodišča v LJubPani v volilnem razredu podjetnikov so imele v spodaj označenih skupinah sledeči izid: I. skupina. Veliki obrati izvzemši trgovske obrate. Voliti ie bilo 4 prisednike In dva namestnika. Oddanih je bilo v vseh osmih sekcijah 22 veljavnih glasovnic. Absolutna večina znaša torej 12 glasov. Od veljavnih glasov so dobili: a) pri volitvi prisednikov c. kr. obrtnega sodišča: Korn Teodor, klepar in inštalater v 1 jubljani, Slomškova ulica 10, 14 glasov; Tonnies Emil, tovarnar v Ljubljani, Dunajska cesta 35, 14 glasov; Btber i Fran. ravnate!! tovarne za lep v 1 jubljani, Martinova cesta 60. 22	Rum	Ltm> pi*k>-
vodja. Babna gorica, 10 glasov; Senekovič Andrej, ravnatelj mestne plinarne v Ljubljani, S felasov; Schrey Ivan, pekovski mojster v Ljubljani, 8 glasov; Ciuha Alojzij, ravnatelj mestne •elektrarne v Ljubljani, 8 glasov; b) pri volitvi namestnika c. kr. obrtnega sodišča; Szaritner Fran, čevljarski mojster v Ljubljani, Selenbur-govn ulica, 14 glasov; Seemann Pavel, tovarnar na Viču, 9 glasov; Verbajs Ignacij, tiskar-niški upravitelj v Ljubljani, Knafljeva ulica S,
8 gtesov; Zalaznik Jakob, pekovski mojster v Ljubljani. 8 glasov. Ker so torej nase zdruzili absolutno večino glasov samo prisedniki leo-dor Kora, Emil Tonnies in Fran Beber, kakor tudi namestnik Fran Szantner, se mora za ene-tea pmednika kakor tudi za enega namestnika izvršiti ožja volitev, V ožjo volitev pridejo; a) za volitev prisednikov c. kr. obrtnega sodi-Sča: Leon Runa, poslovodja, Babna gorica, v sled žrebanja, ki sc je vršilo dne 14. Januarja •1914 in lyan Sciirey, pekovski mojster, Ljubljana; b) za volitev namestnikov c. kr. obrtnega sodišča: Pavel Seemann, tovarnar na Viču, 'vsled žrebanja in Ignacij Verbajs, tiskarniškl upravitelj v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. ItL skupina. Trgovski obrati. Voliti je bilo 3 prisednike. Oddanih ic bilo v vseh osmih sekcijah 172 veljavnih glasovnic. Absolutna večina znaša torej 87 glasov. Od veljavuih glasov so dobili pri vo-titvi firisednikov c. kr. obrtnega sodišča: Ciuha Alojzij, trgovec v Ljubljani, 153 glasov; Robert Kottraann, trgovec v Ljubljani, 152 glasov; Anton Dečman, trgovec v Ljubljani, 9 glasov; Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani.
12 glasov; Viktor Cencič, uradnik Gospodarske zveee v Ljubljani, 12 glasov; Vinko Zabukovec, uslužbenec Zadružne zveze v Ljubljani, 13 glasov; Ivan Dermastija, trgovec v Šmartnem pod Šmarno goro 7 glasov; Simon Jovan, trgovec v St Vidu nad Ljubljano, 7 glasov: Anton Kranc trgovec v Sp. Šiški, 7 glasov. Ker sta torej nas® združila večino glasov le pnsednika Alojzij Ciuha in Robert Kollmann. se mora izvršiti ožja volitev za enega prisednika. V ožjo volitev za prisednika c. kr. obrtnega sodišča prideta vsled žrebanja: Vinko Zabukovec, uslužbenec zadružne zveze v Ljubljani, in Anton Kra& tajnik zadružne zveze v Ljubljani. Ožja volitev se s tem odredi na petek, dne 30. januar ia i#14.
— V soboto, 31. januarja bo deseta mednarodna maškarada. Kakor slišimo, bo prišlo ta večer v veliko dvorano »Narodnega doma« toliko pestrih mask, da bo vsakomur žal, če ostane ta večer doma.
— Ubilo Je 22letno Katarino Bahor iz Dragovanje vasi fare Dvagatuš. Ponesrečila je v gozdu, kjer ji Je pri sekanju drv priletela veja s tako silo na glavo, da je obležala mrtva.
— Požar. Iz Črnomlja poročajo: Pred kratkim Je pogorela baraka Tomaža Konjediča v Prelogah. Železniškemu delavcu Rudolfu Kahl-hamtnerjn je uničil ogenj 468 K v gotovini, delaven Benjaminu DeTlapicoll pa 55 K. Vso škodo cenijo na 1890 K. Baraka ni bila zavarovana.
— Huda burja. S Pivke, z Vipavske doline, fz Lokavca in iz drugih krajev prihajajo poročila o strašni burjf, kakršno pomnijo komaj najstarejši ljudje. Burja je napravila po vseh teh kraiib silno škodo. Pometala je dimnike in opeko raz streh, polomila sadje in odnesla celo več streh. Več ljudi, ki jih je zalotil vihar v samoti. pogrešajo. Boje se, da jih je vihar pometal y jarke ali pečine, kjer so ponesrečenci zmrznili. Tako so našli nri Ctniču enega zmrznjenega Človeka m pri Komun enega. Ponesrečencev n® poznalo.
— »Medicinska uganka«, zanimiva krimi-nafna afera v treh dejanjih, ki se predvaja danes r Mnematografu »Ideal«, je mojstrsko delo uprizoritve znanega Franca Hoferia. Delanje Je skrajno napeto in bo gotovo vsakogar zanimalo. Predvaja se samo pri večernih predstavah. v Rožnati čeveljček«, krasna, na j večja in najlepša učinkovita veseloigra v treh delanjih pe predvaja pri vseh predstavah.
Gonja proti sodrugu Tode-schinuii.
V Trstu, 26. Januarja.
Proti koncu lanskega leta so nekateri uem-ikl meščanski listi poročali s pravo slastjo o fsodr. Todeschiniju, italijanskem državnem po-
Za resnico.
Roman,
Spisal Jožef L a J c h t e r.
Sedaj pa, ko se je napravljat na ptes. se Je jzačela iluzija razkajati. Polaščala se ga je potrtost, prihajal je treznejši razgled. Iskanje razlogov — »zakaj baš na Zof in?« — Je prolanl-ralo malo njegovo iluzijo. »Cernu -r- — zakaj sploh na tak način?«
; Baš je o tem premišljal, ko Je Otilka sta-jvtfa ono vprašanje. In nekako nevoljno Ja od-feavartal:
»Ali te tako veseli, imeti celo galerijo snubačev? Povej, kaj imaš od take koketerije in |od tulcih ljudi?«
j, »Morda nič«, je odgovorila smehljaje in Je-pičntv Otilka, »toda mene to zabava, ko Jih vidim. kako se mi ponujajo.«
Cez trenotek se mu je pa znova približala (n um rekla mnogo resneje, zaurnele mi topleje:
\ *lvan, petdeset, da. sto ljudi bi ti lahko na-Iteta. ki so se mi že ponižno klanjali in ki bi bili hipoma pripravljeni, hlastati mi. kako me Jjubijo. A niti eden izmed vseh teh me ne ljubi ^.ares in bi me vzel za ženo k večjemu zato. (ter dobim nekaj denarja. To so tisti možje, s katerimi koketiram. Bolje bi bilo, če bi me po-jniloval.«	^
Ivan se je ozrl v Otilko. In ta ga je čim dale bolj spravMala v zadrego.
»Ali misliš«, je začenjala znova, »da sem fmožna samo te koketerile, da bi ne mogla Imeti v resnici rada? Toda jaz bi hotela za Iju-
slancu, da je bil v službi tržaške policije. Poročila so bila podla in pisana z edinim namenom, da škodujejo socialističnemu gibanju v Trstu. Naša dolžnost Je, da pojasnimo »vohunstvo« sodruga Todeschinija.
Na seji italijanskega državnega zbora sredi decembra Je očital nacionalistični poslanec Fo-scari poslancu sodrugu Todeschiniju, da je opravljal Todeschini ob času, ko je bil strokovni tajnik v Trstu, avstrijski policiji vohunsko službo. Sodrug Todeschini je takoj pozval obrekovalca, naj ponovi svoje obdolžltve izven parlamenta, da bo lehko pred sodiščem dokazal to »vohunstvo«. Ali junak Foscarl ni imel tega poguma. Kako je prišlo do te ostudne ob-dolžitve?
Pred približno dvetni leti so ustanovili nacionalistični Italijani v Trstu odbor za »Pospeševanje priselitve delavcev iz Južne Tirolske.« Namen tega odbora je bil, da prepreči naselitev slovenskih delavcev v Trstu in pospešuje naselitev italijanskih delavcev. Z velikanskimi obljubami so privabili res nekaj italijanskih delavcev iz južne Tirolske. Razočaranje seveda ni izostalo, zakaj ta odbor Je preskrboval delavcem službe najnižjih vrst in še te za beraške mezde. Dvema naseljencema se je godilo posebno slabo, nekemu peku in nekemu krojaču. Bila sta oba slabotna, pa sta morala opravljati težko delo, ki ni bilo z njihovimi poklici v nikakršni zvezi. Delala sta nekaj dni, potem sta omagala. Prosila sta pri odboru za lažje delo, pa odbor je oba ostro nagnat. Prosila sta še enkrat, nato jima je odbor zažugal — z aretacijo; Tako sta izpovedala sama. Prišla sta nato v »Delavski dom«, in čeprav neorganizirana, sta dobila večkrat podporo in izrazila sta željo, da bi se rada vrnila v domovino. Takratni strokovni tajnik Todeschini ju je spremil na policijsko ravnateljstvo in prosil, naj ju odpošlje policija na dostojen način, ne z izgonom, domov. Policijski uradnik je zahteval pojasnila, kako da sta prišla v Trst in je potem povabil dva člana odbora, da mu pojasnita delovanje tega odbora. Noben list, razen v Tridentu izhajajoči »L’Ato Adige«, nacionalistično glasilo, ni omenil te zadeve. Tržaško nacionalistično časopisje se še zmenilo ni za zadevo, ker Je bilo pa& vsakomur jasno, da je ravnal sodr. Todeschinrle v interesu delavcev. To je bilo v avgustu 1911.
V juniju 1913 se je vrnil Todeschini v svoj kraj. Verono. Tam je kandidiral v prvem mestnem volilnem okraju. Italijanski nacionalisti so začeli strupeno gonjo proti njemu, češ, da je »izdal domovino v službi c. kr. tržaških socialnih demokratov«. V tej gonji so italijanske nacionaliste krepko podpirali tržaški italijanski nacionalci. Kljub temu je bit izvoljen Todeschini za državnega poslanca.
Nekaj dni po volitvi Je prinesel v Trstu izhajajoči zloglasni »La coda del diavolo« članek, ki je označeval Todeschinija, z ozirom na prej opisane dogodke, za »avstrijskega policijskega vohuna«. »Coda del diavolo«, ki ge izdaja Cuttin, Je znan po svojih brezprimerno nesramnih napadih na socialno demokracijo in s katerim ne polemizira noben tržaški li&t, ravno zato, ker je tako nesramen. Meščanski list »L’Arena« v Veroni je posnel po »Cedu« napad na Todeschiniju, toda ni povedal nikakršnih dejstev, temveč je le pozival Todeschinija, na! se opraviči, da »varuje ugled in čast mesta«. Milanski konservativni list »La Perseveranza« Je pa ponatisnil ves članek Iz »Coda« in na to je očital poslanec Foscari v italijanskem parlamentu Todescihniju to, kar smo povedali uvodoma. Todeschini je tožil »Areno« zaradi razžalitve, »Perseveranzo« zaradi obrekovanja. Razprava proti ravnatelju in odgovornemu uredniku »Arene« je bila 23. decembra. Oba sta bita oproščena, češ, da z izvlečkom »Codove-ga« članka nista storila kaznivega dejanja. Oprostitev ni nič čudnega, zakaj razredna ju-stica je doma tudi v Italiji prav tako kakor drugod.
Ena glavnih prič v tem procesu je bil sodr. Lanza, glavni urednik tržaškega italijanskega socialističnega glasila »H Lavoratore«. Lanza si je nadel nalogo, da pojasni sodišču, kakšne vrste človek je povzročitelj obrekovanja proti Todeschiniju, Cuttin. Prebrat je več člankov, ki so izšli leta 1904. o Cuttinu v meščanskem Časopisju v Trstu in Italiji in ki označujejo Cut-tina kot revotveržurnaiista in izsiljevalca. Za-
radi teh izjav pred veronskim sodiščem in še zaradi nekaterih drugih je tožil Cuttin sodruga Lanzo pri tržaškem okrajnem sodišču. Tožba je bila komedija, ker sodišče v Trstu ni pristojno za obravnavo izjav pred veronskim sodiščem, Lanza Je tudi italijanski državljan in o drugih izjavah sodruga Lanze o Cuttinu, ni vedel Cuttin nič natančnejšega. Pri razpravi Je sodrug Lanza naglašal, da je vsa tožba le komedija in da naj mu da sodišče priliko, da pove, kar misli o Cuttinu. Izjavil je tudi, da bo v »Lavo-ratoru« takoj povedal svoje mnenje o Cuttinu. zato da ga bo lehko tožit pred porotnim sodiščem. Prihodnji dan ie res priobčil Lanza v »Lavoratoru« članek, v katerem imenuje Cut-tina revolveržurnalisfa, žurnalističnega bandita, ostudno orodje policijskega patriotizma In izsiljevalca. Cuttin je nato v svojem listu Izjavil, da se Je Lanza boječe skril, da ga pa bo kljub temu tožil, Ampak doslej ga še ni.
Cuttin Je bit svoj čas Izdajatelj lista »II sole«, ki so ga podpirati dunajski krščanski so-cialci in tržaška policija. Bil je vnet agitator za krščansko socialno stranko. V tem listu je vodil srdit boi protj socialnim demokratoin in liberalni italijanski nacionalistični stranki. Cez nekaj časa je prenehal izhajati »Sole« in Cuttin Izdaja odslej »Coda del diavolo«. V prvi številki tega lista je priznal program italijanskih nacionalnih liberalcev v Trstu. Prej je napadal voditelje te stranke na najostudnejši način, a sedaj tiiso imeli italijanski liberalci toliko poguma, da bi ga bili zavrnili in se ga otresli. Vse italijansko meščat.sko časopisje ščiti sedaj tega značajnega poštenjaka 1
Z veliko napetostjo pričakujejo v vsej Italiji in seveda tudi v Trstu proces Todeschini-Perseveranza v Milanu in proces Lanza-Cuttin (če bo Cuttin tožil, seveda) v Trstu.
OHcioznn rimska »Tribuna« izjavlja, da ne bo milanski proces le razprava slučaja Tode-schini, temveč da bo ožigosano stališče italijanske socialne demokratične stranke, ki Je solidarna s tržaškimi socialisti, temi »izdajalci domovne« in »zaveznica Slovencev«. Meščanskemu časopisju torej ne gre toliko za Tode-scihnija, temveč radi bi osramotili vso socialno demokratično stranko. _________________________
Staiersko.
— Pazite na otroke I Triletni fantiček Simon Boh je 19. jan. t. L pri Sv. Ožbolti ob Dravi, med tem ko staršev ni bilo v sobi. splezal na ognjišče, pa je padel na razbeljeno ploščo. Otrok se ie hudo ožgal. Radi pekočih ran na obrazu, trebuhu, rokah in podplatih, je 20. januarja v mariborski bolnišnici umrl. Starši se bodo še morali zagovarjati pred sodnijo.
Trst.
— Stara pridiga. Vsi princtpalskl psalmi, celo njihovi zadnji cirkularji na pomočnlštvo, naglašajo »velikodušno«, da se ne protivijo predlogu dede povišanja plač — dasl ta točka kar tako gladka tudi ni — »Edinosti« je pa kar »eksistenčnega pomena«; in prav to je, kar stavi njeno podjetje v kal čudno luč. Kar je posredovalnica drugim tiskarnam aeta generalia, to Je njej Šele — »morda najvažnejše sporno vprašanle«. Ne oziraje se. da so si principali baš v tej točki needinl, oziroma da sami ne vedo, s čim bi se izgovarjali In utemeljevali svoje kaprice, znači za »Edinost« posebej kot nepravilno gospodarstvo, v katero posvetiti bi bilo bale zelo interesantno; kajti ako je podjetje res odvisno od teh par kronic, ki bi jih po novem tarifu več plačali, daje pač misliti da je njena ekonomija sploh dvomljiva. — Ko so sl doslej vsa podjetja opomogla, sl ona ni nič, pa Je pač le res nekam čudno, da šl v Trstu, nal-večjem slovenskem mestu, ni moglo glasilo tekom vse dobe kupiti boljših »hlača, dasl kraljuje absolutno in — edino. F kaj pa bo ž njo, ako dobi kakega slovenskega konkurenta? Smrt? Sicer pa to ni naš namen. Omenia delovni čas, ki naj bt znašal (le) 7% — ta čas ni zanjo snfoh ne merodajen, sai ona nima stavnih strojev! Njeni stavci bi morali delati 8% ure na dan. kar gotovo ni premalo, če pomislimo, da v zakrknjeni Španiji že zdaj delajo samo 8 ur! Potem pa tisto večno premlevanje, da si ne morejo izbrati stavca, kakršnega bi hoteli, a res-
nica je, da bi dobila listo, na kateri bi bili zapisani vsi brezposelni — torej kaj hoče več? Ako hoče resnico govoriti, naj raje reče: Ml hočemo pri nji prosto roko, da bomo lahko vpisovali tiicH take Hudi, ki niso pri naši organizaciji, ker naša želja Je. da sl zaslguramo kolikor mnogo ljudi, ki naj bi bili pri prihodnjem gibanju nam za »štrajkbreherje«. Tako naj govori in •— bodite uverjeni — ljudstvo bo verjelo. Saj so poznamo! Pariteta! Po tem sistemu bi siahše kvalificirani stavci in strojniki sploh ne prišli nikdar do službe! A kdo pa je kriv, če sploh eksistirajo manj sposobni delavci — mar ne ravno principali? Kakor so si jih izučili, take Jh pa imajo. Kako vendar pride pomočniška organizacija do tega, da ga ujej obesijo na rame? Vaš »sine ira et studio« bi bil tukaj bolj na mestu! Tako se prakticira v državnih službah — seveda, mi nismo v takih, pardon! a na žalost, da smo vendar tudi — samo ljudjeI — In glede krumirstva. Ja, gospodje, kaj bi pa rekli. če bi dobili kakšnega lepega dne tudi »štrajkbreherje* — faliranlh študentov, ki so zmožni kaj takega, kakor, recimo sedaj na Češkem v naši zadevi; ali se bo Vain tudi takrat dopadlo? V naši ljubi Avstriji smo pač res samo za »status quo«l ...
— Grozna smrt. Delavec Anton Blanker, ki je bil zaposlen v škedenjskih piavžih. Je hotel v sredo dne 21. t. m. ob 6. zvečer prekoračiti železniško progo, da bi si s tem prikrajšal kakih 20 korakov daljšega pota. Nesreča-Je hotela, da se Je začel ravno v treiutku, ko le stopil na tir, premikati vlak, ki ga Je podrl na tla, da s« ni mogel več rešiti. Vsi vagoni so šii čez njegovo truplo in ga popolnoma razmesarili, da več ni bilo podobno, človeški podobi.
Grozote iz španskih jjec.
Pičle so vesti, ki prihajajo Iz Španije v Evropo. Od časa do časa izve cstall svet, da ima dežela liberalno, demokratično in reformistično konservativno vlado, da Je kralj Izrekel temu ali onemu strankarskemu šefu svoje zaupanje, da priznava opravičenost naprednega stremljenja ali kaj podobnega. Potem je nekaj časa vse tiho., kakor da je dežela izginila s sveta, in potem se izve zopet po ovinkih, da je vse pri starem, da se je nemara na vodilnih mestih izmenjalo nekoliko imen, da se pa v sistemu srednjeveške okrutnosti in malomarnosti prav nič ni izpremenilo.
Davno že je znano, da so razmere po španskih ječah izredno podobne ruskim in da spada trpinčenje Jetnikov med najodličnejše panoge umetnosti španskega vladanja in španske uprave. Tako so n. pr. grozote v Montjuichu, kjer so naravnost bestialno mučili »anarhiste«, svoj-čas izzvale gnus po vsem svetu. — Da se potolaži tujina, so takrat obljubovali vsakovrstne reforme. Ali vsem poizkusom, da bi se vpeljale človeške razmere, se zoperstavlja konservativna trma, ki smatra take bestialnosti za neizogibno oporo avtoritete.
V Madridu se je sedaj sestavil poseben odbor, ki se hoče boriti za to, da se popravijo te razmere. Marcello Suarez, ki je bil sam med nesrečnimi prebivalci ječe v Oviedu, je več kakor leto dni zbiral dokaze o trpinčenju in okrutnostih po španskih ječah. Sedaj je dokazano, da se postopa z Jetinki na najbrutalnejši način, in da se izročajo v nezdravih luknjah skoraj smrti od lakote. Sodne razprave se tako zavla-čijo, da traja preiskava skoraj vedno po teto dni, pogostoma pa po dve in po tri leta. Lokalni mogotci se znajo na tak način iznebiti svojih nasprotnikov, da povzročajo pod povsem brezpomembnimi pretvezami njih aretacijo. Večinoma se zgodi, da oproste porotniki te ljudi; ali med tem so bili vendar leta kt leta oropam Svoje svobode in izročeni vsem grozotam ječe.
Omenjeni odbor Je sestavil oklic, ki kon-statira celo vrsto zločinov, storjenih nad jetniki, katere so bili pogostoma zaprli le zaradi njih naprednih idej. Med drugim pravi oklk:
»Ravnatelj neke ječe v Figucrasu po imenu Milena je dal zgraditi podzemeljsko ječo, da se more tam napasti njegova strast. V tej ceticl, ki jo imenujejo Sibirijo, vežejo jetnike in Jih bijejo do nezavesti. Potem jih spravljajo v drugo cclico, da se jim zacelijo rane; reveži se morajo postiti, da so popolnoma izstradani, potem pa jim dajejo silno slano polenovko. Nato jih izročajo mukam žeje. Pred kratkim so
rTPBIgr
\ bežen tudi ljubezen, nočem vendar za moža vzeti takega človeka, o katerem vem naprej, da mu Je več do denarja nego do mene. Imam nekoga rada — ti morda veš koga — zares ga imam rada, pa se bojim, da i ta človek ne ljubi pravzaprav mene, vsaj tako me ne ljubi, kakor bi si žetela jaz. In ali naj postanem njegova žena? Ali naj postanem žena koga izmed teh petdeset izmed teh sto, ki v meni vidijo bogato | nevesto? Mogoče, da sem zlobna, ko se igram
i z njimi toda---------------In	naposled si vendar
1 vzamem le tega--------------tega	edinega	in	mo-
goče. da se bom varala. Ivan, premišlju j tudi o moških in ne pripisuj krivde le meni! Sicer pa sedaj greva na ples in ne delajva si slabe vo>-ljel«
XXX.
»Pahljačo, šopek, rokavice... ali imam vse? je vzkliknila Otilka za trenotek. »OJ, rutico bi bita skoro pozabila’ Sedaj pa lahko gremo.«
Odhajati so iz sob. Oospa Je ukazovala hi-šinam, naj jih pričakujejo, ko bo tri proč. Libuša se je priletela poslovit. Potem so Št* v pritličje in Otilka je previdno zlezla v kočijo, zavivši se v dolg plašč. Za njo je vstopila gospa, potem pa stavitelj z Ivanom. Kočija se je premaknila in zdrdrala po Vaclavskem trgu.
Za Narodnim gledališčem so se po mostu le polagoma pomikali naprej* Vrsta kočij se Je vlekla na Zofinski otok. ki je btl preplavljen z intenzivno, zelenkasto zarjo električne luči, Kočija je šla za kočijo, dokler niso prišle na most, kjer so se drenjale množice gledalcev. Srečno so prišli črez most in oočasi dospeli k vhodu.
V gorkem žoflnskem vestibutu Je bilo šum-no. Na dnu stopnic je stal cel špalir odbornikov z dragimi ©dznaki na čamarah. Iz damske garderobe so prihajale dame v svojih vzdušnih plesnih toaletah, in v moški so gospodje odlagali zimnike in kožuhe. Med vrstami gospodov so prihajale dame. katere so odborniki vodih na mostovže, pokrite s težkimi preprogami.
Ivan je z očetom čakal Otitke in matere. Oblekel Je tudi rokavice in se malomarno, z » visokega oziral po damah in gospodih. Za malo- j marnostjo se Je pa pravzaprav skrivala pozor- * nost in misel: »Kaj... ati sem bit vendarle mi-stificiran, ati Jo bom morda vendarle videl tu?«
Dasi si Je to nekoliko želel, vendar je hkra-tu čutit, da je ta misel popolnoma neutemeljena, da, neumestna. Poklonil se je dvema znanima rodbinama.
Otilka se je z gospo kmalu pokazala — obe v mantiljah. Odborniki so prihiteli in se klanjali Eden je ponudil Otilki roko, potem* so pa vsi šli proti stopnicam. Otilka je pri tem svoj obraz izrazila v žarni veselosti, kakor je storila vselej, kadar Je prišla v družbo.
In zgornji vestibui pred dvorano je bit poln črnih frakov, belih narrsnic in rokavic. In izmed teh frakov se je prikazal naenkrat eden in za njim precej drugi, in dva gospoda sta hitela na stopnice. Eden Je z zlomljenim hrbtom priskakljal k gospej Hrubovi, kakor da bi vedel, kje na], išče protekcije. drugi, bržkone tekmec prvega, je ostal na strani; Otilke.
Pred vhodom v dvorano jih je zopet eela vrsta odbornikov vzprejemala z globokimi pokloni Otilka je dobila tu ne/en plesni red. Ivan ie vzel lakaju plesni red za gospode s srebrne
tase, potem pa so hitro vstopili v razkošno dvo-ranoi.
Tu je šumelo od svilenih vlečk, žvrgoleli so damski glasovi, moški smeh in drsali so koraki. Plesali še niso, godba doslej še ni igrala, plesalke so se izprehajale s svojimi gospodi po dvorani in gardedame so sedele ob stenah na pliševih divanih.
Sta vitel jevi so se napotili proti estradi. Mitro so šli. Otilka z naučeno lahkoto in živahnostjo. Pred estrado je obstala, smehljaje se klanjajoč gospodom, katerih hrbti so se Pravokotno pripogibali. In precej so }o obklopili in obsuli s prošnjami' za četvorke in valčke.
Vzela je svinčnik s svojega plesnega reda ih ga uljudno, nikomur ne dajoč prednosti niti košarice, ponujala plesalcem po vrsti, kakor je prišel kdo izmed njih. V tem pa so nje oči željno begale po dvorani. A zaman, so doslej iskale Hanuša.
XXXI.
In baš tedaj, ko je Otilko peljal na prv« točko doktor Mareš, kateremu se je že aaCtela kazati na glavi pleša starega mladeniča, se je drenjal k estradi skozi gosto vrsto gospodov in plesalcev skoro tridesetletni mož s smetim, kozavim* obličjem, z brado zaraslim. Otilka je zagledala njegovo- roko s klakom stegnjeno nad ramami gospodov. Za trenotek je ustavila korak in lahno zadrhtela z Marešovo laktjo, kakor bi se hotela obrniti proti prišlecu Pa naglo se je zavedla. Oči so ji žarele vsled silne razburjenosti. Ob estradi je še enkrat postala in se ozrla, tako da je Mareša skoro vznemiriala nepazljivost, katero- je kazala naprain njegovi osebi. Začela sta plesati.
nekega jetnika pribili na križ. Mož je umrl. Ne« kernti drugemu so iztaknili oko. i retjetnu so i&* trgali kose mesa. Krič ubo^iit žrtev je bil slišati izven trdnjave. Naš prijatelj Marceilino Suarez, ki je uvedel energičen boj zoper te Škandale, je bil vržen v ječo in ie Sc tani.«
Žal, da ni pričakovati, da bi se na tein polju ukrenilo kaj resnega, dokler ne bo izkidan ves hiev korupcije in inkvizicije, ki obstoja na Španskem. Zlasti »lojalno« časopisje potrebuje preveč prostora za pretirane opise strahot, ki jilj baje trpe obsojeni monarhistični zarotniki na Portugalskem, da bi se mogla spomniti še na uboge Špance, ki padajo kot žrtve peklenskih izgredov po španskih ječah vladajočega srednjeveškega sistema. Tudi liberalne za-padne države, ki prištevajo Spanifo sedaj svojim Kaveznicam, se pazno čuvajo, da bi ne sto-!rile kaj za zboljšanje teh groznih razmer v katoliški Španiji.
Raznoterosti.
Dober državljan ne kiha preglasno. Za »šnajd« pruske policije prav značilna obravnava je bila pretečeni teden v Bunzluuu. Nekega meščana je kaznovala policija z globo, ker je preglasno kihnil na mestnem trgu. Seveda sc je pritožil meščan proti k«at«i in pred sodnikom je povedal, da vedno močno kiha, kadar stopi tz gorke sobe na cesto. Tako je bilo tuli oni večer. Obtoženčev zagovornik je dejal, da ni zadeva policije, kontrolirati kihanje prebivalstva. Seveda je sodišče razveljavilo kazen policije in meščani zopet lahko kihf.jo, kolikor se jim zljubi.
Podlasica uniGiila otroka. Iz Pariza poročajo: Gostilničarka Nome jc imela v kletki krotko podlasico. V petek pa ni bila kletka dovolj dobro zaprta, podlasica je ušla in pregriznila poklrugoletni hčerki gostilničarke, ki je spala, vrat.*Otrok je bil takoj mrtev.
Kako časte avstrijske oblasti svetega birokracija. Iz Zadra poročajo: V petek so pokopali tukaj člana gosposke zbornice Borci lija, znanega po vsej Dalmaciji kot pospeševat el ja kulturnih stremljenj Srbov in Hrvatov. Vsi hrvaški in srbski poslanci, deputacijc narodnih društev iz vse dežele in na tisoče ljudi se je udeležilo pogreba. Tudi sokoli so se hoteli udeležiti pogreba, pa deželna vlada jim je to prepovedala, češ, da niso svoje udeležbe naznanili £re5c’ torcJ §e preden je umrl knez Bo-
cmriLL ° 'Dosl°PMifc deželne vlade je zbudilo seveda po vsej deželi največje ogorčenje.
ni«J®!r^5K K zastrupila svojega moža. V
Gostimgu na Nižje Avstrijskem je v četrtek zastrupila mlada zena svojega moža s strihninom. Ker je prišel takoj zdravnik, so ohranili moža pri življenju, pač pa ne bo nikdar več zdrav v življenju. Lansko leto v avgustu se je poročil 24letni Boštjan Danner z 191c4no Kristino. Živela sta v dobrih razmerah, pravega razumevanja ni bilo med njima, ker je bil zakon sklenjen po niešetarjih. Danner je imel svojo ženo prav rad. Njo pa je jezilo to, da ui bilo štorklje v niso. Pripravila je moža do tega, da se je dal zdravniško preiskati, a zdravnik Je konštatiral. da ne zadene moža nobena krivda. V četrtek opoldne je dala Kristina Danerjeva svojemu možu kavo. Komaj jo je izpil, se je onesvestil. Zdravnik ga je rešil smrti. Zena je takoj priznala. da je dala možu »bel prašek«, a ne zato, j*a m ga umorila, temveč le zato, da bi bil bo-«m in da bi imela potem mir pred njegovo ljubosumnostjo. »Beli prašek« je prinesla žena od doma, njen oče Je lovec, da bi ga imela ra preganjanje podgan.
Zadn*e vesti.
GALIŠKA VOLILNA REFORMA.
in * L.vov’ 27- Včeraj popoldne so imeli poljski no b klubski načelniki skupno konferenco, !. .,laleri Je podal rusinski metropolit grof Šepni! posredovalne predloge. Načelniki bodo o njih poročali svojim strankam. Danes popoldne le ffopet konferenca.
TISKARSKO gibanje.
. Du”at- 27. (Posebno poročilo.) Po Iniciativi socialno političnega odseka v trgovinskem ministrstvu se prično jutri nova pogajanja med tiskarji in tiskarnarli pod predsedstvom sekcij-skega načelnika Mataie. Razun zastopnikov vlade bodo navzoči tudi zastopniki nemškega tarifnega urada kot izvedenci.
PROFESOR JODL MRTEV.
tMUnal: ^ Včeraj popoldne Je umrl profesor filozofije Friderik Jodl. Rojen je bil I. 1849.
bavarS°lT,- ^ 1871 ie '^stal profesor na
nemškem	n	,885- Profesor na
D„nal„ sS? SrfdS® !<m"
Davidu Humesu, zgodovino etike in knjigo o psihologiji. Bil je modern Človek in zelo priljubljen profesor.
GROF BERCHTOLD V NEVARNOSTI.
Dima), 27. Ko se je snoči ob 9. grof Berch-™ld peljal z Ringa v Operngasse; sta se Spla-jl ko"ia« .ker se jima je spodrsnilo. Oje se * fclomilo in oba konja sta bila poškodovana. In Rerchtoldu se ni nič zgodilo (hvalabogu) n odšel je peš v palačo zunanjega ministrstva.
NA REKI ODPUŠČAJO DELAVCE.
ma tv?dkk 2l' Ladjedelnica »Danubius« oziro-pustila 2no ^xnz & Comp Je zadnji teden od-sedai ko le\£i!?* pa 3(10 delavcev, čei da jih
potrebuje več ,an dridnot *Szeftt	ne
BALKANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIKI.
Belgrad. 27. »Balkan« poroča, da se snidelo sredi februarja vsi balka \ski ministrski jred-
sedniki razim bolgarskega v Bukareštu na skupno posvetovanje.
Balkanska zveza?
Berlin, 27. Četudi so tukajšnji diploma-tični krogi vznemirjeni zaradi sestanka balkanskih državnikov, vendar ne verjamejo, da se sklene formalna tetkanska zveza, zlasti pa ne, da bi pristopila Rumunija. Nocoj bo pri operni predstavi cesar Viljem govoril z Venizelusom.
SOCIALISTI IN KRALJ FERDINAND.
Sofija, 26. Socialistični člani občinskega sveta v Sofiji so v znamenje protesta proti razpustu sobranja odložili svoje mandate. Občinski svetovalec in bivši poslanec Hristov je utemeljil sklep svojih tovarišev in krepko napadal kralja Ferdinanda, kateremu Je očital, dn j£ zakrivil nesrečo Bolgarske. Navzoče občinstvo je burno odobravalo.
BOLGARSKO-GRŠKA MEJA.
Dedeagač, 26. Tri in pol mesecev so v De-deagaču bolgarska in grška komisija, ki naj bi določili meje med obema državama. Doslej še niso dosegle nikakršnega rezultata, ker Bolgarska vedno ugovarja. Bolgarska hoče imeti več, kakor določa bukareška mirovna pogodba.
AVSTRIJA IN ALBANIJA.
Dunaj, 27. Oficiozna »Wr. AUg. Ztg.<? pravi, da so neutemeljene vesti o avstrijskih vojaških pripravah za eventualno posredovanju v Albaniji. Za to ni nobenega razloga, ker so poročila o položaju v Albaniji pomirljiva.
ALBANIJA.
Spremstvo Italijanskih čet za princa VVieda.
Dunaj, 27. !z Rima poročajo, da pripravlja italijanska vojna uprava nekaj čet, ki jih odpošlje v Albanijo. čete niso namenjene za vojaško akcijo Italije v Albaniji, temveč bodo tvorile le častno spremstvo, ko pride princ Wied v Drač.
Zdaj se pohiti VVied.
Dunaj, 27. Ker so prevzele vesesiie garancijo za 75 mil jonsko posojilo za novega albanskega kneza, pospeši princ VVied svoj odhod.
IZMAJIL KEMAL.
Valona, 27. Bivši predsednik provizorične vlade Izmajil Kemal beg je včeraj odpotoval v Rim, odkoder pojde v Berlin.
SRBIJA NAROČA PUŠKE.
Pariz, 27. Srbska vlada je naročila pri francoskih tovarnah 100.000 pušk. Naročila so že izvršena in puške so na poti v Srbijo.
MARŠAL LIMAN PASA.
Carigrad, 27. Sultanov ukaz, ki naj potrdi nemškega maršala Limana za generalnega nadzornika turške armade, še ni izšel. V diplo-matičnih krogih so začeli resno dvomiti, če sploh izide. Litnanovo stališče Je popolnoma negotovo in ugled nemškega vojaškega poslanstva trpi že znatno škodo. Ce bi se Limanov delokrog še enkrat drugače določil, se boje, da bo zahteval, naj ga odpokličejo v Nemčijo. Vzrok neodločnosti turške vlade je nedvomno v tem, da Rusija trajno nasprotuje ideji nemške vojaške misije.
CIPRIANI IZVOLJEN.
Milan, 26. Pri včerajšnji volitvl V šestem tmlanskeni okraja Je bil izvoljen socialistični kandidat C i p r i a n 1, ki živi v Parizu, ker Je bil v Italiji zaradi političnih deliktov obsojen na več let ječe. Leta 1871. je bil zaradi udeležbe pri komuni obsojen na smrt.
DUHOVNIKI V DUMI.
Berlin, 27. »Beri. TgbU poroča iz Peterburga: Večina duhovniških poslancev v dumi Je naznanila svetemu sinodu, da odlože svoje mandate, kadar se zopet otvori duma, ker so volilci z njeno absolutno brezdetnostjo skrajno nezadovoljni.
PETKRATEN UMOR.
Vratislava, 26. Včeraj je prišel krovski mojster Merz na ulici z nekim dekletom v prepir, ker je odklanjala njegove ljubezenske ponudbe. Merz je v togoti pohitel v stanovanje in odprl plinovod. Zjutraj so našli njega, njegovega sedemnajstletnega sina Reinholda, triletnega sina Pavla, štirinajstletno hčer Matildo, devetinštifl-desetletiio sestro, ki mu je gospodinlila, in njeno dvajsetletno nečakinjo, šiviljo Ferenz, vse mrtve. Merz le bil vdovec.
IZ LJUBOSUMNOSTI.
Berlin. 26. V nekem penzionatu v Berlin-Schfinebergu Je mlada Marijana Orubitz z Ogrskega. ki se uči glasbe, iz ljubosumnosti streljala na ogrskega dijaka Baranvfla. Zadela ga Je v prsi in težko ranita. Ko Je Baranyi klical rta pomoč in so prihitevali sosedje, se je Grubitzeva ustrelila v usta in je bila takoj mrtva.
ZASTRUPLJEVALEC HOPF PRIZNAVA.
Frankobrod, 27. Zaradi večkratnega zastrupljena z bacili na smrt obsojeni Henrik Honf, ki je do zadnjega časa tajil, je sedaj priznal svoje zločine. Še pred kratkim fe Hopf poslal svojemu zagovorniku spis, v katerem fe izkušal dokazati, da le dobil prve bacile jetike šele po smrti svofe 2ene. da torej it! mogel ne svoii prvi ne svoji drugi ženi zadati s takimi bacili smrt.
SAMOMOR RUSKEGA ŠKOFA.
Peterburg. 27. V nekem samostanu blizu Kttrska se le obesM zaradi pobožnosti splošna spoštovani škof Ivaniki. Zapustil je baje pismo, v kafet em razlaga (ta ga je nestrpnost svetega sinoda pognala. v. smet.
PONESREČEN LETALEC.
Madrid, 27. Na vojaškem letališču v Cua-tro Vientos je padel lajtnant Ramos, sin znanega generala, iz višave 30 metrov na zemljo in je bi) takoj mrtev.
UKRADENE DRAGOTINE.
Barcelonn, 26. V eni najbolj obljudenih ulic so neznani vlomilci pri nekem dragotinarju ukradli za 200.000 frankov dragocenosti, dasi je bilo več policistov v bližini trgovine.
ZLATO V SIBIRIJI.
Peterburg, 27. Iz Vladivostoka poročajo, da so našli 55 kilometrov od mesta nova velikanska ziata polja. Zaradi težavnih prometnih razmer Jih doslej še ni bilo mogoče premeriti.
MEHIKO.
Novi Jork, 26. V Washingtonu pričakujejo, da razloži predsednik Wilson jutri večer v se-natovem odseku za zunanje zadeve načrte za novo krepko politiko glede na Mehiko. Slišati je, da washingtonska vlada ne zaupa voditeljema vstašev CaranzI in Villi. da bi mogla po padcu ali odstopu Huerte prevzeti vlado v Mehiki.	»
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja m zalaga založba »Zarje«.
Tiči.:, nfftettska tiskarna* v Ljubljani.
Okrajna bolniška blaga jna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah tn praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik kbgajnt	Ord dopol.	inira popol.	j Stanovanje |i
Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje	-	1-3	Frančiškanska ul. it. 2. Ii. nadstr.
Dr. Košenina Pieter splošno zdravljenje			Turjaški trg «.«
Dr. Robida lan splošno zdravljenje	11—12	2-3'	Daltnatlnova ul. | ŠL3, pritličje
Dr. Ipavic Benjamin •plosno zdravljenje	10-12		Mestni trg St. 3, L nadstropje
Dr. Boc Emil oCesne m ušesne bolezni	10-12	2-3	Frančiškanska ul št 4, pritličje
Dr. Demšar Jernej kolne in spolne bolezni	8-i/J 10	3-5	PreSernova ulic St 3, HI. nadstr
			
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglaS-nico); brez te ordinirajo zdravniki ie v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga Ječijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne
Načelstvo.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianea
Velika zbirka političnih in ltposlotnih tt-vij In Časnikov v vseh jezikih.
Biljardi
ShajaliSče tržaSkih in vnanjih aodtugov* Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
75 000 ur!
V.sled balkanske vojske sem prisiljen 75.000 komadov imit sre-l»ri‘Ui ur z izvrstnim 36 ur tek. n nk er-remont kolesjem na kamnih tekoče, ki so bili namenjeni /a Turčijo, za smešno ccno prodajati:
1 koniatf K 3’—
2 komada „ 570 & Jtomtidov , 13*86
4 letno pisi. eno jamstvo.
Brez fizika. — Zamena dovoljena ali denar razaj. — Razpošilja se po povzetju.
Ceutrala ur SIMON LUSTIG, Neu Sande/ št. 57.
Najboljši nakupni \iv
st	to vi jen ih ]>oeteij
i* d<*i reje**	po»iolj-
urica f»erj» napolnjene v goetonlti
rdeči nanking (inlet), 1 pernica 180* 120 etn, * dvema egtavnicama, vsak* #0x60 cm z novim hellm trpežnim perjem K 16 —, napol puh K 20-—, puli K 24-—, pernica sama K 10-—, K 12*-, K 14 - in K 16 -; zgtav-nka sama K 3-—, K 3-00 m K 4 —.
Dvojna pernica 200X140 cm K 13-
K 14 50, K 17-50 in K 21-, zgtavnica 90X70 cm K 4‘50, K 5-20 in K 5'50, 5 kg sivega perja K 9 40, boljšega K 12’-—, polbelega K J? —, 5 kg novega, dobrega, fcefega neprašnega posteljnega perja K 24 —, snežnobelega K 30 —-, boljiega K 36-—, tojfinej-Sega, puljenega K 45 —; S kg nepuljenega perja od živih
K0*' K.26 - in K »; Wll puh debelejii K S,'bolj« K £ imJfineJSi prsni p«h K €50 za '/»kg, stvl pi* '/2 kfi K 2-5» ta K 3*—. Razpošilja se tranko proti povzetju. *amens proti povrnitvi pofMm doVMjena.
SIGMUND LEDERER,
JaMowitai Angel žt. 156 bei Klattau in BShtnen.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančičkanska id. 6
registrovana zadruga z omejeno zavez«. —
Tiskovine m šole, županstva in urade. Najnioder« nejše plakate in vabila za shode in veselice. V
Letne zaključke
za društvi.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. b
i t
Litografija.
7ot»iprodaja
v Ljubljani
po 8 vinarjev.
Južni kolodvor na peronu Pirnat, Kolodvorska ulica.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovfč, bona jaka cesti.
Šubic, hotel Union, Miklošičeva cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta.
Tivol', na žel. prelazu pri Narodnem donut Lesjak, Bleiveisova cesta.
Sušnik, Rimska cesta.
Stlene, Valvazorjev trg. j Sever, Krakovski nasip;
VVlsiak, Gosnoska nlica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
UŠenlfnik, Židovska ulica,
Pichler, Kongresni trg.
Cešark, Šelenburgova ulica,
Dolenc, Prešernova ulica.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Koiler,.	„
Kušar, .	„	,,
Podboj. Sv. Petta cesti,
Senk, Resljeva cesta.
Bizjak, Bohoričeva nlica,
Jezeršek, Zaloška cesta.
Svetek, .	,
Suhadolec, Zelena jama,
Bič, Ambrožev trg.
Elsner, Kopitarjeve ulice*
Nagode, Mestni trg.
Blaznik, Stari trg.
Državni kolodvor.
Križaj, Spodnja Šiška.
Likar, Ghnce.
Anton Bajec
naznanja st. p. n. občinstvu, da se naha]# njegov
cvetlični salon
s#mo poti Tiabčo poleg GevJjarsl egu mostu.
Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd*
Ckvieno <aelo In. 2 m ©m© c©n.©. /unanjn naročila se to^no izvršujejo.
Vrtnariia na Tržaški cesti 34.
■ P
g=»-	Polo? ki
v severno ta juteo AMERIKO
•e r«Mjo »edaj 1® po Ammači avstrtysld progi
AVSTR OAMERIK AN A
Trst-Newy«rk, Batno« Alres-RI* de Juein
MjuovejN«! krzoparfiOtf s švemu vrt&BfcMn, cisfctrKM nuwO«w, brezlitntai fcrsojsvooi, m ImImUs J* »a muk«*« pmtatk* |in*r»|Mi, <ta dobi Oral) doni* tm* m da*«, not knk, m*d)«t kopo*) M.
E
S
E
e
8
s
JU
«HKM&W&Ub i	■	•	^^»4-
Odhod parnikov:
t ms. hmtrtk* riško »aboto, f |ai:»#s 4mcrik» »r.akib 14 dai.
Trst-New-York, vsako soboto Trst^užna Amerika/vsakih 14 dnL Trst-Kanada, vsak mesec.
VnMvntiM pojasnila daj« drage volje brezplačno prt glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
—------—.— Kolodvorska ulica štev. 26. —-------
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s lem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1018 sklenilo, da se hranilne vloge danost
obrestujejo cd 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obiesti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 80 dni naprej,	=s
Hranilne vloge sprejema društvo vssk dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. -- Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog
garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najklje zatipa
i>Kjboi}ia, kajti za varnost
svoje prihranke svojemu zavoda.
Načelstvo.
giHI
i Družinski kruh
■
■
■
■
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
■
S
'■	iz	pekarne
S »Konsumnega društva 5 za Ljubljano in okolico"
■ je najboljši in najcenejši.
■ Hlebi po 1*75 kg vejajo J	samo 56 vin.
Jj Dobi se v vseh prodajalnah m »Konsumnega društva za Ljubil liano in okolico*. — Člani,
■ ■
■	S
■	8 ■ 8 ■ 8
■	S
■	S
S i
■	S
■	8
■ S
■
s
G
K
n
■
n
■
S
■
■
■
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri
••
••
Ljubljani.
••
••
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča
••
••
dela.
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-
šem času.
Konsumno društvo za Ljubljano
okolico
hranilne vloge članov po 5
J	'	.....
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
od dne vloge
|0 do dne dviga.
—	KMT |	I
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
m
o=p
i
‘fl