f Izhaja viak pondeljek, sr«do la P«*ek. Velja n celo leto 30 lir, za po! leta 15 Ur, I za tri mesece T lir 50 stot., a mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se iakcr, da poteče rok naročbe ob konca mcseca.|— Posaraeraa številka 20 st. L Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche 5tv. 3. Telefon 19-50 in 588, — Dopisi.naj se pošljejo na uredništvo. Ncfrankiran« pisma w ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se tačunajo v širokostt ene kolone 67 mm. Ftamčal oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se naprej. — »t - — -■ -----Oglase sprejema Inseratnl oddelek »Dela*. -=z==z Na svetu je Se mnojo stvari, katere se mora unKiti z ognjem In železom* LENIN V TRSTU, v pondeljek 25. oktobra 1920. GliflSILO SOCIflMSTlČflE ZVEZE V JUMJSKI BENEČIJI Leto I. - Štev. 63, Za MANIFEST NA DELAVCE •V • n Delavci I V trenutku, v katerem organizira buržu-azija svoje zadnje poskuse tlačenja in reakcije proti zavednim proletarskim masam, vam damo povelje, da držite, zavojevane postojanke in da nepremagani na daljujete borbo do popolnega uničenja izkoriščevanja človeka po človeku. Buržu azija celega sveta stoji pred vprašanjem organizirane revolucije. Po vsem svetu se buržuazija neprestano trudi, da zaustavi, da potlači revoluc joaarno gibanic pro'eta-rijata. Svetovna vojna je dovedla zmagovite in premagane države v položaj, iz katerega ni izhoda, ako ne ustvarimo nov druž bni red. Bije se boj med imperializmom in revolucijo. Z ene stram Versailles, z druge strani Moskva in Sovjetska Rusi a, okolu katere se zbira nad miljardo in p.jl delavcev, tlačenih od buržuazije, ki je obogat |i s krvjo miljonov mrtvih in pohabljencev v svetovni vojni Svetovni imperializem vodi brezuspešno svojo ofenzi -o proti Sovjetski Rusiji, kjer izvršujejo prvič v zgodovini kmetje in ae-iavci državno oblast. Kialjica financ, antantna buržua/ija, se peni jeze, da &e ni posrečilo beli gardi, banditom, katere < bo rožuje, un čiti to vrsto ruskega socijalizma. na katerega obrača nad milijardo in pol tl čenh s simpatijo svoje oči, da ga skoraj uresničijo. Mnogi bogataši, ki so poropali med svetovno vojno kupe zlata, so odposlali svoj s krvjo cškropher i dtnar v vari ost, v tujino, in tako so izpodkopali tla našemu malenkostnemu kreditu v državah, napram katerim se nahajamo v vazalskem razmerju. Razuntega se znižuje danzadnevom količina premoga, se znižuje količina kruha, medtem ko se namerava zv šati krušne cene, katere bi najbolj občutno obtežile žalostne l. -! enske pogoje ubogega razreda. Uaodepoina bilanca, obtežena z velikanskimi dolgovi, pomnožuje pjmanjkanje kredita v inozemstvu. Evo gospodarski položaj, v katerega je hnila buržuazija našo deželo. Nobena uržuazijska vlada, in naj bi imela še tako železno pest, nas ne more ozdraviti od tega gospodarskega poloma. Noben zdravnik ne more vliti življenja telesu, ki je neizogibno obsojeno na smrt, na razpadanje. Iz tega položaja pelie le ena pot, le en i/hod in ta je proletarska revolucija po vsem svetu. Toda buržuazija računa, in misili dru “njem m izstradanjem proletarijata, Po vstrajni borbi kovinarjev se je za čutila ponižana in v svoji črni duši je skleni a, da se čimprej maščuje. Pred zasedanj m vseh tovarn strani de lavcev ni bila vlada v stanu, da posreduje v korist gospodarjev, ki so biti prisiljeni, kontrolo strani delavcev polegla. Tod; nasprotje med izkoriščevalci in izkoriščanimi ne dopušča nikakega premirja in nikake popustljivosti. In umestno je, da povdarimo da se in dustrijska buržuazija po zmagi kovinskih delavcev pripravlja na boi, da opleni delavcem pridobljene pravice. Načrt malo-meščana, mir:strskega predsednika G o-l.ttija, da reši buržuaz>jo in uspeva mase * z rafonuami, katere se ne dotaknejo kapitalističnih dobičkov, se je slavno izja'ovil, in vsaka vlada, ki se hoče obdržati na krmilu se mora kazati močno in slediti mora buržua/|ji po poti barbarske reakcije Buržuazija sovraži proletarske ustanove, buržuazija sovraži one ijttdl, ki delajo za socijalizem; uničiti bi hotela te ustanove, postreljati bi hotela te ljudi V to svrho organizira, podpira polagoma teroristične bandite, belo gardo, jih pošilja proti nam, proti ustanovam proletarske borbe in vlada, prisiljena od pritiska teh reakdjonatnih prestraž, katere je dosedaj le trpela, podpira danes formiranje protiproletar-skega vsakovrstnega bandiistva ; vsi ti hudodelci in ubijalci, ki so slepo orodje buržuazijskega soaštva proti delav cem v delavnicah ln na polju, ostajajo nekaznovani, za svoje lumparije K tem je prištevati tudi divjaško reakcijo, ki jo vzdržujejo kvesture. Kmetiel Delavci I Do danes je zavojeval socijalizem nad tisoč občin. To dejstvo, kakor druge ljudske manifestacije, ki so se v zadnjem času vršile, so novi dokazi simpatije, ki jo go|i masa napram soci alizmu, in st ah buržuazije, katera vidi, da n! več v stanu obvladovati delavskega razreda, raste danzadnevom. Manifestacije z dne 14. oktobra za poli tične žrtve so nanovo pokazale moč, s katero razpolaga proletarijat. Buržuazija, ki se trese pred rcvolucijonarnimi valovi proletarskih mas, je strgala z obraza domakratično krinko in izziva. Na smrt obsojena od zgt dovine, se ne straši mka-kih zločinov m se poslužuje vseh sredstev, da se reši. To je v razvoju razredne borbe naravno. Toda sedaj, ko je proletarijat zaveden in podučen o svojih ciljih, mi ne popustimo: Buržuazija celega sveta ne najde nobene poti, da uteče. Naloga proletarijata je, da ojači svojo borbo m pri-premo, da uporab ja svoje organizme moči m obrambe premišljeno in potrpežjivo, toda vedno pravočasno. Nikakor se ustaviti, marveč čuvati in se vedno bolj pripravljati brez ponehanja in omahovanja. To geslo mora prevzeti proletarijat v tej odločilni uri razredne borbe. Sovražnik razpolaga s vsemi ob >-roženimi enotami države. Proletarci kasarn in dela n c polja in morja, naj sami skušajo rešiti vprašanje lastne obrambe in lastnega oboroženja. Vojaške zarote, poskusvsakoršne vojaške diktature, persekucije naših ljudi bodo dobile proletarijat združen, kimpaKten m pripravljen za borbo, da reši svoje organizme, da zavojuje konečno zmago Naj ve buržuazija, k se zateka k terorizmu, da vsako nasilje od strani izkori ščevalcev Izziva kot plačilo nasilje od str;. n> izkor ščanih. Vsak napad na naše organizme in na naše ljudi bo prisilil do enakega dejanja proti njenim ljudem in njenim organizmom. Oni, ki plačujejo morilce, oni, ki plenijo industrijo in banko, bodo odgovar a i proletarijatu za vsak atentat, ki je naperjen in izvršen na proletarskih masah. Delavci! Kmetje! Še nikoli niso bili delavci v tovarni, na polju in morju uko potrebni discipline in samczatajevanja kakor v tem trenutku. M re moramo obvladati, toda istočasno mešamo zbirati vse proletarske moči, da jih dovedemo do zrnate. Vaša naloga je, da se borite do zmage komunizma Vaša naloga je, da se borite za zmago komunizma. Vaša usoda je le od vas odvisna. Ako bodete čuvali, se bodete tudi ojačili in zmaga je gotova. Podpisani: Italijanska Socijalistična Stranka, Italijanske Anarhistična Zveza, Proletarska Zveza Pohabljencev in Bivših Vojnih Vjetnikov, MI d.nska Socijalistična Zveza, Splošna Del«' ska Zveza, Italijanska Smdikalna Zveza, Žeiežničarski Sindikati, Zveza Pomorskih Delavcev, Zveza Pristaniških Delavcev. z dne 21. pmarvtb Ob Barezlpi m v pokrajini Minska in Sluzka smo dovršili razporejanje nafiah čet mi ravnim pogodbam odgovarjajoče. Scvernovzbodmo Shtzka ©a* Je napadel 19. t, m. sovražnik in nas prisili, do isano zasedli postojanke, to ležijo beftj proti vzhodu. Na južni fronti je napade' sovražnik * StArtimi oklepnimi aiv:!c>mob'li naše utrjene postojanke prt Sinel-n&kovu. Potisnili smo ga proti jugu in mu prizadeli težke izgube. Rušila 1« ratificirala rlikl mir, DUNAJ, 24. on*injev. General Sesnenov je zbežal v aeoplareu. Na fronti Kerson-AHsfcšandrovsk-Marijupol podzvedovahii boji. Jnsoslooenske tete spraznile KOrOŠkO CELOVEC, 24, (S.) Jugoslovanske čete so na prizadevanje, razrito strani plebiscitne komisije in Italijanskega delegata Bonghcsija izpraznile zono A, Upravo te zone, bo mogla sprejeti seda} v roke mecbaveairška komisija, katero bo pozneje izročila 'avstrijskim oblastem. Solidarnost oseb delavcev LONDON, 18. Štraijk rudarjev se nadaljuje komipiaktno. Nad milijon delavcev se z ari uje deda in produkcija premoga je ustavljena-. Ni še opariti1 posfedx Ha etavke, itoda v kratkem se jo bo občutilo po celi Evropi. Ostali’ an gježki proletarčijat Je sotfdairen z rudarji'; po-sebno železnfč&rjš so odkrito dziJavdK, da bodo napeli vse uncči za zmago rudarjev. Politični vestnih Aretadlo flanou Italijanske Sindikalne Zreže BOLOGNA, 23. Italijanska Sindikalna Zveza je napovedala za včeraj ses,"i«Enek zastopnikov, da dotočne uspešna sretdsfv.a proti divji reakciji, ki je dvigniia giawo v S9adr.',db dmeb po Italije*. Pozivu so se odzvali sboraj vsi zastopn-ikd, iz različnih pokrajin in se zbrali' v tuškaijSnji Stari Dei-ajvski Zborn ci k sestanku. — Toda reakcija, kariera zasleduje vsako našo kretnjo, ni dopu-strla, da oe konča zborovanje in je na najbolj •bruitalen način izvrfei&ai aretacijo vseh 24 pri-soitiiib z.fccTC.v.aice-^, M so lb'ij v kamijesnih odvedeni v zapore S. G'icA-£imi a M-crrte. — Bo-locfTiki kvesi'or se je izrazil a ozirom na izvršeno aretacijo l:iko4e: Maiatesta on njegovi tovarSi so raz&Vjatfr po Mitajmi anairkisttčno propagando, Sd je obrcidiia' zadnje k®via!\*e nemire; sledaji bo razburili celo bolonjsko provincijc. V Stari Delavski Zboirnicš aretiranj stadaka-lisla so naravni pospeševalci (tega nevarnega gibanja. HIDIarlstl prlpnoUnlo državni pni FIERENZE, 22. (S. C.) Včeraj In predvčerajšnjem se je vršilo fukaj »boroviatnje vodiva Italijanske Socij&liistfčne Stradke. iRazprav-Ijafo se ie o vprašanju notranje pohtijte z oze-nom na viaiine reakc4onatno ukrepe, iki so dosegi višek v pregan^amju in arelnran^s -voditeljev delavskega ki pcJilČmega gibanja. Poslanec Morgari je o/aistopU za takojšnje sklicanje parlamentarne skupine spričo nevarnega notranjega položaja. Razširjalo se govorice, da pripravljajo fašistorskat in vojaški elementi organiziran državni prevral; najglaša se imena D'An-nunejja in oekatesib generalom", ki bi ustvarili novo vlado s programom, da potlači naše najbolj uplivne ljudi in razpusti deSavske an politične organizacije socijalis ličnega značaja. Rasko-poljska vojno Nadaljevanje rusko-pcrljskii! bojev. DUNAJ, 22. (L. W.) Radi^abrzojavka iz Mo-tskve prinaša ®iedeče: Čeravno je pred nekaj dnevi pre-tekio 144 ur, Id go bile določene od ruako-poSiddb pogajanj zai obus!»\itev sovražnosti, nadaPoft)aiki Sc vedno svode izdajalske napasle. Boijševiško vojaško pomočilo Zahteve bivših bojevnikov Sardinije. Novi rtalijansiki tednik, glasbo rdečih bojevnikov »L'Ardjto Rus so®, ki izhaja v S. Marmu, piše o biv&h satndSnskh 'bojevnikih sledeče: Časo- pisne veisiti nam javljajo o vel^častini lii anifes.;ia-ciji, prirejeni v mestecu Sass>a;ri od' sardinske pokrajinske zveze bivših bejevnkov, ki zaihte vajo avtonomijo Sardrnlje, rezpusilr/tev ibrigade Sassari in odsikanitev vojaške cbvezaosti. — Ta novica nas je tako razveselila', kajti ona je resnično znamenje, da so •izkosrtsčanč', v vojni ■zkrvarveli Sardinci spozna® izdajstvo in da se pripravljajo na upor. — Vendar moramo pri-znaM, da Sardboci niso t^braSi pravih poti: Od ostate ItsAije ne smejo aafcfevatt avtonom"je, ■temveč se marajo upreti proti vsem gotepodar-jem, vsem izkoriščevalcem celokupne Italije. — Ako se hočejo bivii sand-jaski boje vrtki v resnici maščevaffi nad Sadojstvoon svojih voditeljev, započett morajo boj na podlagi raizredhe borbe v prospeh eocijalne revodtutr^e, kd mora kaznovali vse hdapce in vse lakioriSčevalcie čitateian-skega timdatva. Kakor Sicilija in ostale nesrečne teiffanske pcflcraiine, tako orna ■tmicfcf Sardinija mnogo vojnih bogatašev in oderubov. — Naš upor mora b‘itl naperjen ppoti skupnemu sovražniku: kapštaiimu. Bivši sardinski bojevniki se maraijo v (to s^bo združiti z vsemi delavci celega svetal Komunisti izključeni iz češke socijalnodemo- kradčne stranke. Zastopniki češke socijalno-demotoratične stranke so se posvetovali 30. sept-tembra o zadnj-h dogodkih v stranki. Sklenili so, da ne priznavajo konference komunistov z dne 25, do 28. septembra kot sSraakine zborovanja; 0st zastopniki, Id so bili izvoljeni delegatom in so se koit teki udeležila dz infor-ma'cijskib ozirov komunistične konference, ostanejo v socijainodemdkrat?ča£ stranki' te pod pogojem, ako eo podpČBali do 15. i. m. izjavo, da pnitznava$o kolt pestarvmo strankino zboro-viaaije samo novembcrsiki kongres. Namesto onih, ki ne ugcdiijo tej zahtevi, se izvoli nove delegatfe. V tem ozVu ®e ibo vpsStevalo le one strankine pristaše, ki 90 zvestS češki eooijairjo-dorraokratični sfrar&ii in ki zavržejo pogoje Tretje Intenoatrjonale la komunistični program. Skupine cbeh1 zbornic se bodo v najkrajšem času sesOate, da izključilo iz svoje črede pri staže Komunistične Internao-jonalejNadaije se je cdc-brilo enoglasno predlog, na podlagi katerega se iezključi iz ssoc^aJnodemokratrčne stranke sledeče osebe: Dr. Smcrala, uradnika Mu-no, dr. Hanserjai, posHantoa Salaito dn urednika Olbracbtfa. — Po&^opamje vodstva češkoslovaške socijalnademckratične stranke Je naravnost nasilno in intriganlmo. To vodstvo izkljuiči na-Jodl;čneoše voditelje iz sitfcanke en istočasno skuš® pritegniti nase one cincajoče elememte, ki so se udeležili praškega focammistrčnega kangnesa, ako se odpovejo programu Tretje Intemacijcnale. . Bolgarski komunisti proti parlamentarizmu. Bolgarski komunžstl izdajajo tednik, v katerem so napisali v uvodnem čtanku sledeče besede; »Kot organ levih komunistov v komunistični stranki Bolgarije, sl poisitlajvlja tednik »Iskra« nalogo, da pobiva oporfcumiistične tn reformi-stične težnje strarike, katero so posledica upo-raibljeo^a pariamenterizma, in da obudi stranko iz njenega dosedanjega atanjiai neplodnega čakanja, neodločnosti in brezdelja k odii.&rjn revoludjonamim trfccijapi mas.« — Pozdravljamo -Ust rajvoj, teži za tem, da razkricku-je v komunistični stranki brezobz-šnao vf.akoršni op*rrlhjfn4zera Sn ptostefvjj* v srodiSoe hotenja miliseJ samozavednega razvijanja ppcŽetiarijata. Koroška ln koroikl plebiscit ŠIRITE ..DELO** Objavljamo ta informativen članek o perečem vprašanju Koroške, ker želimo, da so si naši čitateljl popolnoma na jasnem o završenem koroškem plebiscitu. Članek je pisan z bližje perspektive in objektlvnejše, kakor je običajno pisanje tukajšnjih časopisov o koroškem plebiscitu. Ured. Koroško vprašanje, ki je povzročilo jugoslovanski in avstrijski fotsržuaz^skš vladi od po-ginai ‘bivfe Avstrije do 10. ckbdbra t. L toliko skfflbi sn cepi •‘'jetmofsti, ®e je zaenkral končalo z uspehom celovške gospode, katera bo moraJa antantne oficirčke, ki so se na dan plebiscita naravnost pcitili pri trudapolneni! deki, bogaito nagradi*!! Jugoslovafl&ka buržuazija, ki je izdala maji-jone in nriijone ljudskega denau^ai za koroške voia&ke pusbolwščane preliva krokodilove soilze in žaSuje prt poCnah keritih nad izgubljeno igro. Vojaške pustolovščine. Po .razpadu ces. in kr. Avstrije j« začela lju-bl)amdka vlada s pošiljanjem vojiaSkb tiran s-portov ma Koroško, da zasedejo slovenske kraje južno Drave. Slovenski ljubljanski nacjjonalstl se niso zadovcUjili s tem ozemljem. Hoteli so* -‘imeti Celovec, Gosposvetsko pciSje, Beljak in. Ziljsko dolino. Po časopfeih in zibarovanjih -so irctflt vfado, naj zasede z voHsSkim'!' emotamd ozemlje 'severno Drave triko daleč, da .bo vsaj slavno Gosposvetsko polije prikijučeno novorojeni Jugoslaviji. iTem željam ijo ‘bilo začasno ugodeno, kajti, z ofenzivo, započeto 28. maija 1919, je okup rala jugoslovanskai vtiska ozemlje severno Drave od Št. Andreža, D .akš in Mostača do Gosposvetskega polja, vkLjutoo Ceiovec. Na pritisk antante .je morala jugoslovanska vlada po nekaj tednih izpraznili Gosposvetsko polje, Celovec :n ozemlje zapadno Kike ir Jugoslaviji }e osia8a svetovnoznana cona »A. Ni 'treba posebej omeniti, koliko čloivešJcb žrtev so sta^ii dunaasko in ibelgraijisiko vladr nazn? koroški umiki ;n razne ofenzive, izvršen: od decembra 1918 do junija 1919. 'Koliko milijonov sta potrosili Jugoslavija in Avslirija z« fce vojaške pustolovščine, .to zmiajjo povedati le ■oni gospodje, ki samovoljno razpolagajo z ljudskim žialjenjem in imetjem* Narodnostne razmere v coni »A«. Karavanke tvorijo med JugosSaroijo dn Koroško oziroma Avstrijo naravno gospodarsko mejo. Vsled 'Karavank je bila pretrgana vsaka kuLfurna in gospodarska vez med koroškim la ostalini .slovenskim življem. Cona »A« se razteza od Labuda preko Rude isevemo Grebinjai pr-olji Kr.6anam; tu zavije demarkaciijtsfca črta proti z-apaidu preko Djekš pod Svinjo planino da Rajnekerja. Reka Krka, ki teče mimc. Rajnekerja proti jrjgu do Pod-krnosa, tvori mejo med cono »A« do cono »B«: od Podikrnosa teče demarkacijska črta v za-padlni smer;? vzdolž GSne proti- Žirelou, preko sredne Vmb-kega jezera do Vrbe, kjer zai\-t,je pinoti ElaSkemu .jezeru «n nalilo proti Jugu na Kepo. 75—80 odstotkov pr.ebi'v«2stvai ctcme »A« je slovenskega pokcljenja. Da je to ljudstvo .tako nazadnjaško, temu je kriva bivša Avstrira s svojo celovško gospodo. Ideja »Dtrang nacb Siiden je zadtobrila -taka} že p-ed led meso Sn kri. Mesto šol in drugih koristnih ustanov v jeziku naroda, ki naj bd mu nudfi&e zadcatne ictcbrazbe, Je podeljevala oefm-ška upnah-a raz rim županom in hcgaitam trgovcem štev.Hne koncesije za gosffine in šniopsarije. CeHovškim mogotcem/ Je bilo Jo raznarodovalno ddlio jako diabnodlošlo, kafti ono ,j'm je cmtogcčnlo čm -večje izkoriščevianje nezavednega, zaosta.ieg? j:m starišem, dedu ta bab:id, ali je postala ibrezbriina. Ta proces se je vršil sito in stole tla an razumljive so nam radii tega razmere, ki Vladajo med slovenskim iivdjem1 na Koroškem. Število nemškega pnebi\'iai!siiva v coni. »A« znaša 20—25 odstotkovi Zanimivo je dejstvo, da so važna gespodaj^ka križišča objiudlena le od Nemcev. Lep primer nam nudiijo v tem osEČru Dtiavograd, VeEkoviec, Pliberk, Borovlje. Gospodarske razmere. iPmebivaJsfcvo cone »A« se peča z živinorejo in poljedelstvom. Kakor cmstran Krke, tako •imajo tudi .tukaj najlepšai in najoibisežneiša posestva razni baroni HeBdorfi, Rasenhergi, Guttmanst5iaJfl in enaki nemški plemiči, ki so sn stekli največje zasDnge za germanLzafoijo koroškh Slovencev. Pokrajina je jako bogata na gozdovih ln vodnih silah. Južno Drave nahajamo važne rudnike, n. pr. v Železni Kaplji, GuStajnu-Prevaljah. Da graviifeia! So ozemlje proti Celovcu, oziroma, da ni mogoče slednjemu živeti brez pr vega, ni .treba posebej povdariafi. Celovec je in ostane središče celokupne, v prvi vrsti1 pa južne Koroške. V Celovec predaha koroški kmet svoje pridelke, tam si kupuje potrebno obleko in druge sifvtairi. Iz Velikovca1 ali Borovelj, kr bi se dala po velikosti primerjati Vipavi ali Sežani, na mogoče kar čez noč u&tvtarifia ugodnega središča, nadomestka na Celovec, kakor je mislila ljubljanska vlada. Jugoslovanska uprav«. Jugoslovanska uprava je začela v coni »A« s svojim delovanjem po junijska ofenzivi 1919. Njeno prvo deto je bilo ustanavljanje narodnih svetov po vaseh in trgih. Predstojniki teh ustanov so bi5 fanatični kaplančks', raziičnl trgovci z blagom na drobno in debelo, lepi ti-namcarjl an strumni orožniki. Mislim; da so navedeni funkc'tj«niarji zadostna garancija za uspešno delovanj« narodnih svetov na polju narodnega osvobojeaja koroških Slovencev. Ker je smatrala antanta cono »A« ea sporna ozemlje, je določala v Jutejiu 1919 ljudsko glasovanje, ki naj odloči pripadnost fete v prid Avstriji ala Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je v svrho; nemotene propagande med Ijudlsftvom ui-irenlla najstrožjo zaporo demarkacijske črte potom vojaštva. Medtem 'ko je ljubljanska inteligenca kradla in verižila v ozadju v imenu narodne svobode, je opravljialo v najhujšem mraziu raztrgano in beso vojaštvo slrajno 'službo na korežk", demarkacijski 'črti. Prcistovcilijicl bivšega tržaškega haona znajo povedali o tem najjepšo zgodbo. Na žitu bogatai Jugoslavija ni imela za božrčne rraznnke 'btiko krtuba in tobaka, da bi ga poslala koit prfstojbino svojemu vojaštvu rsai Ko-'■nš-ko, iif ■ je moralo stradati. Nč -bolijša, celo slc-bša je bila civilna upristva. Najvočiji čroožciSti nemčurji' izza vojnega fesa so postali k?ir čez noč naj ve £.8 JutfOisl;ovani, •ra^brilj fanatični nacijonajci. Izplačalo se Jel Kaj1 (i uradmižilca mest‘a pri okrajnih glavarataih zasedene 'Koroške so precej nesla. In tako je vadilo koroška..:«®!'^:© najslabše aradnišhOuiLsi ga moremo predistajvljati, Pro-:eJcdija, kr.mpoija sta biii na dnevnem redu. Prc- s- - je demarkacijske črte v Celovec ali cbra.no je belo jiatoo cit-ež k o-č era a. Dovicijenja v to »svrho je dajala vojaška .oblast posameznikom le na pripicaočilo narodnih svetov. Kako dolgo je mcciai koroški kmetič beračiti, oredno sc. s^iir izstavtJiii gospodje -y Velikovcu potovalno legiiiKmacijo -v svriio prekoračenja i*eman:fcaci}ske črte v Celovec. Od Poncija do Pilata je moral hoditi, predno so mu dtaSfi. Iz-'ozieco, da sme peljati par jajc &U kokaSi v Celovec, la kam naj b5 prodaj-al svoje "izdelke? Koliko bi prigospodaril, ako bi jiih moral iznra-'-a»ti v Ljubljano, Celje affi Marboir? Koliko bi orihraniij, ako bi jih moral: oddajata' pod ceno zagrebškim in ijubljaaisktinr vecižnikom in špe-kulaffijam, Id so pnfeajjab na Koroško za časa okupacije? In ako je občutil koroški kmet in delavec zaporo meje proti Celovcu, nič ne de; saj je 5lo tcrobcUjše baronom, lesnim trgovoera in enakim velikim gospodcmi. Ti so dobili potrebne ootovaine leg ^maoije hv JzA oznice za Celiovec, kadar se jim -je zahotelo. Ti so simett celo ve-r.ižiti na debelo s poijedelsfciimi pridelki, ne da ■b> se Jih koznevaia — Viitez GuitmaaMisthal, ka'!arega se je zalovilo pili iEtahcitapljenju živil v Avstrijo, je celo grozil, da se pritoži na Jjir-bllstnsko vlado, ako se ga kaznuje radi tihotapljenja. Korošca soz nali radi. itega prav do-tHro čemi,ti demokratičniosii, nepristranost In pravičnost jugoslovanska uprave. Plebiscit v coni »A«. Da si zagotovita prit plebiscitu večino, s h se posluževala Jugoslavija in Avstrija vseh dopustnih in nedopugtsrih sredstev. Jugoslovanska uprava je prirejala nial tisoč .zborov^amj in veselic, kjer se je liolmačiJo tubot-?emu Korošcu zgodovino Koroške, bogastvo jugoslovanskega kraljestva', red in disdplioo Jugoelaiviije. Objjubovala mu je njive, tratvočke in gozdove, kateio se bo razdelšlo na podlagi agrarne reforme med uboge kmetej cblijUbo-vala mu Je nebesa na tej zemlji. Celovška; vlada je organizirala ie v drugi poSo.vjaf leta' 1919 najbolj moderno propagandno službo. NemSkoavstrijskS soejalpaUrljotje so jo pri tem debi zvesto podpirali Z gesJorn »Ne-delji-via' Koroška« in »Koroška repubiika® ali Rennerjeva A^taija je stepita v propagardtoi boj. V to svrho je mobilizirala vse nac^onalno-fanatične proffaoirijie, žuraa&te, * advekai|j in lačne oficirje. Rafinirani a^itaterjj so ponoči utihictapljaži v cono »A« na tisoče letakov v slovenskem jezaku, v ka/lerih so bele orisane grozote Jugoslavije, kjer vlada oficir m žan-datm, V teh letakih je obljubljala cejovika vlada koroškim Slovencem najprvo sam ostema o »Koroško republike«, a kasneje pravSčno in svobodno Avstrijo. Dne 10. t- m. se je vršil ^iebiscšt to Jo izpadel na fcoriGt Arvis/tlrije. S tem se ima priključiti sporna conaf »A« Avstriiski republiki. Plebiscit, iki ga določi in vodi bmžuajzija v juržuaziSskih državah, je te burfuaz^i podoben. V imenu plebiscita dela buržuazija asi škodo delavca in revnega kmeta mastne kupčije. Ljudska volja ne pride potom burž uazli^kega plebiscita nrfodlar do velja/ve, kaiiji ob takih prilikah igrajo odločilno lAjgo plačani naoi^o-nalni agitatorji, pcsamezii: fabri':anti in vele-posestriki, izba-ane ekvipaže in lepe metneise, kaitere dobivajo odločujoči antantjni oficirji na razpolaga Ml in koroSko vprašanje. Neštetokrat smo pcvdarjalrt, da ne priznavamo nikakili državnih mej, katere so peeta- fs vili kapitalisti in imperialisti r s vrba izs/ssar .Tftoia rtvao ftallso e« bj&imbdo fcuriuaaijskUi pkifedtov, tl gh kujajo -gospe#« 17 Pariza m v racali rmzkotmRi letovišRh. Narodna vprašanja samote rešiti U komunizem. Na -pod£qgl mteru-ac^csnatee razredne iosribe •e borimo *ai nadp©aim> ta metalno mvobo-lenje tojsmatijonalitciga d&Senejja protetarijata, «Tifgo$3iav?ja ne ra4>i skrverujkega deda, Koroške, « reptAEka ATstriJ*, esraroma Komika s pretežna ve>d'na nemškega ttvifa, ne mere gospo-dtrsloo Sveti brez c«:,ne »A^, PriiieJ bo čas, in vjsraSanje sJorvemlcega dela Korožke z Ziljska dolino, Maribora in družili *HKJ$onalno5j>ami2i fcn&k: bodo reSevaB nemžki /n fugosicivaflisiki toarmn^sti; ira vnoftaikso bo rešili Jugoslovanski in Italijanski jprnoletarijaS vpra-bsnje Julijske Benečije in Datoacye. bivši tajnfc fcitajikegaf tiskovni SS^0;SŠta^"wS5^jKomov^,^j^^' vflev nule časnikarske ustanove, nt}Hoang4foin-T\*eig, . naena profetarijata. Toda tiskovni M*"'«™ 0,1 sklad ostane slej ko prej zrcalo Vaše ljubezni do „Dela“ in odsev pro- ittNni sim jtar Priprave za prozno«! nje okto-bershe revoludje. V 6 vrh o enotnega praznovanja velike oktoberske revoludje predlagamo, da se priredi 7, novembra sovjetski zgradbi posvečena ljudska zborovanja in ojačene agitacije; pojasni naj se bodoče naloge naše notranje in internacionalne politike nagla-Sajoč potrebo nadaljevanja boja proti ruski in internacionalni kontrarevoluciji. Geslo 7. novembra bodi: 1. Boj proti Wranglu. 2. Vsestransko podpiranje rdeče armade 2 zvišanjem proizvajalne zmožnosti, z nabiranjem tople obleke i. t. d. 3. Potreba aktivnega podpiranja naše prehranjevalne politike. Osrednji odbor je sklenil, da se tega dne Srenese glavno agitacijo na vasi. Zados/no levilo zmožnih govornikov in agitatorjev mora na deželo. Osrednji odbor je odredil, da se 7. novembra opusti vsakoršnje demonstracije in obhode. OSREDNJI ODBOR Komunistične Stranke Rusije. Žalostne gospodarske razmere g Italiji Dne 10. t. m. je pozval k sebi generalni komisar za prehrano Soleri, zastopnike tiska, da jim pove kako stoje stvari v Italiji glede prehrane in, da jim razloži program po katerem bi se lahko ta žalostni položaj ublažilo. Položaj je nad vse žalosten. Vprašanje glede preskrbe s žitom je postalo v zadnjih dneh zelo težavno. Čisto prav je bilo — je dejal — ko je povedal nedavno v zbornici, da bo prinesla rekvizicija žita samo 12 milijonov kvintalov. Temu je vzrok dejstvo, da kmetovalci ne prijavijo pravilno svojih žitnih zakladov. Kmetovalce je pozval naj naznanijo vse svoje razpoložljivo žito — izvzemši onega, ki je določeno producentom kmetom — da bo mogoče premagati hudo zimsko krizo. Časnikarje je pa pozval naj vplivajo agitatorično na ljudstvo v smislu, da pride do najstrožje discipline glede porabe živil. — Žita je na svetu dovolj in tudi cene so se znižale. Težave so v tem, da primanjkuje finančnih sredstev za nakup žita. Žitna produkcija v državi zadošča le za eno tretjino potrebe. Dve tretjini žita se mora nakupiti v inozemstvu. Za ti dve tretjini potrosi vlada sedem do osem milijard. Generalni civilni komisar za prehrano je mnenja, da se zamore premagati to krizo le na ta način, da se zmanjša množino žita, ki se ga mora uvažati in da se zviša ceno kruhu. (Glede cene kruha bo moral govoriti gospod komisar tudi s socialističnimi poslanci in z ljudstvom sploh). Da se bo zmanjšalo množino žita, ki ga potrebujemo iz inozemstva, se bo skrčilo kontingent žita, ki je na razpolago posameznim provincam. Belega kruha ne bo več (Ali se kdo še spominja na beli kruh.) Krušno moko se bo mešalo z ječmenovo, ovseno in koruzno moko. Proti onim, ki bodo jedli beli kruh se bo postopalo najstrožje. (Gospod menda ve, kje se mora iskati take ljudi-) Komisar za prehrano pa se nadeja, da je letošnja žitna kriza najtežja in zadnja. Prihodnje leto bo bolje. Položaj glede drugih življenskih potrebščin ni nič boljši. Skrčilo se bo prodajo prešičivine in govejega mesa. Vlada bo poskrbela da odpravi spekulacijo na olju in mlečnatih pridelkih, ki bodo tudi podvrženi posebni aprovizačni komisiji. Pri vsem tem je pa gospod komisar vesel da je podpiral svobodo trgovine čeravno ve, da se mora to svobodo omejiti. Naposled je dejal, da bo strog pri represiji anomalnih komisij. Bog se naj nas usmili. Lepše bodočnosti ei pač ne moremo pričakovati. Toda kaj to. To ni nič. Pri nas gre vse dobro. Slabo je le na Ruskem kjer se ljudje ne puste goljufati od buržoaznega kapitalizma. Pri nas je vse dobro. Homani vestnik Za tisM sklad ,.De!a" Sodrugi in sodružice! Tiskovni sklad „Dela“ je merilo Vaše ljubezni in požrtvovalnosti do lista. In današnja doba zahteva bolj kakor kdaj prej ravno ljubezni in požrtvovalnosti strani proletarcev celega sveta, ker danes se mora izvojevati končna borba med delom in kapitalom za osvobojenje vseh izkoriščanih in teptanih. Za škodo, povzročeno naše mu Hstu po vandalskih napadih fašistov se bo stranka znala oškodovati na primeren način in ne bo nikdar dopustila, da padejo stroški za obno- letarske samopomoč!. Torej na delo! Vabimo zlasti naše kulturne inštitucije, politične, strokovne in gospodarske organizacije, da se spomnijo na svoje glasilo. Panelni predlogi NaSe osrednje giasto »Avas*tk je priobčilo sledeče pismo z doJnjžm komer.tat^em. Dragi nAvamfii«! Po sežigu in vandaiskenv razdejanja naših Detarvckifa Zbornic in našfe listov po faS:istw-skifa hudodelcih, se ne more več dromfcS, da je fouržuarzija spremenila v sistem o osvoboditve pobtštnčh žrtev. Pripravljena so oat ■vftaJtoo dejanje, iti mor« stu-žiti strmo^atvijenju sedanje VSade in vspostajv-Ijjenju režima pravoce: S oddajne repufcLlkie. 2rebaa}e -tebnjičnSi teikotč, s kateiržmS se mora boniri naše ■DeSo*. rovaia v odgovor na napad fašistov na »Delo*..................L Valentin MeSek ...... L Skupaj . L Prej izkazanih .... L Skupaj e * Popravek. V štev. 6 stoj mesto Catta- rizza ime: Ivan Caharija, Nabrežina, f Darovi. Ljudski oder Šempolaj nabral za politične preganjance L 18.50. Darovali so: Plesničar Ivan 2 L, Maks Rebula 1 L, Rudolf Kosmina 50 c., Šušteršič Ivan 2 L, Matija Legiša 1 L, Gruden Anton 2 L, Plesničar Josip 2 L, Štefan Leban 2-50 L, Skerk Josip 1 L, Rebula Alojz 50 c. Maksimalna prodajni cen« sveže klane govedine, V andski nasredbe kr. gubernator a ta od 20. motika 1919. se določaj maksrtoaln* prodajlne sveže Idape tfovetfine ■teko-te: sprednji deti z doklado po L 9*20 kg; zadali deli z do-jdadb po L 10'10 log; obied|a po L 11’80 kg. < 'krvo ceaie imajo veljavo od 23. t m. dalje, istočasno se odpravi za poš^kns uradni cenik za ieteiitto. __________________ Razdeljevanje Jestvin aprovizacljske komisije. Za teden od 24 do 30. oktobra 1920. Preščipne se Številka 28 tidUu iz-ka-zrace.) Testenino 50 dkg po 1*90 lir kg; Koruzna moka: 40 dkg po 90 stotink kg. Riž: 25 dkg po 1’50 lir kg; Kristaliziran sladkor: 20 dkg pa 6 lir kg; Posestniki ubožn~«kih izkaznic kna^o pravčeo samo do nakupovanja sladkorja. LJUDSKI ODER Po inicijativi sodruga poslanca Alberta Malatesta, glede knjižnice za kaznjence, se Višji Kulturni Svet odločil, da bo skrbel tndi za izobrazbo jetnikov. Priporoča tem Kitom onim, ki imajo kako knjigo na raz->olago, da jo darujejo v ta namen Višjemu kulturnemu Svetu, kateri bo upravljal tozadevno razdelitev. Dober vzgled je dalkoi >rvi sodrug Rimosch, ki je daroval 18 knjig. Urad slovenskega tajnika se nahaja odslej zključno le v sedežu V. K. S. .Lavoratore". Odprt je vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. Sodrugi, pozori Kdor daruje za politične preganjance in v druge svrhe in želi, da objavimo mi to v listu, naj pošlje denar in pripisek edino le na upravništvo »Dela", Trst, ul. Zudecche štev. 3. DelmsM urealed Beseda adnisonl Smo in hočemo biti komunisti, ne samo ra besedah, mislih, marveč tudi po dejanjih. / vsakdanjem življenju moramo po možnosti že danes delovati komunistično, živeti (omunistično, to je: staviti moramo vedno interese skupnosti nad lastni jaz in ne smemo v malenkostnem egoizmu izrabiti vsako korist zase. Vse imetje hočemo dati svojim sotrpinom, celo svoje življenje, kadar nas pokliče dan velike odločitve na bojišče za stvar proletarijata. Zalibog moramo ugotoviti, da mnogi dt-avci, celo nekateri komunisti pušČaio, ko se nahajajo doma med štirimi stenami, komunizem zunaj pred vrati. In ravno doma, v družini se moramo približevati velikim idealom delavskega razreda — svobodi in enakosti vseh ljudi 1 In to se mora goditi že radi otrok. Otroci morajo gledati v odraščenih, v očetu in materi pravične, svobodne ljudi in hrabre bojevnike. Žalibog najdemo mesto tega tndi proletarskih družinah, pri sodrugih nekomunistično, večkrat celd kapitalistično raz-merje med možem, ženo in otroci. Kapitalist je mož. Vladati hoče nad ženo in otroci; oni naj mu služijo hi v vsakem oziru izpolnjujejo njegovo voljo. Ta prikazen je razumljiva, saj vidi delavec okolu sebe povsod le kapitalistične razmere, v katerih tišči človek človeka In Išče le lastne koristi. Enako razmerje prenaSa marsikateri v lastno hišo, med lastno družino. Žena bodi možu enaka, bodi njegova duševna Sodražica. Prava proletarska lent ne bo nikdar. Četudi zahaja na zborovanja, zanemarjala gospodinjstva, kakor ga marsikatere žene zanemarjajo kljub dejstvu, da se ne udeležujejo nlkaktti zborovanj. Hišna dela bo opravljala hitrejše in z večjim veseljem, ako bo mogla zvečer doživeti spremembo in sl osvežiti duh potom kakega predavanja na zborovanju. Vstati mora nov rod, predvsem pa nov ženski spol. Raditega: Prosti razmah ženil Ne ovirajte ji, temveč pospešujte njen napredek 1 Delavci! Čitajte „DELO“! Zborevosj! vrtmdfift delavcev Pretekli petek ob 17 se je vršil v družbenem sedežu v ul. Paduina štev. 4 občni zbor delavcev uslužbenih pri občinskem vodovodu. — Predsednik Girolatno Zuhaii je obširno poročal o novem službenem pravilniku, ki je bil dosežen s sodelovanjem drugih sodrugov, predstavnikov devetero skupin občinskih uslužbencev. — Zborovalci so z zadovoljstvom odobrili poročilo in pripoznali koristnost in vspešnost neumorne delavnosti svojega predsednika. — Nato so delavci enoglasno glasovali za izključitev člana Josipa Legata, ker je pristaš neke družbe, ki razvija sindikalnim načelom Zveze nasprotno delovanje in so z navdušenjem darovali polovično dnevno plačo za svoj list „11 Lavoratore*. — Zborovanje se je odlikovalo po številnosti do šlecev in po jasnosti, s katero so se za-vršila razpravljanja o treh točkah dnevnega reda. ___________ Spomenica rudnlfk. ravnateljstvu (Nadaljevanje in konec) XV. Družinska doklada (vojna doklada) pa ostane Se vnadalje neizpremenjena in se tudi vnadalje plačuje izven temeljne plače. Mora pa se plačati na vse storjene dnine v mesecu in sicer: 110 1 85 220 3-40 460 580 7-00 8-20 Komunistično posojilo Pri naši opravi so podpisali komunistično >jflo: covec Ivan, Idrski Log . ; , L 25.— tkelj Matevž, rudar, Sp. IdrHa . L 20.— Močnik Josip, rudar. Sp. Idrija . L 25.— Občno Konsum. društvo ▼ Idriji . L 776.— Strnad Anton ....... L S5.— Samec ...... na dnino L. Oženjen brez otrok » » . . z 1 otrokom » » » „ „2 otrokoma . « . • »3 otroci , , , • n 4 • • • » » > 5 s ,, • m n » 0 „ n m ti Delavci, ki po pogodbi skupaj deiajo, ne smejo v nobenem slučaju biti izpod njih temeljne plače plačani. XVI. Pri uvrščen ju iz pravilnika I. in IL iz leta 1912. v nov plačilni pravilnik naj se gleda natančno na to, da bodo delavci vsakih 5 let pravilno uvrščeni v tisto stopinjo, ki jim pripada. V slučaja če bi bil pri uvrSčenju kak delavec nepravilno po letih uvričen, tedai je to pomoto popraviti; nepravilno prejeti znesek se mora vrniti. XVII (Glede kuriva glej spomenico prilogo St 2). XYm. Pri sprejemanju novih delavcev v delo se mora v prvi vrsti aa domače delavce in posebno na rudarske sinove ozirati Le v slučaju, da ni zadost nega Števila domačih delavcev, je dovoljeno vzeti tuje delavce. XIX. Z oveljavo tega plačilnega pravilnika ostanejo Se nadalje v veljavi vse dosedanje pravice in doklade, izvzemSi trimesečne doklade (nabavni prispevek). »Federacija radarjev In gozdarjev« v Idriji. Idrija, 10. oktobra 1920. Spomerca rudniškemu ravnateljstvu v Idriji Delavstvo iivo srebrn ega rudnika v Idriji zahteva ponovno dostavljenje kuriva oziroma drv od strani rudnika za idrijsko delavstvo, kakor «e je to te dogajalo pred L 1913. Pripravljeno bi bilo plačevati drva, to ja za ole-njene 10 m3 is za samce 4 m* letno po S L, reci osemlir za en meter, kar bi po mnenju strokovnjakov zna.alo polovico upravnih stroškov gozdnega oskrbniStva. Ker trpi delavstvo poleg vsega drugega tndi aa pomaakanju kuriva, js Izjavilo na iavnera rudar skem shodu dne 26. IX. 1920., da se bo, ako se tej zahtevi ne ugodi, samo po slutilo drv ob časa plovbe in plačalo goriomenjeno ceno. Obenem protestira delavstvo proti tako obilnemu sekan|u leaa v gozdih domenskega oskrbni«ra, kar lahko ima za posledico pomankanje lasa za tukajšnjo porabo. V slučaju neugodnega odgovora odklanja »Federacija« vsako nadaljno odgovornost za morebitne pcledice. Za Federacijo rudarjev ia gozdarjev v Idriji Idrija, dne 10. oktobra 1920. Fraa Vidaur, Jamao, tajnik. Rudniškemu ravnateljstvu v Idriji. Delavstvo zbrano dne 26. sept. 1920. na javnem radarskem shoda v telovadnici rudniške Sole v I-driji, zahteva ponovno in siceri 1. Da se tista delavce, ki delajo predpisano dobo pri rudnika in niso ie stalno sprejeti (štabil), sprejme kot stalne v teku enega meseca. IL Deiavvtvo protestira proti ravnanju upravne komisije v Trstu in njej podrejenemu rudniškemu ravnateljstvu v Idriji glede ia vojne do&lih ujetnikov, ki so pred vpoklicem v vojno delali pr ta-kajSnejemu rudniku in ee JUi po vrnitvi ta ujetništva sedaj ne vzame naaaj v delo k rudnika. Tako prMefo ti Idavd do tega, d* a* jih po 3 letaanm botavanla enostavno vri« aa cesto? Saj *o tli proti svog volji. prisOJsal ruju, Zalo mm hteva delavstvo, da m vse v v»anas v delu k rudnika. UL Savno tako zahteva delavstvo, JO* aa novo jemati radarske sinove v rudniško delo, in. Brezposelnost, ki je nastala v Idriji zadnja leta, mori poleg draginje družinske očete aajebčataejle. 20*— To ia te mnoge druge težave, ki jih mora prenajatl 1286.15 delavstvo v sedanjem času, je privedlo delavstvo I i«w is v t*^co obupen položaj, da je sklenilo napraviti .L. loUO.lv) konec temu početju oblasti na vsak način in ra vsak oceno. .Federacija« zahteva, da bo rudniško ravnatelj' stvo goriomeajene zahteve spoznalo za potrebne in jim ugodilo tekom enega meseca. Kajti brezpo selnost rodi slabe posledice. Idrija, dne 10. oktobra 1920. Fraa Vidmar, predsednik, Jamaa, tajnik. Spomenica gozdnemu oskrbništvu v Idriji Radi vedno rastoče draginje vseh potrebščin Je sklenilo gozdno delavstvo na javnem shodu dne 29. VIII. 1920. razveljaviti sedanje plače in nadomestiti z novimi, katere je »a javnem shodu dn« 26. sept. 1920 enoglasno potrdile za delavce o-skrbništva 1. in II. v Idriji. Podpisana »Federacijam zahteva, da gozdao o-skrbništvo I. Nove plače priloga St. i. II. Spomenico za a pro vi racijo priloga St. 2. HI. Spomenico glede drv priloga St. 3. prouči ia potrdi najkasneje v teku enega meseca. Drugače smo prisiljeni poseči po najskrajnejšem sredstvu, ki ga imamo na razpolago, združeni z vsemi rudarji Jul. Benečije m Italije, ki imamo svoj glavni sedež v Sieni (Italija). Za .Federacijo rudarjev in goadarjev« v Idriji Idrija, dne 10.- oktobra 1920. Fraa Vidmar, predsednik; Jurasa, tajnik. Plačilni praritnik. Za vse delavce gozdnega oskrhoittva it. L B II. se s 1. oktobrom 1920. sledeče temeljae plače in doklade zahtevajo: I. 1. stopinja od 18—23 let starosti 7 L; 2. stopinja od 23—28 let starosti 11. L; 3. stopinja od 28—23 let starosti 12'S0 L. IL Goriomeajeae plač.e veljajo za sedaj veljaval celi Sunti tiht izmena). IU. Premikanje iz nižjih v vilje stopnije se ima ravno po preteku vsakih 5 let vrSiti, tako, da pride po preteku 28 let starosti v 3 razred, to je 12 50 L na dnino. IV. Za nedeljska dela, naj se plača za 50% normalne dnine delavca poviša. V. Dodatni šiht ali čez 8 urno delo naj se le v slučaju silne potrebe ali v slučaju nevarnosti za življenje ali podjetje vrši in plača po dogovoru, ki mora biti pred delom sklenjen. M. Akordno delo na |se zvija za 320%, da bode Odgovarjalo ^sorazmerno povišanju plače z všteto trimesečno in 20% araginjsko doklado, katera znaša približno goriomenjeni 320% povišek. . č VII. Trimesečna doklada in 20% dravinjska doklada je v temeljae plače vključena in se vnada]je ne plačuje več. VIII. Izvanredna draginjska doklada pa ostane še vnadalje neizpremenjena ;n se plačuje izven temeljne plače kakor dosedaj in sicer: Samec ..........................na dnino L. 302 v Mri.!. Oženjen brez otrok , „ B 4-52 „ z 1 otrokom ... 5 55 „ „2 otrokoma „ . „ 6’58 i » 3 otroci , , ,7-61 » „ 4 . „ , 864 . , 5 „ » , 9-67 » o 6 n n m ti 10‘70 IX. Delavci, ki po pogodbi skupaj delajo, ne smejo v nobenem slučaju biti izpod njih temeljne plače plačani. X. Pri uvrščenju v nov plačflnik se mora natančno na to paziti, da bodo delavci vsakih 5 let pravilno uvrščeni v tisto stopmjo, ki jim pripada. V slučaju če bi bil pri avričenju kak delavec nepravilno po letih uvrščen, tedaj je to pomoto naknadno povrniti. XI. Vsed elavce, ki delajo nad 3 leta, se mora sprejeti kot stalne (slabil). X1L Glede kuriva glej prilogo št. 3. XIII. Z uveljavo tega plačilnega pravilnika ostanejo v veljavi vse dosedanje pravice in doklade, izvzemi! trimesečna in 20% drag. doklada, let sta v temeljne plače vključene. Za »Federacijo rudarjev la gozdarjev« v Idriji Idrija, dae 10. oktobra 1926. Fraa Vidmar, predsednik; Jeraisa, tajnik. XTV. Gozdnemu o skrbništvu v Idriji Podpisana »Federacija, naznanja, da je gozdno delavstvo na javnem shodu dne 26. sept. 1920 za-Mtrnlf Da goadno oskrbniitvo takoj ukrene potrebne korake, da se vse g čedno delavstvo ia njih družine zopet priključijo k apsovizaciji rud. ravnateljstva v Idriji in sicer, da plačujejo aprovizacijo po zni-Žani ceni, kakor se je to že dogajalo pred par leti Kajti poleg druge draginje trpi gozdno delavstvo Se aa aprovizaciji veliko škodo, ki mora plačevati živila po naj vit jih ceaah. »Federacija« zahteva, da gozdno oskrbaiStvo to opravičeno zahtevo spozna za utemeljeno in ji n-godi v teka enega meseca. Za .Federacijo rudarjev in gozdarje''* v M rij:. Idrija, dne 10. oktobra 1920. Fran Vidmar, predsednik; Jamaa, tajnik. Spomenica gozdnemu oskrbniStvu v Idriji. Radi neprilik in težkoč, ki Jih mora prenašali gozdno delavstvo obeh oddelkov, I. ia II... je na javnem shodu sklenilo enoglasno: 1. Da dobi vsak goadni delavec oženjen 10 m3 drv letno in samec pa 4 ta1 drv letno. Vsi pa brez izjemne po polovični ceni, kakor se to že dogaja samo za stalne delavce. D. Da se drva delavcem odkaže vsako leto že spomladi ia v bližini njSiorih domov, da ne bodo delavci le pri tem prikrajšani »Federacija« zahteva, da se ta aMleakoatna za-hteva delavcem a drugimi zahtevami skupaj adobri Za .Federacijo rudarjev in goadarjev« t Idriji Idrija, dae 10. oktobra 1920. Fmb VUaur, »rtikftdsikj dtimaa, t*{nU& Is ctetete KJU SE HZ SME V JUGOSLAVIJI OBJAVITIf LOKAVEC. Dat 10. t nu se je vršil takti javni shod. Na ibodu je poročal soar. KosiC o pomenu zadrug ca delavsko to kmečko ljudstvo. Povedal nam je o potrebi, katero občuti danes ves proletarijat po ustanovitvi takih organizacij. Ker je pa ljudstvo uvidelo, da so razni verižrairi brez truda in znanja prislužili lep kapital in ker je potrebno za Življenje jestvin, so prvo organizirali konsumne zadruge. Povedal je kako so postali privatni trgovci bogati, posebno danes in v času vojne brez truda in rizika, ker so kratkomalo osleparili na pol izstradano ljudstvo. In ne samo osleparili, tudi kradli so kakor kradejo danes od aprovizacije ter prodajali pod roko za cene katere so bile take, da je boljši, da 0 njih molčimo. Pri tem pa niso pozabili biti patrijoti in niso pozabili povedati, da delajo na zgubo. Od te zgube so jim rasli trebuhi in bankovci v blagajni. Ti pa kmet in delavec, kateri si imel dobiček, si raztrgan, lačen, bos in tudi zadolžen. TeŠko je na svetu, ker človek obrača, Bog pa obrne. Po daljšem vsestransko temeljitem poročilu ie uvidel proletarijat Lokavca, da se mora na vsaki način organizirati, ako hoče preprečiti samovoljnost trgovcev in verižnikov. In tega ni potrebno dvakrat .povdarjati našim pridnim sodrugom, saj sp že nabrali lepo število elanov za to zadrugo, če bodo šli tako naprej de bode dolgo, ko bomo dobili v našo okolico prodajalno Konsumne Zadruge v Trstu. ROČ Neobičan pozdrav. Profle nedelje dne 10. o. mj. imali smo ovdje sajam. Našoj gospoštiji došli su u gostove, brača Im iz Buzeta, a medju ovima više „vucibatina“, koji su se u Ijetu junački izkazali za svetoivanj-ski dan kod Buzeta. Iz njihovih grla uripali su 8e mnogobrojni izazovni poklici, koji nijesu šte-dili niti domače pučanstvo. Ona fina buzetska raladjarija, pa i samo starešinstvo pojavilo se na ples oboružano sa batinama i kijačama. Domačima nije prijala ta kulturna pojava, koja za udara po divljaštvu. Taj nastup shvatiše kao smjelo izazivanje. Takvi junači, koje odgaja pobjesneli nacijonalizam, nisu Ročanima dobro došh, budu-či je radi ove natruhe zemljoradništvo bojkotiralo ples, koji je prvašnjih godina bio dobro posječen 1 dao dobra utrška. Buzetska tuča i poplava jest uništila sve račune. Pravo ogorčenje pokazalo se tek na večer pri sastanku. Za pozdrav, letjelo je po glavama na-metnika sva sila kamenja i puštala uspomene po hrptoviina, glavama i nosovima. Kad se .bratska bitka* utišala, več je lječnik šivao i pove-zivao jednome nos kraj kolodvora. Kakav li ne-sporazumak, kakva li blamaža I Buzetski bojovnid (fašisti) došli su u Roč, da pokažu svojima kako treba nastupati, a kad tamo povratiše se kuči namlačeni. Sudbina jaracl Znatiželjni smo, kako če se oprati ta čeljad, koja slijedi krive proroke. Buzetski generalni štožer mislimo, da je poslao gosp. vitezu pro-testnu brzojavku? Oružnici stajali su za vreme tučnjave postrance, jer tu nije bilo zemljoradnika, da ih se pohvati i poveže i potom vodi po ta-tnnicama, pa pred vojnički sud. Ovom zgodom mlatila se ona ista klika, koja se širi po Istri kao pošast. Čast našima, koji fcu se držali daleko, jer tako neče imati barem neugodnosti 1 Zemljoradnišfvu svemu, neka to služi kao lijep primjer za buduče ravnanje i ponašanje. 3udimo uvjereni, da če nama biti najbolje, da se nikada ne približavamo svečanostima i proslavama, koje nisu naše. Najpametnije jest, da stojimo u svojim selima i da ostavimo naše pro-tivnike, da se sami vesele i zabavljaju kako najbolje znaju i umiju. Mo se medjusobno i pošteno namlate, nas neče boliti ne svrbiti. Koga pak svrbi ročki dar, neka se sada Češe i neka upampti, da batine u ruci malo pomažu. ČEPOVAN - LOKAVEC Zahvala. Podpisani jernej Humar iz Čepovana se tem potom najititrenejše zahvaljuje vsem darovalcem iz Ajdovščine, Lokavca, Cepovana, Idrije in drugim velikodušnim darovalcem, ki so mi priskočili na pomoč v denarju ali blagu za popravo pogorele hiše. Priporoča se sodrugom tudi za nadalje, da bi mu po možnosti pomagali, da mu bode še pred zimo mogoče zopet stanovati pod lastno streho. čepovan-Lokovec, dne 17. okt. 1920. Jernej Humar. Živelo Komunistična internadjooalo! G: 10 Delavci I Naroiaite in Sirite „DELO ‘. To le vai list,Ust 1z-koriffenlh I* brezpravnih. la i .mZiJi 1 1 ■ ■■ , ■ra=ar.l=s0 Majski praznik, je edtai resni peskus droge sooSja/-dsežavske itoternac^onale, •t 3 5* i£^» CL c/> *o dK tos 0 -1 % -o 2 2« rt ort* •O rt -i 3 «2. < C/5< E mm N O CL P 0^5 0 1 >• to» a O 3# rn r- O E •k C/3 N< m®® 0 M® SP 3* © »“► rt s CL s P c 3 g cr © r5< M« f* fD N< cn <’ N® -n P SL 0 a m 3* m r- M 1 O •L to*. ># § 3- < crt < & w« p rt Gl S © *to 0 CL 1 P ST O 3* SL 7? pr 0 < 5. 0» < % s p -u -t p 0 m* CL N fi» QTQ pr -t PA® * 2L P Q» sr 55< ■i. 7? >• 0 ss< < 7T P m** N *n 3 n C CA rt •■to ® • a* rt T3 C/5 © 3 f-K • P mk- *o ©^ *5T 0 pr P 8< cr p®®® X® •n rt N • a« p nacionalna - ili klasna borba? Nacijopatoa ogran&eoosii drvela je do kiiaiha II- J U koEko ia^anske tari3ce rervoSucrije u Nfeanaičlkoj. Problem nacijcnalizma {e prema) torne j e dan od ivibaAntli pitamja, prema temo revoSucijfomaarni pro-Sotariia/t1 morai zauszebl' .diefioMivjHije sfcainavaMe, od caaga, fccfie 4e zaiuzimaSa II. fotennacijornala, obziren* jia 'to p:;temše. iRev o&ut l'(t>nai- tn£l ptrofieitajni^aiti nrfružen u Kom|uni-etičfldJn Strankama! i HI. Komundsiftčikicjj Internacijo-naCi, mora se nauitki rukova j .trni pitanjem t to .tako, kcdco bi »e u budliače ipri^ečMia kcinfuzifaj i izdaja klasne foaiibe, Sto je ibila pcaH&edSca neoidretdjeaog Sldiaavišia* premia tem« pitaMfia, II, lateraaciijoaade. Našr pgota-vcuci — s3cd$ačpatriSoit» i na.ci;e»ak)a SciitostA —* raogu nam predifcsatahS, dai niječemo na-c'ifjma2n,cst — neSto-, Sto u stvari' pošto®; da niječemo mncige prdblcme, ikoji ni*u iz 'toga pitanja, kao napr.: niaidjonaOn« poitSajčiemost Ir-ike 9 dimkih iniangiih na-r.ctda Evr-cipe, Az.!jje i Airšlke. . Ovde ba5 dolaiz5"no do -točtke, sa koje nami 4e mo-'guče cdredčiB staaovKie ^aniundstrSkag proletari-ja)ta, prema* naioijonalncun pitanju. iBaš icmu efteurceati, Ikoijii ckriivljuju tevoSudfaaemaS proJetairijait III, IntemaMjcmale, da niqe6s pitanje na-trji-ctnadiznm, .jesu t?, leč® gaize glavni princip narod-nag iategriteta — 'narodno samooipred^lenie. Na- nennijn nikiatasve koristi tajiijansikti radnicL Talijanslke vfesK čvne ito teSc izatc, kaka bi okupirane pokrajine os^uraile i'izr£!L»Ijive)riju tatiijanskcg ikapi*tia!la, koji je ;ednatki prclbivnčik tel-.jansfksb, tka« i Kk>vensk;ih Si fcr-Vaitskib rc:in-Jka, ne samo >u okupiranim poikrajji nama, ikiJo i u Ital'H. Stol ostale skmmslkjm i forvaJtskim radnitima., koji su u cvome s’iučaju »nacijonalno podčin^enS«? Zair da saki vede botrbiu za naadjonailno osJabod-jenje ilS pr'k5)utčeinije Jugcistevfiji, 'U ko;K>j ni svi Ju-^osloveni nšsu ravnepraamiu Pcffiiiti-čke slofco&tine, niaprimijer, u Hrvaitskcj} — da okupirane .fbcSje je oelgo osSolbcidjene) pokrajine osiigura ferafbOJjvanju svefib kapittallititčlcli interesa. Od paik da s« bore za' n eku naicijonatau samostal-niost Julijske Veneci)e, kcijai sama nfje n stanju odr-žati ekonomsike neoivianoisittt,' DaJkle vidi se, kajd ovefko pačnemoi razpravljati to .pitanje naci.^onalnci^ osJolbodjenja, da za eJiOviensike t brvaitske radnuke Julijske Venecjje ostale' samo ledan vaJčani iz^aiz, a ta je, da se prtdinuže revolucionarno*) berbi, JccOu več vod« talinski radnaci, za unLStenje tar^amsikog togjdtaliizma, osnivajuči Ita-lijaassku Sovjetskim Republiki!, hoja če biti jedan IjO^ luJi LOgTO L 3L —— llda^OaillO SaJu\>QpT,CvL])C'I&Il]C» liti- »wv J^tr(pni:DlirKJllf K.OJ& 09 iDlo JCs ci^ooiajni S-avtnCsti pot&ačenjib — naicaonaino — na-1 bedam vS5e u borbi- protiv eivietefcog kapiibaJizma. roda, sa: suznimi cčdnuai govore o najcij analnem oslo-bajjeniu, no siuftra bi b:Ji sipreimni inato^onalno potlačiti jedan dnugi narod, ako bi za .tajkiaiv podhvat imali dcnrolij.na smoge. Saci(iiailpatrši}ati, koji paput papiga 6'taino blebeiču o niatcijcOTaJnam ostabc.djetniu, nnc^onaSno potlačemilii naroda, ne odlaize dalije od sentrlmetoteLtfrii iziava obziroon na. to pitanje. Jož v&-Itdkova aikcija nije podiuzeta s njihove s trame, da sivacno pojacgiriu nacijcniarjnom cisSabodjenju pod-J?rmJ}enih naroda Naproliv, socijialpa'tr.citi isto uvi-felk !ž8|«a-ki2!ra?15 impeni|a!Ejst:ifiko nopstrvo ikol;onii)afinilh n"’,'-':. Soc^aflpab-Sola Benscn, predgfedmfiki kan-J. . ScteiiiaiSstKike Stramkie u Am^erici 1914. gcd., zr .-jGvarao je (kao točku svoga programa gtaru iko-lonTiJa3®iu politiku Reipub. Stnatnke, naime, da fVlpin-c:k'3 etoSie ostane podi kontrolam Sjediinjenib Dniavia, prSto, ktfko s« če izraslo, »narod tiiipfnslkož otočja n*e joS dci;i‘jEl kulturan, da sam sdbem vlada.« Teilca v'd!mo, dai onf, kcjii okrjiv^jusju komiunastičiki f roJetanja*t sa negacije rjajcijoaiaflnoig pitanja, sami gaae ^.'a-vn-i .primeip toga) pitanja. iiitima Ce, mi) na pitanjie nac!i)onaiIne sJobode ne gledamo krbz naočaj? nacijcnalnog faipokri;ti®ma II. Intema^cžjcmate, kao ni kroz naočale nekcg, žoivini-etiifikcg pjtrtdt'zma. NrlS 5 e boriaont, obzilnam na -to pitance, dal ek o Sire neja što ga imaju bilpoikritski sociijalpatrioti i macitjontalnii Sovito?^ I nacijcnaflno piitrnije, za nas nije drugo, ko Ji klas-rjo pjtamje. Nc u riježovainfiu toga pitanjia mi sc nesmi.-}emo udaftjii-vatJ od revcfr-cciijcnarae iJasne borbe. Namiai )z jai no, dai naicitjcnallna 'slobotda maliilj narodi— i kad ve debiju — nije driu^o, do ti krinka, v.a kr j« se .epet sakriva ekonomsko ropstvo impe-fXalSst'35k3m izratl;Lvaicima. Nema viafljada ni (jedrnega, ikcjji bil m novaosnovv«zničkib velesila, tza-fedno sa dcimatčim kapiialofin, u kioiiko itakov po-etoCii, dok kolcnya’ne iMirode Wa(bliju samo nfihovi specšfKni gctpodarr, iPnma torne, nacionalna »loboda m alb naireda nije dingo do 3a produljenje eko-ncsmislkojl repstva, svojiin ipi^djašnjim, šiit naviun go Epodartoat SJiobodia 'maliih nancda može ®e zato ni zamisSti Leiz zajedničike bodbe sa proSetarifaltom' veHkih ;ka-pftia&iati&kflh država. No, boirba proletadijata iu tima di-žavaona oSje naciijonaiEna, nego klasna borba; to |e borlbai protiv kapitalizma — borba) proithr eko-tiom^kog repsitva. iBoatba za natoi^cnaJnu atebedu potlačenih naroda ne mož« se vtodtltf u granitama biuržoaake naoljo-esafine ravnepraraosts, a da se u isto vrfemie tako-vom torbam ne pejgoduje samoi* bunžoazjji. Borba r.a cisJobodjenče nacijonainol potlačeni naroda mora bi*ti (borba protiv 3uap5talBzima. ■U koKko fcooiunastičfldi proJetariljait poonaiže naci-loodiie pokrete pattečendb naroda on to mora da č‘®i siacto> iz jednet pribude, t da te male narode Sjedmi u fedetratilmu zBjednteu sovfetdke republike, u ko^oj aiada pof|puna nacljonafcuai ravnepravnost i leeja s.ačtojc»va fednu ekonomsku zajednacu. Takcvia j*e eto najcijronaliaa poii'tdka fkomuniisiticikog prolc1 tarijata’. On zna, da si ti natrodi ne anogu na-cjciiadna osvoboditi, ipriije nego se snuši ikapibaiizam. AQi igto takovu zna, da ti' maji narodi ne mogu cp-btedati kao samcigtaSna ekcnomsika itijela J. zaito ih uvlači u zajednšičCai bcjibu za sov^etsku repubirku, Icofa ca potom sačintavati ijedlnu ek.ooom.sku zajed-iifcu siobodmih radnšlca s vib naroda. _ Učikno se od Rusije, kako se imikuje nacijonaJnim piiaajent, Sav.jeftska Rusija pomaže pcikreti nacii;onalnog ‘CdtobodJeoja Hindusa. iKako ito deni Rusija? DaS ena jednaatavno fra4«,a o naoScnaiiioJ dobe ds prednje IndSje? O — tre! Ona aktivno pamože taj .polcrct, i to Sto ukazuje na novi Ikaraikter ikapitafliana, pcaiVapadi Hinduse u borbu protiv njega; u borbu ea radncifikiu -vlast protiv svijelajkog fcapfiitaiizma.. Sovjetska Rastja /je primjerom pokazala ikako se rukovodJ naiciJonaBnliim1 pitanjem, f zato se meč* vMe moči cprcStaiti enima, kop )oS uvajek plivaju u pličim fli dbbljSin vodama nadjonaJnog Šovinizma. Slmamo pned nama pitanSe Jtdijiske Benečije, Prij« rata su te pofora^ne pr^padaSe Austriiji, danas pri-(padaju Itaidj-i. Gotovo ista gorpodarf., ifzrabfljivaJi su prototaifi^ait Jul^slk« Venedje prr> rata, Ico® ga k-rabC«t}u i danas. U itcsme Je pd/tamjiu ratzliika tek u toliko, u fcoitco fe prije rata' bfo aMstiriiteki financijato* kapital gjbvn? t>ctoe'dnSk nadničkog čzoab^ivanja, *j danas tu tiiojgu vrši ta^amski financijalai kapMal. fCWho su »e radmtei korfstlli ■totoii »pi«cmjencim« ? Tomce, koliko f aaifeiri, kad te sc n koma ra pusti cpJ, antofo fc4|eiog msKčks, To }e fediini -pravi j rovofcjcijo®ami način, po kofein radnici ovčih poknapna mogu da vode uspjeSnu borbiu za svoje ©sJicIbodjenje, unaprijed se os'gura>-vafučJ, .da onida neče clkrenuti sa puta riemolucijo-narne klaisne iborbe. Istoitako stoji i sa pitanjem brvatske nacijonaj-nogtJ. Zar je mojguče vedi® borbu za nek« hirvaitsfcu ne-ovflsacrt? Pa kad bi i trla mogiuče, zar bi to bila neervfenrst hrvatskib radnika i seraka' od brvatekah i drugih kapV^sta? Ni pod boftn cijenu nel To bi 'bliai epet neovčsnosit iedne klase, da slcbodno. i feez računa tewf i!iVjje dru-gu klasu — radniSku klasiu — flcao Sto je isiuča!} u sviima buržoaeijdm, naorjcna’no »stobednim« državama. Borba hrvafeldh radnika miora biti zajednlička bodba svtfa j.-jgosiavensikb rakMka protiv tsn^oga i zajedničkoga ostalem radnžcima, protiv svnetskog kapMaClzima. Takova Je Oocm^a'!sit'1čka nacijonalna borba ______ to je .bonba, da se medpunacMadn^m sHaana proletarf-jaita srušl svjct-iikii kag?:->tajizam, dia se sinuse več po-sto’eče granfce, a me da sa grade motve, kako .to hoče razni izdajnikJ socrSa&ti j šo.\iarjgbiički naciio- IZ SOIIJETSKF POSIJE EVROPSKE LAŽI Na sovražno, proti SovjeUki Rusiji naperjeno propa-gando, ki zna povedati o različnih uporih po celi Rusiji, posobno pa o mornariških uporih v petrogradskem pristanišču, odgovarja ljudski komisar zunanjih zadev či-čerin, takolei »Petrograd je miren kakor ostali sovjetsko-ruski teritorij. Med radarji ni opažati nikakega stremljenja po nemmh; nasprotno je njihova morala izvrstna m v zapadm Evropi razširjene laži o revoltah in nemirih v pristanišču so zbudile med našimi pomorščaki največ smeha m zabave. Internacionalni položaj Sovjetske Ru-'* ,e "eomajljiv. Ker so se v južni Rusiji zavzeli kmetje 2* sovjetsko vlado, j« prešla na Vranfilovi fronti inicia-tiva v nase roke. Zanimiv je Mahaov slučaj, ki je obrnil hrbet Vranglu in se bori na nagi strani. Pravljice, ki govorijo o pojemanju in ginevanju sovjetske oblasti, imajo namen, d abi zamotale položifj, in da bt bilo onemogočeno sklepanje miru. DELO PROPAGANDNEGA VLAKA »RDEČI KOZAK«. »Izvestja* pijejo: Pred nekaj dnevi se je vrnil v Moskvo propagandni vlak »Rdeči Kozak«, ki je na prošnjo kozakov razvijal nad dva meseca evoje propagand-no delovanje po južni Rusiji, v prvi vrati pa v kubanski pokrajini. V tem kratkem času je priredil 170 zborovanl, katerih se je udeležilo nad 345.000 ljudi; 20.000 otrok je prisostvovalo 21 otroškim predavanjem. Vse to ogromno delo je opravljalo le 5 agitatorjev, Ravnotako neumorno fe deloval kinematograf: uprizoril je 248 predstav. Istočasno je razdelil več kot 400.000 propagandnih letakov; izdalo se je za 1,200.000 rubljev podučnih in leposlovnih spisov. Zanimivo je bilo zadržanje prebivalcev napram propagandnemu vlaku: Na prvih zborovanjih je bilo le 3—400 ljudi prisotnih; atari hni bilo »ploh videtil Z vsakim dnevom je naraičalo Število poslušalcev, tako da je proti kraju sezone prisostvovalo zborovanjem v mali vasici BlagoveSčanskaja nad 12.000 mož in žen. Na nekaterih postajah so se zbrali kozaki s kruhom In soljo, da pozdravijo propagandni vlak. S solzami v očeh so se zahvaljevali za obdržana jim predavanja. Naloga predavateljev je bila, da seznanijo mase z najenostavnejšimi pojmi o sovjetski oblasti. Pripomniti je treba, da ao navedene množice popolnoma neizobražene z ozirom na politična vpraSanja in da so imele valed Denikinove propagande najbolj divje predstave o sovjetski oblasti. Delo propagandnega vlaka fe neaizmeme važnosti in bo prav kmalu obrodilo vidne sadove. DELAVSKA IN KMEČKA UNIVERZA »ZINOVJEV«, Naloga te univerze je, da vzgoji naraSčaj razredno-zavednih delavcev, ki bodo vodih delo na deželi. čeravno obstoji navedeni zavod Sele malo časa, dal je že mnogo izobraženih delavcev sovjetskemu režimu. S prehodom državne oblasti v roke proletarijata nastala je po-treba ustanove, kjer se pridobi potrebno znanje za revolucionarno delo. Na delavski in kmečki univerzi se je upeljalo tečaje, v katerih se izobražujejo stotine delavcev, ki vodijo po dovršenem tečaju delo prosveto in zre-volucijoniranja mas. Izobraževalna doba na teh tečajih je trajala začetkoma 3 do 4 mesece, a sedaj se predava 6 mesecev. Tečaji niao več sploSni, ampak se Specializirajo; imamo oddelke za delo na deželi, za delo v stran« ki, v vojaški in državni upravi. PREDAJA POSESTEV DELAVCEM. Oddaja prejšnih kronskih in privatnih posesten delavcem Petrograda je Ee deloma uresničena. Sovjetska posestva ee ne oddaja posameznim osebam, ki bi mogle izrabljati poljske Izdelke za privatne špekulacije, marveč vsem delavcem kakega industrijskega podjetja. — Od 500 posestev petrogradskega ozemlja se odda 250 tovarniškim delavcem, od katerih že uživajo delavci 105. V svrho obdelovanja teh posestev ee potrebuje 1000 kvalificiranih delavcev, da popravijo poljedelske stroje. 3000 kmetov obdeluje ta posestva; razu ritega je določenih Se 4000 delavcev, ki opravljajo poljedelska dela poletu v skupinah 2—3 tedne. S tem je doseženo dvoje: Delo v tovarnah «e nadaljuje nemoteno to delav. ci dobijo priliko, da uživajo nekaj tednov svež zrak na prostem in krepijo svoje telesne moči pri poljskih delih, DELOVANJE RUSKIH KONTRAREVOLUCIJONARJEV Pariški časopis »Temps= poroča sledeče: > Na nekem sestanku so sklenili bankirji in industrijalci carske Rusije, da bodo začeli svoje delovanje proti Sovjetski Ru-aijl sporazumno z Vranglom.« Ako pomislimo, kako zaničljivo so ravnali Poljaki za časa zasedbe Kijeva e svojo belo gardo, le radi tega ker so jo tvorili Rusi, in kako prevzetno so se obnašali francoski oficirji, ki so pomagali Denikinu, napram svojim ruskim zaveznikom, potem mora biti vsakemu jasno, da je naša buržuazija pripravljena trpeti strani britanskih in francoskih buržujev vsako nacijonalno poniževanje, ako le dobi nazaj svoje profite in zlomi močni odpor ruskega delavskega razreda. In radi tega caplja ruska buržuazija za francosko vlado, ki namerava izsiliti od Rusije ogromne vsote vojnih dolgov. Toda, gospodje, medved ni še mrtev! In ako se združijo proti tej peščici bankirjev in sleparjev vsi pošteni ruski delavci, ne bo mogla nobena buržuazija zopestaviti se volji naroda. POMEN ČRNOMORSKE POKRAJINE. V listu »Izvestja« piše Matvejič o pomenu črnomorske pokrajine sledeče: Ozemlje severnega Kavkaza ob Črnem morju je jako bogato na prirodnih zakladih. Pred dvajsetimi leti »o bila dovršna raziskovanja, ki so dognala tukaj ogromna prirodna bogastva, ki ao v stanu preskrbovati industrijo z mnogoštevilnimi surovinami. Ravnotako ogromni so zakladi rudninskih vrelcev, k prekašajo najboljše vrelce evropskega zapada. Tu se nahajajo na primer sledeča zdravilišča: Soči, Sagri in Mazesta. Ta pokrajina je v splošnem najbolj pripravna za bolnike, kajti ta So dani vri pogoji: gozd, morsko obrežje, rudninski vrelci, žveplen« toplice; sanatorjev in vil je tu toliko, da nudijo lahko vsem bolnikom pribežališče. FRANCOSKA VOJNA POLITIKA. Francija je predlagala vojaSko intervencijo, ki je naperjena proti Ukrajini. Napad na Petrograd se je izjalovil in sedaj smartjo Francozi priložnost za neugodno, da bi ponovili enako podjetje proti Petrogradu, kajti niti Finska in Estonska, niti Livinska ne gredo več antanti na limanice. Tudi poljski pohod proti Moskvi se je ponesrečil, kajti bela Poljska ni imela zadostnih moči, da bi uresničila ta načrt. Kljub bojevitim pozam Pilsudskega si želijo mnogi vplivni krogi Poljske mir. Le kontrorevo-lucijonarci pod vodstvom Vrangla se ne morejo sporazumeti s Sovjetsko Rusijo. In sedaj je stavila francoska vlada in nj«aa buržuazija vse svoje upanje na Vrangla. Ker upajo Francozi da najdejo v Ukrajini mnogo sovjetom sovražnih elementov, skušajo pridobiti za svoje re-akcijonarne namene številne ukrajinske bandite. General Vrangel )e celo poskusil sestaviti neko »ukrajinsko vlado«, Francoski imperijalisti igrajo nevarno igro s pošiljanjem svoje mornarice v Črno morje. Sovjetska Rusija se potemtakem dobro zaveda svoje naloge In je pripravljena dati francoskim oderuhom potreben in podučljiv odgovor. KULTURNA DRUŠTVA. V Moskvi se je vršila 5. t. m. druga vseruska konferen ca proletarskih kulturnih društev. Konference se je u-deležilo nad 1000 delegatov, ki zastopajo pol milijona društvom pripadajočih delavcev in 360 sekcij. Prvim predsednikom je bil izvoljen Lebedov in drugim Polanski; za internacionalni biro proletarske kulture je bil prisoten John Reed. IZVOZNA TRGOVINA. »Krasnaja Gazeta« poroča, da so boljšcviki sklenili pogodbe ža Izvoz stavbinskega materiala v Švedijo in Anglio. — S tem bo pridobila sovjetska vlada 3 milijonov funtov šterlingov. Samo angleška vlada je kupila od sovjetov 1 milijon hlodov za železnice. MOBILIZACIJA V SOVJETSKI RUSIJL Kozaki okraja Mešikovskaja so se podali brez izjeme z rdečo armado n ajužno fronto, da se borijo proti gene. ralu Vranglu. ANGLEŠKI KOMUNIST V ANGLIJI. Dne 7. t m. je dospel v Moskvo William Paul, član komunistične stranke v Veliki Britaniji. Raznoterosti Ali se kdaj spremeni način rojstva? Angleški dramatik George Bernard Shaw je napisal zanimiv članek, v katerem pravi, da je moaema žena, katera rebelira proti materinstvu, morda >ijonirka nove dobe v razvoju človeka, ko se >odo ljudje rodili brez sedanjega procesa spočetja, nosečnosti in poroda iz telesa matere. Shaw sicer ve, da je opozicija nekaterih feministk proti materinstvu absurdnost, kajti to pomeni konec človeškega rodu, ali njegovo mnenje e, da se v tej opoziciji pojavljajo prvi simptomi evolucijskih sil, ki streme za tem, da narava osvobodi ženo mučnega procesa reprodukcije in omogoči zarod izven nje. Človek nikakor ni po->olno bitje in je še vedno podvržen fazam evo-ucije, ki pa seveda deluje počasi in spremembe se poznajo 5e le po dolgih dobah. — Shawova doba reprodukcije je torej še zelo, zelo daleč pred nami. Anatole France — ženin. Glasoviti francoski »isatelj Anatole France, ki je star 77 let, se v cratkem poroči z gdč. Emo La Prevoto. Sifilitični otroci — posledica vojne v Nemčiji. Iz Berlina javljajo, da Nemčija strašno plačuje za vojno. Dr. Loesner, Specialist za ženske in otroške bolezni, je poročal na kongresu zdravnikov v Bad-Neuheimu, da vsak 25-ti otrok, ki se danes rodi v Nemčiji, je sifilitičen — podedovana krvna bolezen od staršev. Loesner priporoča, da mora vlada uvesti prisilno Wasserman-novo preizkušnjo krvi po vsej državi. Izdaja za socijalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore’ v Trstu. Telefon 3-29 ZMn ar h datraln ter telmnico ALOJZU POVH sodni Izvedenec Trft Mam fi. Mkdfl 3 (a Barhn) pil Si. Krtžd pri Trstu tod Izborno belo In črno domače vino Ib Ima na razpolago vedno gorke ta mrtl« jedi. Postrežba točna. □□□□□BODDDO 2« M, IS llifl ♦ ♦ JI >«♦ 70 zodnižnliKib razprodololnlc — 33.000 članov 16 lavuli! razprodsjatslc. - 7300.000 i bron. vlog Me napravite nobenega nakapa oblačil če niste preje obiskali našega Trst, uL Raffmerio 3,1. n. kjer je velika izbira Te dni se je postavila v razprodajo velika partija oblek, ranglan in paletot, izvrstnega dunajskega izdelka, po zelo ugodnih cenah: od 20 do 40°|o pod tržnimi cenami. TKT, tfne 20. oktobra 1920. VODSTVO. DOHOD 430000