Per 393/1963 Vci 10005164,3/4 nnzničar KAZALO Vsebina št» 3 - A Stanje strokovnih knjižnic na področju bivšega okraja Gorica (R»A«} •••• 3 Kaj moramo vedeti za registracijo knjižnic .... 9 Seznam (dodatek] periodik .... 11 Novosti (knjige) Goriške knjižnice •*•• 15 Dosedanje in bodoče delo goričkega zgodovinarja in zgodovinopisja (Branko iiiarušič) •••• 19 Doneski k oibliografiji o tolminskem puntu 1713 leta (Ob 250 letnici) - /Bral*« Marušič/ .... 32 OCENE IN POHODILA Sovjetska 'Zgodovina Jugoslavije v dveh zvezkih Moskva 1963 (Branko Marušič) .... Al . ■ ” 3 ~ STANJE STROKOVNIH KNJIŽNIC Gorižka knjižnica si prizadeva, da bi čim hitreje uredila in uspe-» šobila strokovne knjižnice pri gospodarskih podjetjih, zavodih in ustanovah« V ta namen je bilo sklicano v mesecu februarju 1963 posvetovanje o strokovnih knjižnicah in sicer za območje bivšega okraja Gorica, to je občine Tolmin, Nova Gorica, Idrija in Ajdovščina« Na to posvetovanje je bilo vabljenih 60 predstavnikov našihA' podjetij, ustanov in zavodov, udeležilo pa se je posveta le 20 predstavnikov« Vkljub majhnemu številu udeležencev je posvetovanje doseglo določen uspeh« Samo če pregledamo material tega pasvetp vanja, zlasti pa zaključke in priporočila moramo reči, da je rezuT tat posvetovanja bil pozitiven, ker je obravnava sprejela za nas novo problematiko, to je problematiko splošne organizacije tehnične, dokumentacijske in informacijske službe« Podatki, zbrani iz an ket povedo, da se nahajajo na podjetjih in ustanovah znatni knjižnični fondi, ki niso urejeni, niti niso evidentirani« Posvetovanje je nakazalo, da je treba te fonde čimprej urediti in jih vključiti v evidenco centralnega kataloga« Ob priliki posvetovanja je bilo sklenjeno, da se sorodne knjižnice povežejo med seboj, zlasti pa z občinsko matično knjižnico, pri kateri se morajo registrirati, vertikalno pa z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, ter s svojo osrednjo strokovno knjižnico. Na osnovi referatov in plodne razprave so bili sprejeti naslednji zaključki: 1. Vse knjižnice morajo biti ustanovljene s posebnim aktom ustano vitelja« S tem aktom se lahko določi pri nesamostojni knjižnici za vodstvo tudi kolektivni organ. To priporočilo smatramo za ze lo umestno in potrebno, posebno za knjižnice v gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah, ker le na ta način bo knjižnica dobila pravo veljavo in pogoje za njen razvoj« 2. Vsaka knjižnica mora imeti svoja pravila, ki vsebujejo določila o njenem namenu, nalogah, področji!, organizaciji ter način poslovanja in izposoje. 3. Knjižnično gradivo (knjige, revi», časniki, rokopisi, načrti, ) je družbeno premoženje in mòra biti dostopno javnosti ob ih pogojih, ki jih določajo pravila knjižnice. Uporaba gra- knjižničnega gradiva se s pravili knjižnice lahko omejiš vendar se ne more odvzeti pravice do uporabe v študijske namene» 4. Zakon o knjižnicah (Uradni list LRS št. 26/S1-237) zajema vse knjižnice, vse strokovne in tehnične knjižnice pri tovarnah ir. podjetjih, pri zavodih, institutih in šolah ter pri družbenih organih in družbenih organizacijah. Za knjižnico pa se ne štejejo zbirke knjig, ki služijo le za notranje potrebe organa, zavoda ali organizacije in kš niso ustanovljene kot posebne o-rganizacijske enote. V smisi' določil zakona imamo; a) simostojne knjižnice, ki so pravne osebe in b, nesamostojne knjižnice v sestavu državnih organov, zavodov, šol, gospodarskih in družbenih organizacij. 5. Vsaka knjižnica mora biti registrirana pri pristojni matični knjižnici in pri nacionalni matični, to je Narodni in univerz žalni knjižnici v Ljubljani. Na ta način se bodo knjižnice vseh vrst povezovale v enotno knjižnično mrežo^Slovenije, poglobilo se bo sodelovanje vseh knjižnic, kar je vafno za poenotenje poslovanja, za napravo centralne evidence fondov in seveda tudi za medknjižnično izposojo. 6. Strokovno delo v knjižnicah naj opravljajo strokovno usposobljeni uslužbenci, če teh ni, pa osebe, ki imajo primerno sploš no izobrazbo in prakso. Stremeti čimbolj za tem, da bodo knj linice lahko opravljale svoje naloge. 7. Urediti in postaviti obstoječi knjižni fond in napraviti ustrez ne kataloge, ki so osnovno sredstvo za hitro informacijo obisko valcu in knjižnično pomagalo v vsaki knjižnici, predvsem: a) avtorski katalog /abecedni imenski katalog/ bj naslovni katalog c) sistematski stvarni katalog d) gospodarska podjetja naj organizirajo dokumentacijsko službo. Velike važnosti je, da se v vseh knjižnicah že v začetku premišljeno zastavi ureditev posameznih katalogov in da se jim posveča največja pozornost S. Goriški knjižnici je poverjena organizacija centralnega kataloga, skrb za vzgojo knjižničarskega kadra in njegovo strokovno izpopo^ njevanje. Za nove naloge, zlasti za organizacijo in utrjevanje knjižnične mreže, za strokovno pomoč na terenu, pa ji primanjkuje osebje, ki bi se posvetilo temu delu in finančnih sredstev. Gospo darske organizacije naj z dotacijami pomagajo reševati urejanje centralnega kataloga, za strokovno pomoč na terenu in za vzgojo knjižničarskega kadra. 9. Za pravilno organizacijo in delovanje knjižnic pri gospodarskih organizacijah, ustanovah in zavodih se morajo preskrbeti potrebni prostori in inventar. Goriška knjižnica oziroma Študijska knjižnica je že februarja 1961 le ta prvič v vseh desetih letih delovanja sondirala teren strokovnih knjižnic v okraju. V zvezi z delom za centralni republiški katalog je razposlala na 85 naslovov posebno okrožnic, v kateri je želela dobiti najosnovnejše podatke o delovanju knjižnic. Na to anketo je knjižnica prejela 25 odgovorov (približno 1/3), med katerimi je bilo 15 pozitiv nih (dobara 1/6). Iz vseh odgovorov, ki so sicer zanimivi, je važen pravzaprav le en podatek, in ta je, da se je knjižni fond teh 15 knjiž nic gibal od 30 - 1500 knjig, največ pa je knjižnic z 250 - 400 zvezki. 0 urejenosti knjižnic, razen silno redkih izjem, kjer je skrbel za knjižnico le priložnostni knjižničar, je težko govoriti. Da bi si knjižnica ustvarila bolj točno sliko stanja in razmer o knjiž nicah v zvezi s predvidenim posvetovanjeu, je mesec dni pred posvetovanjem ponovno razposlala anketo na ista podjetja, ustanove in zavode. Odziv je bil zelo slab, izpolnjene anketne pole je vrnilo le 9 podjetij, oziroma ustanov. Zaradi sorazmerno slabega odziva se je izvršil ogled po terenu, ki je zajel 20 podjetij od Kobarida do Vipave in Birna. S podatki, ki so bili plod teh obiskov ter s pritegnitvijo prve in dru ge ankete, smo si lahko ustvarili vsaj približno stanje strokovnih knjižnic na področju bivšega okraja Gorica. Rezultati vsekakor niso razveseljivi, ne moremo govoriti o konkretnih številkah, ki bi dale najbolj realno sliko celotnega stanja, vendar iz vsega tega skormnega materiala le izluščimo naslednje: Povsod bi radi imeli knjižnico, čutijo potrebo po njej, razpravljajo -6- o te« tudi na sestankih delavskih svetov in upravnih odborovo Naj~ veiKrat pa je strokovna knjižnica le želja zaposlenih intelektual= cev9 ki Čuti vso potrebo po strokovnem izobraževanju, vendar ne zna svojih želja postaviti kot zahtevo. Mlajši strokovni kader, ki je komaj zapustil univerzitetna središča in ki so v izražanju želja bolj glasni, je uspelo, da so pripravili nekatera vodstva podjetij ali ustanov, da so pričeli z reševanjem tudi teh problemov» V ne~ katerih podjetjih so knjižnice dokaj dobro urejene. Glavna zasluga za to delo gre predvsem posameznim inženerjem, ki so se brez kakr~ šnekoli pomoči od zunaj lotili urejevanja svojih knjižnic. Niso se lotili samo inventariziranja, obdelovati so začeli predmetne in s-tvarne kataloge, na decimalno klasifikacijo ali pa na kak podoben DK sistem, kot n.pr. posebno klasifikacijo gradbeniškega materiala. Po sklepu posvetovanja o strokovnih knjižnicah, ki je bilo 22.2. 1963 v Novi Gorici, smo ponovno poslali obširno anketo 86 gospodarskim podjetjem, ustanovam in zavodom; odgovorov na anketo smo prejeli le 30 in sicer: Poslali^anketo 1. Gospodarska podjetja 42 2. Zavodi 29 3. Ustanove 15______ S k u p a'j 86 Prede l j. odgovor 14 9 ____7___________ 30 Žal tudi na osnovi te ankete nam ni moč pokazati realne slike glede števila obstoječih ali porajajočih se strokovnih knjižnic ter števila knjižnega fonda, vkljub temu, da smo vse gospodarske organizacije, zavode in ustanove, zlasti pa njihove organe upravljanja, prosili, da pri tej akciji sodelujejo, da pomagajo fzvesti postavljeni program. Od 30 odgovorov, ki smo jih prejeli, je 18 gospodarskih podjetij,usta nov in zavodov odgovorilo popolnoma negativno» Večina odgovarja, da . posedujejo samo nekaj strokovnih knjig, katere uporabljajo samo za in terno uporabo in da strokovne knjižnice ne bodo ustanovili, ker ni za nje interesa od strani delavcev in uslužbencev. Tudi od ostalih 12 oijj govorov, nismo prejeli 100^ odgovorov na vsa zastavljena vrpašanja,k<£> Uko knjižnih enot vsebujejo njihove knjižnica» je odgovorilo le u podjetij in Štejejo 509? knjig» Samo 4 knjižnice vsebujejo strokov no literaturo» ki je neposredno povezana s stroko podjetja» ostalin 3 pa vsebuje različno Knjižnično gradivo» Navedene knjižnice naj b; itelo glavni oaiw» da polagajo delavce!» pri priučevanju na delovr.>.T «est« ter za njihovo splošno in družbeno razgledanost» vendar se Knjižnega sklaoa poslužujejo U vodilni oelavcs» Naša podjetja vlagajo precejšnja sredstva za nabavo knjig» s' lete 1961 je 9 podjetij vložilo 1,658«855 din; v letu 1962 pa !C podjetij» ustanov in zavodov 2»3l5»05i. kaziti pa je» da je nabavna ;; sitika psi gospodarskih organizacijah zelo nesistematična» ne k sur di ni rana» je la siučajnostna* Knjižnice ne rastejo po neke« doioče nem programu, kupujejo se le knjige» za Katere so posamezni strokov njaki zainteresirani» Podčrtati moramo Se en pojav» ki se je pojavil v zadnjih letih in ta je* aa mnoga podjetja oa posameznih zastopnikov nabavljajo tudi do 30 izvodov ene ir. iste knjige al? pujyikacije» za Katere dajejo težke dinarje» knjige pa ji« leže *ot balast v -jgl-§ Gorigke^knjiznice AFERA Profumo* Zagreb 1963 (Biblioteca C.) AUGER Ps; I raggi cosmici. Firenze 1961 (Le piccole storie illustrate 72.} BACCHELLi R*i Oggi* domani e mai. iiiilano 1961 (Biblioteca tiodema „ Lontladori 690-693) BACCHEIL! R.s 11 rabdomante, filano 1961 (Biblioteca Moderna mor= „ dadori 671) BACCIN1 U: Le memorie do un pulcino. Firenze 1959 BARBI U.: . Vita di Dante. Firenze 1961 (Le oiccole storie illustrate 07) BERTELLI L.s Ciondolino. 32 ed. Firenze 1962 BERTELLI L.; Ilovelle lunghe. Firenze 1957 BERTQTTI B.; Llonfalcone e il suo teritono. Gorizia 1961 (Itine-. rari storici isontini 6) GERTUCCICLI G.s Storia della letteratura cinese, filano 1959 BOSI D.s Dizicnario di etnologia. Milano 195B (Biblioteca Moderna Mondadori 527-528) BRECELJ Li.: Alojz Gradnik poeta fra due mondi.. Gorizia 1963 BRECELJ lit.: Bibliografija NOB tiska na Goriškem 1963 (Publikaci- je Goriške knjižnice 1) BUNC S.: Slovar tujk, Maribor 1963 (Giotta i) BUNC S.; Spoznavajmo slovenski jezik. Jezikovna vadnica za 7. razred osnovne šole. Ljubljana 196A BUNC S.: Spoznavajmo slovenski jezik. Jezikovna vadnica za 8o~azred osnovne šole. Ljubljana 1964 CAPUANA L.: Altre fiabe. 11 ed. Firenze 1958 CAPUANA L.; Chi vuol fiabe, chi vuole, Firenze 1947 CAPUANA L.: Nel Pase della zagara. 9 ed. Firenze 1959 CAPUANA L.: Re Tuono. 11 ed...Firenze 1959 Le COMUNICAZIONI nelle Tre Venezie. Venezia 1963 DAPCEVItOREŠCAU S. - P.A. PAVLOVIČ: Narodna republika Kina. Beograd I960 DEI C.: Il libro di idadur. 2. rist Firenze 1958 DEJINY„slovenskoj literatury. Bratislava 1962 DEL MEDICO H.E.: L'£nigma..dei Manoscritti del Mar Morto,iiiilano 1959 (La Cultura 6) DIA M«: Lo sviluppo econoaico dell'Africa* Firenze 1962 (Le piccole storie illustrate 96.) Cordavi c J*: Ustavno pravo i političM sistem Jugoslavija« Beograd 1961 EVTU&NKO F.: Poezija. Zagreb 1963 FANCIULLI g.: Fiore* Firenze 1961 FANCIULLI G*: LDoino turchino. Firenze 1958 FIABE e legende romagnole* A cura di Paolo Toschi e Angelo Fabi Bologna 1963 (Corpus delle tradizioni popolari romagnole 3) F0RMA8IN G.: Cervignano. Gorizia 1961 (Itinerari storici isontini 7) FRANZO! G.: Il Castello di Gorizia. Gorizia 1962 GABRIELI b.: Storia della leterature della Scandinavia* Uilano 1958 GODIŠNJAK SAN LXVIII za 1961. Beograd 1963 GOZD na krasu Slovenskega primorja« Ljubljana 1963*(Publikacije Tehniškega muzeja Slovenije 12} GRAND Larousse encylopédique* Vol. 1>8. A-Rals. Paris 1960-1963« GUILLAULE P.: Psicologia animale. Firenze 1961 (Le piccole storie illustrate 6o) HABE H.: Če jih tisoč pade« Maribor 1963 (Knjižna zbirka Nova obzorja 37) HABE H.: Tarnovska. ilari bor 1963 (Prizma 4) HAFDY T.: Zupan v Casterbridgeu. Ljubljana 1963 (Svetovni roman) INTEGRACIJA u privredi. Zagreb 1963 I ŠTORIJA Jugoslavi i. T. 1-2. iiioskva 1963 (ZZO C.: Stroria della letteratura inglese* Vol. 1. miìano 1964 JUGEND auf dem Neg. bunchen 1952 KAJAK na mirnim vodama* Beograd 1963 KESTEL H.: Casanova. Ljubljana 1963 (Biografija) KESTERCANEK V.: Stenografska vježbenica. Zagreb 1956 KIVI A.: Sede» bratov: Ljubljana 19u4 (Svetovni roman) KOBE P*: Kazenski zakonik. Ljubljana 1962 KOBRINJSKU N.J. - D. PEKELIS: Hitrejši kot misel. Ljubljana 1963 KOREJSKA poezijairŽagreŽ I960 iTii17 Ci KOSMAČ F»: Dom v vesolju. Ljubljana 1963 KRANJEC M.: Mladost v močvirju. Uurska Sobota 1962 KRANJEC U»: Za svetlimi obzorji. Knj. 3. in 4. Lubljana 1963 KROMPIR na sto načinov. Ljubljana. 1963 (Knjižnica ‘Sodobna prehrana» ,10j KUMER Z.: Balada o nevesti detomorilki. Ljubljana 1963. (SAZU Razred za Filološke in literarne vede. Dela 17. Inštitut za slovensko narodopisje 6) LALIČ M.: Hajka. Ljubljana 1963 (Sodobni roman) LAVAGNOLi £•: Come si diventa disegnatori. Torino 1935 LEOPARDI G.: Tutte le poesiq* Vol. 1-3. Firenze 1951 LO GATTO E.; Storia del la letteratura russa moderna. Milano 1960 LORENZIN! C.:Minuzzolo.;Firenze 1962 LORENZONI P.;Storia del teatro giapponese. Firenze 1961 (Le piccole storie illustrate 76) LUZZATTO G.: Ekonomska povijest Italije. Sv. 1. Zagreb 1960 MAKSIMOVIČ D.: Izabrane pjesme. 2.izd. Zagreb 1962 (Dobra knjiga 4 Kol o Sv». 3) MANN A«: Sojenje v NDmbergu. Ljubljana 1963 (Tovarišev NN 21) MARCHIORI G.: Scultura italiana deVCUttocento. Milano 1960 (Biblioteca Modema Mondadori 636) MAVRIČIč Z. - F. KOPTOLAN: Kajakaštvo 1 kanoistika« Zagreb 1960 MAVER C*L.: La sensati oc erse la vie. 2 éd. Paris 1960 Ml HAI LOVIČ.M«: Osnovi vaterpola. Zagreb 1952 MLADENOVIČ M«; Razvod braka. Beograd 1964 MORETTI S.: Pravila za plivačka takmičenja. Zagreb 1962 MUNIH J.: . Sadovi zla* Celje 1963 (Slovenske večernice 114) MUNTHE A.: San Michele. Ljubljana 1964 (Mozaik) MUZičKA enciklopedija 2. K - Ž. Zagreb 1963 NIKQMENKO D.: Planiranje 1 priprema rada u poduzeču. Zagreb 1964 NOVAČAN A.: Peti evangelij. Trst 1948 NOVIJA hispanoaoerička poszija. Sarajevo 1962 NUCCIO G.A.: Una fiabq«..e molti racconti. Firenze 1958 NUSSBAUM G.A.: Storia del dollaro. Firenze 1961 (Le piccole storie Jlustrate 67) The OXFORD Engllsh Dietionary. Voi. 1-12 • Suppl. Ocford 1961 FANZINI A.: Novellne divertenti per bambini intelligenti. 11 ed. Firenze 1956 PARUN V.; H i nikad. Zagreb 1959 (Kentaur 3 j PAVČIČ M«; Vzgojne in prevzgojne metode v vzgajališčih Slovenije - Ljubljana 1964 PEROVI Č M.: Uvod u sociologi ju* Beograd 1962 PETRIČ T»f, ABC plivanje. Zagreb 1960 Pl ITERI R>: Il Placito del Risano. Trieste 1899 POLIČ V.: Pravila vaterpolo igre sa službenim komentarom. Zagreb „ 1961 POROČILO začasnega predsedstva Zveze združenja boritv NOV okraja Koper z izredno skupščino. Koper 1963 PRAVI.t predpisi s področja farmacevtske dejavnosti. Ljubljana 1963 RGr.vET J.; Kajak slalom. Beograd 1957 REPERTORIO bibliografico 1961. Vql. i-I^Roma 1963 (Quaderni di Libri e riviste 7-8) ... SARTRE J-P.: 0 književnosti i o piscioa. Beograd 1962 SELIŠKAR A.: Il gabbiano azzurro. Firenze 19^1 (Capolavori strani-. eri per la gioventù, 67) STEVANOVIČ V.t Nastava plivanja u školi. Beograd 1960 (Opšta pedagoška biblioteka 11) SLODNJAK A.: France Prešeren. Beograd 1962 SLOVNfK jazyka staroslovenskeho. Vol. |-p. Praha 1958-1962 SLOVNjK slovenského jazyla. D. l-^. ArR. Bratislava 1959-1963 SPOMENICA posvečena preminulem akademiku Stevanu Jakovljeviču. Beograd 1963 (SAN. Posebna izdanja 358. Spomenica 20) SPOMENICA posvečena 150-god. Paira Petroviča-Njegoša. Beograd 1963 (SAN. Posebna izdanja 366. Spomenica 22) STATISTIČKI godišnjak FNRJ 1955-1963. /8 knj./ Beograd ŠUUARSKA enciklopedija. 2. Kos-2u^.; Zagreb 1963. TAGORE R.: Nacianalizam. Zagrem 1921 TERGIT G.; Piccola storia dei fiori. Firenze 1962 (Le piccole storie illustrate 88) USTAVNO sodstvo. Ljubljana 1964 UVOD u književnost. Zagreb 1961 VASARI G.: Život slavnih slikara. vajara i arhitekata. Beograd ^ 1961 VEL1MIR0VIČ M.: Mala atomska enciklopedija. Zagreb 1962 VODIČ po Muzeju revolucije. Celje 1963 19 VRANICKi P.: Hlstorija marksizra^. Zagreb 1961 Z1SCHKA A.:„ Abesinija. Ljubljana 1936 «ŽEU Veslanje. Beograd 1958 Dosedanje in bodože delo gorigkega zgodovinarja in zgodovinopisja Pričujoči prispevek niffia namena podajati nekega dokončnega obračuna o opravljenem delu goričkega zgodovinarja in zgodovinopisja. Bežen pregled dosedanjega dela in raziskav, naj bo le informativnega znar $aja» oznaka dosedaj opravljenega pa le točka za lažje razumevanja in postavljanje bodočih nalog. Način podajanja zgodovinskih opisov določenih krajev ali območij, izoliranih v vseh pogledih od svojih matičnih centrov je danes zastarel in ne odgovarja duhu časa. Prav zato tudi ni namen tega prispevka stremljenje za takim pisanjem. Pokaže naj pa važnost krajevnozgodovinskih proučevanj, v okviru dogajanj in smernic, ki jih je ob nekem posameznem ali splošnem problemu postavilo naše slovensko zgodovinopisje. Kdc_in kaj se je dosedaj pisalo o zgodovini Soriške? Kot vsa ostala slovenska» je tudi histeriografija c goriški zemlji mlado in neobsežno področje, zraslo ob različnih prilikah in gnano od raznih nagibov. Njen začetek moremo iskati v dobi prehajanja srednjega v novi vek, ko se s pojavom nastajanja nacionalnosti in močnejšega povdarjanja deželske pripadnosti, pojavili razni pokrajinski zgodovinski prikazi. Vsekakor so se osnovne poteze goričkega ujemale z osnovnimi koncepti slove-skega zgodovinopisja, vendar pa so mu določeni momenti dajali posebno karakteristiko. To je bil predvsem zemljepisni položaj; ozemlje goričkih Slovencev se je neposredno dotikalo romanskega sveta pomešanega z germanskimi elementi. S tem v zvezi so se pojavili močni gospodarski, politični in kulturni vplivi tujcev. Medsebojno vplivanje predvsem dveh najmočnejših etničnih enot na tem ozemlju (Slovani, Romani), različnih tako v gospodarskih, kulturnih in socialnih ozirih, težnje po asimilaciji in po iznarodpnju slabotnejšega so našle v zgodovinopisju GorišKe .s20* že kmalu odraz» ki se je kasneje še povečal* Slovenci nismo obravnav vani kot enakopraven faktor zgodovinskih dogajanj. Tlačeni narod ni našel pravega mesta v zgodovini svoje dežele» pa tudi sam od fevdalizma vplivani način podajanja snovi» se je omejeval zgolj na gole politične in vojaške dogodke» genealogije raznih plemiških družin» dočim se podložniškega razreda» tako romanskih še bolj pa slovanskih prebivalcev ni mnogo dotikaj Današnja Goriška je bila že v antiki predmet obravnave raznih zgodo vinskih» geografskih» etnografskih in drugih delih* Prav tako se je večkrat posredno spominjajo mnoga večja srednjeveška hlstirična dela. Niti numanizem» niti protestantizem nista ustvarila nobenega pregleda njene zgodovin^ Prva pomembnejša dela pa so plod jezuita Slovenca Martina Bavčarja» doma nekje iz Vipavske doline* Danes je poznanih troje Bavčerjevih del* Obe poglavitni *Historia rerum Noricarum et Forotuliensium* in "Syllabus ducalium sacri Romani Imperli Goritiae comitum®, sta psta li v rokopisu» dočim je njegov slavnostni govor ob priliki prihoda, cesarja Leopolda v Gorico izšel tiskan* Leta 1684 je izdal v Vidmu svojo zgodovino Gorice v italijanščini» duhodnih D'Ischi^ V vseh ozirih so seveda boljša dela iz 18* stoletja*.'Omeni ti je raz na dela de Bonoma» Asquina» Fistularia» Liruttija in Coronin^-proq-berga* Rokopisna dela Ivana Marije Marušiča (MarussigaJ so boTj važ na kot zgodovinski vir^ Vrsta zgodovinarjev» ki so v temjf^au pisali bolj ali manj z uspehom» bi Jahko še podaljšali* Med vsemi temi je daleč najbolj uspel Carlo de Morelli s svojo 'Istoria della Contea di Gorizia'» ki jo je v štirih delih izdal med leti J855-^6 G.D. De-, Ila Bona*Kljub zastarelosti je delo še vedno eden najboljših zgodovinskih prikazov za obdobje» ki se v delu obravnava (Zgoc|*j Goriške od 1500 dalje)* Vsa ta dela so močno prežeta s pokrajinskim koncepr, tom, pisana so v tujih jezikih» preveva jih tuja miselnost* Poleg celotnih zgodovinskih prikazov pokrajine» se že kažejo tendence podajanja posameznih pomembnejših dogodkov iz goriške preteklosti» pišejo se genealogije raznih plemiških redbln in razaè zgodovinske monografije* V vseh teh delih je še vedno velik diletantizem in s tem v zvezi obilo fantazije» s katero so si skušali pisci ob določenem dogodku nekaj razložiti in potešiti svojo raziskovalno vnemo* - 21 ai V 18. stoletju se pričenjajo prve objave virov, važnih tudi za zgodovino Goriške« Tovrstno delovanje se že z večjo vnemo nadaljuje vse naseldnje stoletje. V prvi polovici 19. stoletja kakšnih posebnih del ni bilo. V Gorici je bila 1843 tiskana prva zgodovinska knjiga v slovenščini na Goriškem. Kljub temu. da je bila knjiga prevod iz italijanščine, je bil s Pasconijevo zgodovino božje poti na sv. Gori pri Gorici, storjen le prvi korak. V sredini stoletja se pojavijo tudi prvi slovenski zgodovinarji, ki svoja dela objavljajo v slovenščini. Najimenitnejši je vsekakor Štefan Kociančič, ki je biltemeljit zbiralec narodnega blaga in se tako seveda zanimal tudi za preteklost domačih kra jev. Manjšega pomena so dela Kofola in Glažiča. Italijanski zgodovinarji so bili še vedno številnejši, med njimi je bil vsekakor na} boljši Della Bona. ki je bil tudi zbiratelj zgodovinskih predmetov In bibliofil. Ko se je v 70. letih preteklega stoletja pojavila v slovenski histo-riografiji meja med diletantizmom in pravo zgodovinsko znanostjo, je bil viden odraz tega tudi v goriškam zgodovinopisju. Slovenci smo tvorili tedaj že močan sloj mestne inteligence in mestnega prebivalstva. Za slovensko zgodovinopisje Goriške nastopajo sedaj novi časi. Tudi od slovenske strani se je od slej dalje goriška zgodovina znanstveno raziskovala in podajala* Obravnava se tudi v okviru splošnih zgodovinskih del slovenskega naroda, katerega del tvorijo seveda tudi goriški Slovene!. Odslej moremo tudi ločiti dve vrsti goričkega zgodovinopisja v glavnem: starejše in obsežnejše italijansko ter mlajše slovensko. V Gorici, kulturnem, gospodarskem in političnem centru goriških Slovencev, se ustanavljajo razne slovenske kulturne ustenove, izhajajo pa tudi razni časopisi, kar daje zgodovinopisju zelo močno oporo. Prvi pravi poklicni slovenski zgodovinar, ki se je bavil z goriško zgodovino je bil Simon Rutar. Poleg arheološkega dela, ki mu je prì neslo sloves pionirja te vede pri Slovencih, je obdelal v svojih po sameznih delih zgodovino raznih slovenskih dežel. Poleg tega je objavil še vrsto razprav iz zgodovine Goriške in ostale Primorske. Ko je prišel službovati v Gorico ob koncu preteklega stoletja dr. Fran Kos, se je število slovenskih zgodovinskih del o Goriški še povečalo Sé 22 z njegovimi tehtnimi doneski» Kosove ustvarjanje» je od sedaj dalje poleg splošne izdaje virov za slovensko zgodovino usmerjeno predvsem v poglabljanja in razmotrivanja preteklosti goriške zemlje» Prizadevanja slovenskega goriškega zgodovinopisja se odslej morejo postavljati na isto ravan z italijanskimi» ki jim še posebno odslej dalje kvari vrednost, vnašavanje iredentistižnih tendenc v zgodovinsko znanost» Italijani si sedaj veliko prizadevajo pri izdaji virov. Ti so predvsem srednjeveški. Poleg tega izhajajo viri važni za zgodovino Goriške tudi v okviru osrednjih državnih oziroma pokrajinskih zbirk virov. Leta 1873 se je pojavila temeljita in obsežna nemško napisana zgodovina Goriško-firadišBanske» ki jo je pripravil Carl von Czornig» Poleg zgodovinskega prinaša to delo popis vsega tistega» kar mora zgodovinsko sliko samo pojasniti« Delo spada v sklop tistih historiografskih del, ki doslej v tem pregledu še niso bila obravnavana» Gre namreč še za skupino nenh škega goriškega zgodovinopisja» ki je razumljivo manj obširno» ftled nemškimi deli so važna še razna splošna dela iz avstrijske zgodovine, v katerih je zajeta tudi Goriška kot ena od številnih avstrij skih dežela» Prazgodovinska odkritja v drugi polovici 13. stoletja, so ustvarila vrsto raznih arheoloških del, predvsem na podlagi najdb v Šempetru pri Gorici in izkopavanj v zgornji Soški dolini. Takrat se je pričela prazgodovina sistematičneje proučevati» Dela» ki so o teh problemih nastala pa niso prešla preko okvira poročil o izkopavanjih. Ta in druga arheološka področja na Goriškem» so proufie vali tudi dunajski arheologi. Ued pisca raznih arheoloških razprav in poročil se prištevajo Marcnesetti» Bizzaro» Majonica in Rutar. V drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja srečamo med pisci goriške zgodovine na slovenski strani še Andrej Marušič» Ernest Klavžar in dr. Karel Capuder. Vsa slovenska dela izhajajo samosioj no, v raznih časopisih ali drugih publikacijah» osrednjih kot io-, kalnih. V času pred prvo svetovno vojno je pričel pot slovensKega zgodovinarja sin Frana Kosa Milko, med prvimi njegoviai razpravami so mnoge posegale tudi v preteklost goriške dežele.Do nanes je u-stvaril vrsto pomembnih del, med njimi je tudi vsekakor doslej na,-bolje izdelana goriška srednjeveška zgodovinska podoba. 23 - Italijani in v nekoliko manjši meri tudi Nemci» so imeli pri svojem historične® delu nedvomno večje ugodnosti» že zaradi njih privi ligi ranega položaja v primerjavi s Slovenci» Italijani objavljajo svoje izsledke v krajevnozgodovinskih publikacijah "Archeografo Triestino", "Forum Julii11 in drugod. Njih šovinistični način podajanja določenih zgodovinskih«dejstev» se pokaže prav posebno v obdobju prve svetovne vojne, še .mnogo bolj pa po italijanski okupaciji Primorske ter v času diplomatskih borb po končani vojni. Po italijanski okupaciji se je velik del slovenskega kulturnega življenja umaknil iz Goriškega, v Jugoslavijo so se seveda tudi presel_[ li nekateri goriški zgodovinarji. Drugi so še ostali tu in pisali dalje, seveda v okviru možnosti, ki jih je nudil vedno bolj naraščajoč fašistični pritisk (Arko, Bednarik in drugij, Njih dela so se tiskala v raznih koledarjih, periodiki in seveda časopisih, dokler ni tudi vsega tega fašizem prepovedal. Z naraščajočim pritiskom fašizma, je moralo to že itak skrčeno delo odpasti, fašizem se je le predobro zavedal resnice, ki bi jo moglo proučevanje zgodovine odkriti. V Jugoslaviji se je vedno še mnogo pisalo o Gorici, dasi so bile tu možnosti zaradi slabšega izkoriščanja posameznih virov zmanjšane.An-drej Gabršček je v začetku tridesetih let izdal svojo v dveh delih tiskano delo o zgodovini Goriških Slovencev med leti 1848 in 1923, ki je bilo napisano na podlagi časopisnih virov in spominov. Gabršček je zbral mnogo gradiva, ga je pa pomanjkljivo uredil in analiziral. Z najnovejšo zgodovino Goriških in ostalih primorskih Slovencev, se je že v obdobju med obema vojnama in se še danes peča vsestranski in kulturni delavec dr. Lavo Čermelj. Torišče njegovih razprav je bilo na obravnavanju razmer v tistih delih slovenskega ozemlja, ki so ga zasedli Italijani. Poleg njega je potrebno omeniti še dr. Lavrenčiča, dr. Pirjevca. Med Italijani se je že pred prvo svetovno vojno zlasti pa po njei.po-javila vrsta novih imen, med temi je vsekakor najbolj znano ime P. S. Leichta. Omembe vredni so tudi še R.til. Cessar, Spessot, Caldini, Battisti in drugi. Antično obdobje so obravnavali Puschi, Sticotti in kasneje še Degrassi ter Stucchi. Pri obravnavanju tega obdobja so ita Q & lijanski zgodovinarji storili največ* Vsi avtorji so se pečali z ana lizaoi le nekaterih vrst virov» toda s svojimi raziskavami so ostali le na pol pota* Antično obdobje goričke zgodovine v smislu modernih raziskav zgodovinske znanosti danes ne obstoja* V obdobju med obema vojnama je tudi Slovenec Uiroslav Premrou objav-Ijav mnoge svoje razprave v italijanščini. Goriška revija 'Studi Goriziana1» ki od leta 1923 izhaja z nekaj letnimi presledki„vse do danes» prinaša pa če vedno predvsem zgodovinske razprave* Narodnoosvobodilna borba in naša socialistična revolucija» sta z uva janjem novih družbenih odnosov in načina življena* izpremenili tudi dosedanji način podajanja» razumevanja in analiziranja zgodovinskih dejstev* Historični materializem je nova metoda vsega slovenskega zgodovinopisja v Jugoslaviji* Prvi primer takega podajanja je bilo delo Edvarda Kardelja 'Razvoj slovenskega narodnostnega vprašanja'* Splošne ugotovitve izražene v tem delu veljajo seveda tudi za Goriško. Tudi po drugi svetovni vojni se je zgodovinopisje o Goriški razmahnilo* linogi so pri tem ustvarili razni vidnejši slovenski zgodovinarji» posebno še v času bojev za postavljanje pravičnejše državne meje* Najbolj popolna zgodovinska in tudi drugačna podoba Goriškega» je izšla v obširnem zborniku 'Slovensko Primorsje in Istra" 1953 leta»-Zbornik kolektivno delo najvidnejših jugoslovanskih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov* V tem delu je tudi podan doslej najobširnejši in najboljši pregled narodnoosvobodilnega boja na Primorskem, ki ga je prispeval dr* Ivo Juvančič» avtor še nekaterih drugih razprav iz istega časa. najslavnejšega obdobja v preteklosti slovenskega ljud-. d tv a v Primorju ina na Goriškem* 0 posameznih dogodkih iz narodnoosvo bodilnega boja so pisali in še danes pišejo» predvsem udeleženci tega boja» katerih dela pa se štejejo v vrsto zgodovinskih virov. K virom iste vrste je tudi prištevati razna memoarska dela Ivana Regenta, Josipa Petejana in drugih, kjer se obravnavajo dogodki iz zgodovine delavskega gibanja na Primorskem* Zgodovino Goriške pa obravnavajo danes v posameznih razpravah ali v okviru večjih pregledov vsi vidnejši slovenski zgodovinarji in drugi pisci* Ued Italijani se po vojni srečujejo mnoga ista imena pa tudi nekaj no r, 25 - vih. Ob na novo postavljeni mejit je nekdanji center Goriških Slovencev, mesto Goricat ostalo v Italiji. Slovenci» ki smo se združili z rodno Jugoslavijo» smo bili tako odrezani od našega naravnega gospodarskega in kulturnega središča. 2e zato delo lokalnega zgodovinarja na Goriškem po vojni in še danes, ni rodilo večjih uspehov. Več je bilo tu storjenega od strani raznih vidnejših slovenskih historikov. Italijanski zgodovinarji na Goriškem so svojo dejavnost le bolj razširili, tudi zaradi vzrokov in namenov, v območju katerih se giblje njih način podajanja zgodovine. Slovensko goriško zgodovinopisja v Italiji se danes v mnogih primerih nahaja v idealističnih vodah, ki so sovražnik današnjemu živi jenu Slovencev v svobodni domovini pa tu di najnovejši slovenski zgodovini, linogi tržaški zgodovinarji kažejo pri svojem delu drugačna» pozitivnejša nagnjenja. Za povojno dobo je o goriškem lokalnem zgodovinopisju v naši domovini reči, da je kljub številnim možnostim ustvarilo le bore malo. Danes moremo ugotoviti, da neke celotne goriške zgodovine, ki bi na znanstven način obdelala vsa goriško preteklost nimamo. Vsi dosedanji poizkusi so ostali nepopolni in za današnji čas zaradi številnih pomanjkljivosti neprimerni. Seveda je pri vsem tem potreba vpošteva-ti poseben moment, ki prav na to močno vpliva. Vsekakor je tc dvojem in pred leti celo trojen način podajanja goriške preteklosti. Celotno tako delo bi lnas zahtevalo tesnega in medsebojnega sporazumnega sodelovanja predvsem slovenskih ir italijanskih zgodovinarjev. Za pristop k temu delu bi bil prvi predpogoj izdaje oziroma možnost izkoriščanja vseh virov, ki 30 najrazličnejši in danes ohranjeni na raznih krajih. Antični viri so bili izdani v raznih splošnih zbirkah, njih izkoriščanje je danes v primerjavi z ostalimi obdobji najlažje omogočeno. Problemi nastanejo pri izkoriščanju virov za srednji vek in kasnejša obdobja. TI še zdaleč niso bili vsi izdani in se niti tisti, ki so doslej izšli ne nahajajo na enem kraju izdani. Sistematič nega dela tu za sedaj še ni bilo. Vse izdaje virov se tičejo predvsem listinskega gradiva. Velik delež so pri izdaji srednjeveških virov za Goriško opravili slovanski zgodovinarji predvsem Fran in Milke Kos. V okvirju splošnih jugoslovanskih in slovenskih izdaj virov za zgodovino delavskega gibanja in naše socialistične revolucije se vpošieva-jo tudi viri važni za proučevanje teh dob na Goriškem. -26-- ProJemov, ki ss se do sedaj vpoštevali je» kot je iz dosedaj navedenega niogoče razbrati mnogo. Nekateri so bili v raznih delih dobro, zopet drogi nekoliko pomanjkljivo podani. Podrobnejše navajanje vseh dcsedaj obravnavanih problemov in dogodkov bi seveda zaradi svoje precejšnje obžirnosti prešlo okvir, ki ga ima ta sestavek. Zato naj bo v sledečem govora o bodočih nalogah, ki jih je bilo mogoče pravilno določiti in formulirati le na podlagi dosedaj opravljenega dela in uspehov. Kakšne naj bile opdoče naloge ir. belo? Danes rešujejo krajevno-zgodovinsk. raziskovanja nešteto podrobnih problemov, ki jih slovenska historiografija zaradi svojega splošnega značaja ne more reševati. V tem smislu se mora vršiti vse bodoče delo slovenskega zgodovinarja na Goriškem. Postavljanje pokrajinskega pred obče slovenski koncept je nepravilno, in preostanek fevdalizma, brez tega koncepta je vsako delo nepopolno ter otežuje pravilno pojmovanje in razumevanje. Vse od prazgodovine dalje so le redke zgodovinske epohe našle v histo riografiji Goriške svoj pravi oaraz in podobo. Nekatera sc podana le v nekih bežnih obrisih, spet drugim manjka globljih notranjih analiz, predvsem gospodarsko socialne narave, ki dajejo današnjemu zgodovinopisju prav posebno veljavo. Prav s takim proučevanjem preteklosti bi se skušali najbolje približati zgodovinski resnici, spoznavati bi mo£ li vse gonilne sile zgodovinskega razvoja in s tem v zvezi spoznavati današnje življenje, kar je tudi ena od poglavitnih nalog modernega zgodovinopisja. Prazgodovinskim študijam manjka sistematične ureditve» ki mora biti predpogoj pri tem delu. Objektov» ki bi bili potrebni praizkav je še danes na Goriškem mnogo» nekateri so le delno preizkani in čakajo dokončnih raziskav» izkopani predmeti pa primernih obdelav, čeprav je predzgodovinsko prebivalstvo izginila s prihodom Rimljanov» je veódar njegov obstoj vplival še mnogo kasneje na značaj slovenske kulture in naselitve na tem ozemlju» bodisi posredno ali neposredno. Seveda se pri tem trči že na arheologovo območje dela, k) se prav zaradi drugega načina raziskovalnih metod» kljub sličnosti ciljev» odvaja od zgodovinarjevega dela. à 27 - Na aitičnih najdbah Goriška ni tako bogata kot sosednja Furlanijat — vendar pa je nudila in še nudi obilico nerešenih vprašanj* Italijan ski zgodovinarji v preteklosti so tu mnogo storili, ne skrivajoč na menov, ki so jih hoteli doseči s proučevanjem te dobe* Gospodarske in družbena podoba antike sta še vedno zanemarjeni, isto velja tudi za pozno »tiko in za prehod srednjega v novi vek. Z naselitvijo Slovencev so se družbeni odnosi, gospodarski in kulturni značaj goriške dežele zelo izpremenili. Naselitev Slovencev in njih ustalitev na tem ozemlju sta bili od strani slovenskih zgodovinarjev temeljito obdelani» Isto velja tudi za srednji vek, čeprav se tudi za to obdobje znova in znova kažejo novi problemi. Prehod srednjega v novi vek je bilo danes storjeno že v okviru obče slovenske hi storiografi j e* Podrobnejše Študije nastale predvsem na podlagi obširnega gradiva iz tržaških, goriških in raznih drugih fur lanskih arhivov bi morda dale za Slovence zanimive in važne podatke! ki so jih razni zgodovinarji hote ali nehote zamolčali* Vpogledi v to arhivsko gradivo nam spričo obstoja določenih okoliščin niso v vseh možnostih daii* Mnogo arhivskega gradiva, ki je bilo odpeljanega z našega ozemlja ali pa je tu nastalo, danes še vedno ni v naših rokah. Pogajanja med našo in italijansko vlado so prinesla zaodovlj_i vo rešitev tega in Še drugih perečih kulturnih vprašanj* Delež Slovencev v zgodovini mesta Gorice v poznem srednjem in novam veku še vedno ni dovolj natanKs preizkan.»,« Tudi o gospodarskem stanju našega podeželja v dobi propadanja fevdalnega reda bi veljalo pisati* Ni še raziskano delo enega prvih zgodovinarjev goriške dežele Martina Bavčarja (1595-1668J. Takih in podobnih problemov je danes še nešteto* Življenje goriških Slovuacev v 19. stoletju potrebuje boljših oo-ravnav kot je Gabrščkova. Italijani so o njih življenu v mestu Gorica v tem času storili mnogo več* Zgodovina 20. stoletja je podajana le fragmentarno. Največja vrzel je v obdobju, ki je pripravljalo naša socialistično revolucijo. Zato dobo je ohranjenega zelo malo arhivske ga gradiva» zato bi bi Jo potreba zbirati spomine ljudi, ki so v tem . obdobju živeli in delovali. Isto seveda velja za čas naše narodnoosvc bodile borbe, kjer si je v mnogih mogoče ustvariti podobo o nekem dogodku, le na podlagi pričevanj udeležencev. Prav posebno pozornost je treba posvetiti začetkom narodnoosvobodilnega boja, saj za ta čas manj 28 - ka priaemih dokaBentoy. Pri pisanju bodočih dai o SOB bo treba odslej več pozornosti posvetiti tudi dogodkom, ki niso bili zgolj vojaškega značaja», lilnogo problemov in vprašanj, ki bi jih bilo na Primorskem potrebno proučevati, sc nakazali v svojih člankih A» Šaoli, M. Pahor, in S. Vilhar. Iz vsega navedenega si je mogoče postaviti vidike za nadaljna proučevanja ir. za še večji razvoj slovenske goriške historiografije. V smislu splošne zgodovinske problematike pa bi morali goriški zgo dovinarji na jugoslovanski strani državne meje uravnavati svoje de lo v sledečih smereh: 1. zbiranje, registriranje in interpretaci ja najrazličnejšega gradiva iz preteklosti, 2. zaščita ir. varstvo vseh zgodovinskih, etnoloških, umetnozgodovin skih in drugih spomenikov, ki tudi služijo pri rekonstrukciji preteklosti, 3. postavitev nekega organa, ki bi vodil vse to delo in koordiniral pri tem posameznike ali skupine in uravnaval delo okrajnih znanstvenih ustanov; skrb za izdajanje neke lokalne publikacije, ki bi tudi prinašala razne zgodovinske članke, s katerimi bi se dale zelo viden odraz dela in doseženih uspehov. 1. Pod zbiranje gradiva se razumeva iskanje in registriranje najrazličnejših zgodovinskih virov, od raznih urbarskih zapisov, starega orožja in orodja, preko raznih časopisov, knjig, listin pa do fotografskih podob iz najnovejše preteklosti. Pozornost bi bilo potrebno posvetiti pisanim viroo-arhivalijam, ki $o danes raztresene na različnih krajih in marsikod prepuščene zaradi neprimernega hranjenja pripadu. Arhivalije je potrebno zbrati na enem kraju in sicer za ta namen postavljenem arhivu. Pri nas je bil že postavljen v okviru muzej arhiv, z namenom, da zbere čimvečje število raznih arhivalij. Vse tist® gradivo, ki ga ne bi mogli zaradi določenih vzrokov zbrati v arhivu pa bi bilo treba evidentirati in v primeru slabega hr«-n jen j a zavarovati. Danes se nahaja na terenu vrsta tega blaga, na primer razni stari občinski in župnijski arhivi, arhivi raznih društev in ustanov, matične in zemljiške knjige, arhivi partizanskih enot, staro časopisje in tudi hišne arhivalije. Potrebno bi bilo omogočiti primernejše izkoriščanje gradiva iz arhivov onstran državne meje. Te 29 - fernivalije bi bile najbolje prejeti prefotografirane» 5e ne bi bile že drugače dosegljive (črnogo, na raikrofila posnetih dokumentov iz geriškega arhiva hrani državni arhiv Slovenije v Ljubljani}. Prav ta ko bi bilo evidentirati vse važnejše tiske in drige bibliografske vrednosti, ki jih hranijo razne podeželske knjižnice in privatni lastniki. Evidenco o tem bi moral voditi študijski oddelek Goriške knjižnice, ki bi moral vse svoje delo vravnavati v tesnem sodelovanju z mizejem (in njegovim arhivskim oddelkom}, Zavodom za spomeniško varstvo in nekim v bodoče postavljenim zgodovinskim ali podobnim druš tvom. Pri vsem tem delu pa je potreba stremeti, da se čimveč arhiva-lij in drugega materiala prenese v eno od navedenih ustanov. Posebdn pomen imajo pri zbiranju takega gradiva raziskave na terenu. Te se morajo vršiti v delu ekip, ki jih na teren pošlje ena od navedenih ustanov ali pa v delu posameznikov. Običajno se delo na terenu odvija v obliki topografskih akcij; teh je goriški muzej že priredil nekaj in jih tudi v bodoče še namerava. Na terenu se proučujejo razna ledinska imena in ljudska izročila, ki danes izginjajo v pozabo. Za najnovejša obdobja so važni zapiski spominov partizanskih borcev in drugih sodelavcev v naši revoluciji in v boju proti fašizmu. Vendar pa je potreba pri vsem tem vpoštevati, da so taka poročila zaradi časovnega razmaha med izvršenim dejanjem in današnjim časom velika ter je treba taka pričevanja kot sekundarni vir preverjati zelo pazljivo. Sploh se more celotno delo zgodovinarja na Goriškem, tako poklicnega kot amaterja odvijati v območju nalog in zahtev moderne zgodovinske znanosti. Delo na terenu prinese tudi kako etnografsko najdbo, od mnogih pohištvenih predmetov, oblek in narodnih noš pa do različnega orodja» Ti predmeti se morajo na terenu zavarovati ali pa prenesti v muzej. Bolj kot zgodovinarjevo, je arheologovo področje izkopavanje in sistematiziranje najdb Iz prazgodovine in zgodnjega srednjega veka. S tem pa se trči že na drugo od preje postavljenih smernic, to je na varovanje in zavarovanje predmetov na terenu. 2. V tem smislu se danes mnogo govori o propadanju raznih kulturnih spomenikov in drugih ostalin preteklosti na terenu. Njih hranjenje in zaščita v preteklosti nista bili zadovoljivi, toda tudi danes ni mogoče govoriti o kakšnem posebnem napredku dasi kaže mlada ustanova Zavod za spooeniško varstvo svoje prve uspehe« Tako varovanje in zavarovanje spremlaj bolj kot katerokoli drugo delo poraba velikega števila finančnih sredstev. Mnogi spomeniki in predmeti propadajo, z njimi propada tudi pomemben zgodovinski vir. K zavarovanju tega bi bilo treba pristopiti nemudoma. Ne more se dopustiti, da propadajo že itak tako zelo borni ostanki objektov iz antične dobe, z| dovja srednjeveških gradov, mnogi etnografski predmeti, cerkve in njih freske, isto velja še v večji meri za predmete iz novejših oo-dobij predvsem za razne objekte iz narodnoosvopodilnega boja. 3. Tretja smer tega bodočega dela je prav tako pomembna in gledana z družbeno-vzgojnega stališča najvažnejša. Vpoštevajoč družbeni pomen zgodovine in zgodovinopisja, je potem naloga zgodovinarjev polaganje obračunov pred družbo in stem izpolnjevanje enega primernih nalog moderne historične vede. To je storiti na ta način, da se plodovi raziskav dajo na vpogled, pri tem se je seveda potreba posluževati stalnih in začasnih zbirk ter razstav v muzeju in v njegovem okrilju. Drugi način pa je poda janje takih obračunov v obliki krajših ali daljših poljubnih ali strokovnih člankov. Temu bi najbolje slušilo izhajanje neke period^ ke, ki naj bi v svoji vsebini prikazala rezultate naših prizadevanj v smeri zbiranja gradiva in njegove obdelave. Ker ne bi samo zgodovinsko, arheološko ali etnografsko gradivo zadoščalo za izdajo posebne publikacije, bi se aogel obseg take izdaje povečati in se razširiti še na druga področja kulturnega pa tudi gospodarskega ustvarjanja na Goriškem. Tako bi se tu lahko objavljali literarni prispevki, članki c raznih gospodarskih vprašanjih, o zdravstvu in podobnem. V tem smislu so mnogi slovenski kraji storili že mnogo, saj izdajajo redno razne periodične publikacije, v katerih prevladuje zgodovinska nota« saj je zgodovina ena najbolj privlačnih področij posebno v krajevnih ozirih. "Goriški zbornik" (1957J, je po menil prvi korak v tovrstnem delovanju in stremeti bi .bilo , da bi se začeto delo nadaljevalo. £e se pa tako upanje v bodoče zaradi določenih vzrokov ne bi izpolnilo, je potreba poizkati drugačno,po dobno obliko. Odveč bi bilo posebej naglašati pomen publikacije, iz bajanje neke take ali podobne publikacije je nujno, tednik "Primorske novice" vrzeli ne more izpolniti, pa tudi izhaja za druge namene. -31 - Pri vsem tem pa ne bi izpolnili samo nekoga važfcega kulturnega poslan stva( temveč tudi nadaljevali pot naših prednikov in prevzemali boga? to kulturno dediščino Goriške» nekaj važnega izdajateljskega centra na Slovenskem. Ustanovitev zgodovinskega društva za Goriško oziroma oživitev tistega» Ki je préd leti nastalo in propadlo je nujna* Svoje udejstvovanje bi društvo zaradi prilik razširilo še na druga področja» ki so z zgodovino v zvezi (arheologija, etnologija, umetnostna zgodovina itd.). Kot že omenjenc naj bi to društvo koordiniralo delo občinskih znanstvenih ustanov (Goriški muzej. Zavod za spomeniško varstvo in Goriška knjižnica). člani društva pa bi tudi pomagali posameznim od teh ustanov pri opravljanju njih nalog. Društvo bi tudi sddelovalo pri urejanju zgoraj omenjene publikacije, katere izhajanje bi seveda terjalo vodstvo in sodelovanje ostalih družbenih organizacij in ustanov. Naštete so tako v grobih obrisih naloge, ki jih današnji čas postavlja pred goriškega zgodovinarja in zgodovinopisje v Jugoslaviji. Postavljene naloge naj bi bile odskočna deska za neko kasnejše še popolnejše delo, Povdariti je, da so za vsako bodoče delo potrebni vsi predpogoji, predvsem zbrano gradivo, na podlagi katerega se lahko izvajajo raziskave v smeri krajevnozgpdovinskih proučevanj naše goriške zemlje. V tem nas mnogi zgodovinarji onstran državne meje prekašajo, za to skušajmo se jim približati in dokazati» da je povojna slovenska zgodovinska znanost enakopravna njihovi in jo v prikazovanju resnično sti zgodovinskih dejstev prekaša. Branko Marušič - 32- Donsski k bibliografiji o tolminskem puntu 1713« leta ' (Ob 250. letnici) Aprila 1964 leta je preteklo 250 let odkar so padle pod rabljevim orodjem glave enajstih voditeljev znamenitega uporniškega gibanja primorskih kmetov v pomaldnih mesecih 1713. leta. Sledeža bibliografija naj bo skromna pošastitev tega znamenitega jubileja. Pregled zgodovinskih razprav in različnih člankov bolj ali manj kaci-pilatoričnega značaja, ki so nastali v zvezi s problematiko tolmin skega upora ni do kraja izčrpan. Podaja vsa poglavitna doslej objavljena prizadevanja histerikov in raznih publicistov, ki jin je zelo svojevrstno gibanje tlačenih ljudskih množic Slovenskega Primorja privabilo k pisanju. Ne bi bilo odveč prikazati tudi '(iterar ni h in drugačnih upodobitev punta, vendar o tem ob drugi priložnosti skupaj z dodatkom k pričujoči bibliografiji. Bibliografija je razdeljena v dva dela. Prvi del prinaša objave vi_ rov. drugi podaja seznam zgodovinskih člankov« ki so grajeni predvsem na virih in koračilatoričnih prispevkov, ki so manjše vrednosti. Pregled je kronološki; posamezna dela so komentirana, ker more s tem bibliografija bolje služiti svojemu namenu. Prvi dej 1. Carlo Seppennofer, il tumulto dei Tolainotti nell ^a. 1713. Poesie di queU’epoca. Documenti, Sorizia 1201 (Paternclli j.str. 19; Brošura prinaša uvod, tri furlanske pesmi in tri dokumente o puntu, ki jin je po vsej verjetnosti objavil Premrou v spodaj navedenem delu. Podatki o delu sc povzeti po Premrou (1). 2. dr. Edoardo Traversa, La calata dei montanari a Gorizia il 27 marzo 1713, Gorizia 1912 (1913) (Tipografia Sociale), str. 23; Delo je spisal svobodni docet dr. Traversa, ki je po lastnih izjavah v tej brošuri navedel, da so objavljeni viri del zbirke, ki mu je služila pri proučevanju upora leta 1713-17U. Poglavitne po teze svojega dela je pooal že nekoliko preje v eni od prilog goričkega časnika "Eco del Litorale11, 13. januarja 1912. (ali 1913.) leta (2j« Traversa ]e napisal kratek uvadf podal nekaj ugotovitev o puntu in nato prešel na objavo dokumentov. Prva dva sta izjavi goriš kega gastalda G. Brunetti ja in meščana G. Beltrami ja nastala po nalogu komisije, ki je raziskovala upor v drugi oolovisi 1713. leta. Drugi dve listini sta oPramoi prav tako dveh Gori lanov pred navedeno komisija G.P. Radiluciga in barona F. Foraentinija, bila sta namreš ootožena, da sta pripeljala upornike v mesto. Različni letnici na platnicah in piv. strani brošure, dajeta različna podatka o letu, v katerem je bila natiskana. 2 tem je v zvezi tudi ni določeno*točno leto, v Katere® je ome jeni goriški italijanski list priobčil Traversov članek. 3. Miroslav Premrou, Dokumenti kmetske p aduna na Goriškem leta 1713. (takozv. Tolminski punti. Edinost, -'tiv. 42, 18. Si.; štev. 52, 2. Hi.; štev. 54, v. lii.; 72 štev., 2z. lil.; Štev. 76, 6.V.; 81 štev., 15.V. 1926; Premrou jev a izdftiavirov tolminskega punta je najobšlrnejša..listina so izdane v okrnjeni obliki, prevedene so v težko umljivo ia dvoumn© razumljivo slovenščino. Opjavii j ssa» listin Sz arai va goriških as žalnih stanov; nanajala so se v zvezku označenem s P. 125. (lajava pH noža sledeče listin-,: Pismo deželnega nameitnika glavarji Ì trassol da in gorlškin deželnih s ta i ov easarju, one 30. marca 1713 ^folio l2Tj. Nadaljevanje preje naveaenadw 1 v oziroma poročila, izdano one ■. aprila 1713 (folio Ì3è.;. Pismo namestnika deželnega glavarja in gor iški n deželnih oaoornikov cesarju, 29. aprila 1715 (v «i H2>. Pismo goriških deželnih o> orni ov Ci->arji. 17. aprila 1713 tfalio Ido; Pismo goriških deželnih .omlkov rogiaentu in dvorni Komori v Gradcu Or. all'ila 1713. vtOii 0 IrL',. Pismo deželnih odoorrikov cesarju 6. maj3 1713 (folio 146;. Nadaljevanje zadnje oienjeneoa pisma, izdano dne 15. aaja 1715 ivolio 151,. Odgovor goriških deželnih stanov državne«* svetu ter regimentu • » tiari, dne 22. maja 1713 (folio I52j. 'hi dvež omeniti» da se viri za tolminski upor nahajajo v raznih ar.':i..u Jano v IjuoljansKem državnem arhivu, v graške» arhivu ter v osriškem deželne*» Navedene Izdaje virov so prinesle akte iz go» riškega arhiva. Poleg tega vseOuje gradivo za tolminski punt tudi dunajski državni arhiv. Listine iz zega arhiva nanašajo se na punt je prepisal Ivan Bratko in jih leta 1949 podaril Inštitutu za zgodovino pri SAZU v Ljubljani. Originali se nahajajo v seriji *tJster raichfsche Akten, Cfòrz, Gradisca» Friaul, Bauernaufstand l?l2°.Por rešila na Dunaj so šla preko Gradca in izgleda, da jih od tu ciso vseh odpremi H dalje (3j. Drobni arhivski podatek je objavil Pran Kos v knjigi “Doheski iz zgodovi.. Škofje Loke*, Ljubljana 1B94. Na straneh 285 - 286 se pod št. v v podaja regest-lfstine iz meseca maja 1713, s katero «vari Aranjski deželni glavar laškega glavarja pred kmečkimi nemiri. Zaskrbljenost je povzročil tolminski punt. Drugi del 1. Cario Morelli di Sd@pfeld, istoria della Contea di Gdrizia»Go-rizia 1855, voi. Ili, str. 187-188; Podatek o uporu je zelo skromen, viri tudi niso navedeni. 2. Osservazione ed aggiunte di G.D. Della Bona sopra alcuni passi dell’istoria della Contea di Gorizia di Carlo Morelli di Schon-feld, vol. IV, Gorizia 1956, str. 210-211; K Morellijevemu poročanju dodaja Della Bona podatke, ki jih je črpal iz sodobnega memoriala družine Dragogna. II Tumult dei Tulminoz nel 1713 iEstratt da un manuscritt di un contemporaneo], v Lunari di Gurizza per 1, ari comun 1858, Gurizza (Stataria Seifc], str. 58-70; Anonimen članek je sestavljen na podlagi že omenjenega sodobnega memoriala družine Dragogna. . 4. Posl. (ovenilj J.(osip) K.(ragelj), Tolminski punt leta 1713, v Domovina, štev. 17, str. 71-72» 26. aprila; štev. 19, str. 78, 10.V.; štev. 20, str. 82-83, 17.V.; štev. 21, str.86-87, 24.V.; štev. 22, 31.V. 1867, str. 89; -35,-, Vr(ednik Andrej Hai^šiS) v opombi k prvemu nadaljevanju govori a dotakratnih objavafi podatkov o puntu. 0 članku v preje navedenem koledarju pa je mnenja, da je bil menda napisan po zapiskih rodbine Dragonja. Članek prispeval tolminski dekan Josip Kragelj in ga j pripravil oziroma prevedel po italijanskaaJzvirnlku v omenjenem furlsiskem koledarju. Inicialki avtorja sta razbrala Prearou v zgoraj navedenem in Rutar v svojem prvem spodaj navedenem delu. V zadnjem nadaljevanju podaja Vr. nekaj podrsonosti povzetih iz Della Banovih opazK in dodatkov k Uorellijevi zgodovini. 5. Carl v on Czoemih, Das Land Gorz und Gradisca, Hlien 1873, str. 773 in 872; Tolminski punt se omenja le s par vrsticami. 6. Sollevazione dei villici nel Goriziano nell’anno 1713, v L'Ison— zo, 29,. 111. 1878; Tččnejšf podatki niso poznani, ti so povzeti po Praarsu (4j, ki na istem mestu popravlja napačno Rutarjevo (5} citiranje tega članKa (namesto 23. navaja« da je članek izšel 28. marca]. Rado Bednarik (6] navaja, da je v tem podlistku naveden vir in sicer delo sodobnega pisca "Succinta relazione dell'insulto nuovamente seguito a Gorizia* {verjetno gra za memorial družine Dragog-naj. 7. Simon Rutar, Zgodovina Tolminskega, Gorica 1882, str. 113-119; 8ogo Grafenauer je bil leta 1954 če mnenja, da je Rutarjev opis VM do njegovega članka najobsežnejša obdelava (7). Mnenje je leta 19G2 opustil (8j potem, ko ga je Bednarikov članek v “Jadranskem koledarju* za luto 1954 opozoril na dotlej napoznano mu literaturo (9J. 8. Simon Rutar, Poknežen; grofija Goriška in Gradiščanska, zgodovin ski opis, Ljubljana 18.,;, str. 81; 10. de. Edoardo Traversa, članek v prilogi “Eco del Litorale* dne 13. januarja 1912. (ali 1913]; Znani so la ti podatki. 11. dr. Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, zv. 6., 1915, str. 890-894; 15. Rado Bednarik, Za staro pravdo, Družina, 1930, št. 6 str. 189- ÌPj In št. 27, str. 221-223; Pcdajà važne podatke o virih in literaturi, ki obravnava punt. Viri so se nahajali tedaj v arhivu ooriške deželne knjižnice in imajo oz nake S 24/122 (listi 106-127] in Pl 25 (listi 12,-174]. Do letalu! je ps Bedaariku obstojalo enajst zapisov o tolminskem uporu. Tega gradiva sta se posluževala pri svoj, literarni obdelavi Remec in P-regelj. 17. Bogo Grafenauer, Boj za staro pravde, Ljubljana 1944, str. 129-130; Upor je . . ) na kratko omenjen. Avtor je oooatke črpal iz prvega o-menjea- .a Rutarjevega opisa in od Fra-na Kosa (10]. 18. Jože šorn. Donesek h kmečkim uporom v letih 1705^1713, Zgodovin ski Časopis, 1950, str. 169-183; Poleg ostalih kmečkih upornih gibanj v obravnavanem obdobju, se je Šorn dotakni l tudi tolminskega upora, kolikor so mu pač dopuščali viri iz ljubljanskega državnega arniva. Za tolminski punt je načel podatke v zapisih znanega nerkantilista Franca Raigersfeidta (1697-1760] (11]. Sare piše, da se je o tolminskem puntu doslej razpisal Simon Rutar. Vire je črpal tudi iz ostalih virov, ki jih hrani arhiv. 19. dr. R.(ado] B.(ednarik], Obletnica "Stare pravde* (1(13-1953], Jadranski koledar 1954, str. 75-76;. Poleg literature in podatkov o virih omenja še nov vir, mrliško knjigo goriške stolnice in povdarja, da bi se dalo na podlagi na-rančnejših raziskav še več odkriti. 9. Karel Capuder, je pisal v izvestjih goriške gimnazije o kmečkih uporih (!]• Podatke o tem je dal Bednarik v svojem prispevku v "Družini" 1930, št».6, na str. 190 in v "Jadranskem koledarju* 1954 na str. 76. 12. Veliki tolminski punt, v Naš kraj v preteklosti zgodovinske črtice, Gorica 1926 str. 7§-81. Opis je napravljen po tedaj obstoječi literaturi. 13. (Po dr'. Josipu Grudnu], Tolminski kmečki upor, str. 83-85 v Nande Vrbujakov (Ferdo Ullinmayr]. iz starih časov, Trst 1928. 14. Fran Erjavec Pod gra]skÌ!iì jarmoci, Ij. Ì930, na stro 70; Opis Je krate* . perii; stavkih. 20. Rado Bordon. U skup uboga gmajna, Iz boja naših prednikov za “staro pravdo8. Prod 240 leti sa na Travniku v Gorici obglavi li ir. razčetverili voditelje velikega tolminskega punta, ned njimi Ivana Gradnika, po katerem je v naše® narodnoosvobodilnem boju dobila svoje ime ena najbolj junaških partizanskih brigad. TI, št. 16, 22.4.1954, str. 3; 31. dr. France Koblar, Opombe k romanu Tolminci (str. 368-377), izdane» v prvi knjigi Ivan Pregali “Izorana dela”, Celje 3962; Koblar podaja skromen in natočen pregled literature o puntu.Po-ve, da sc posamezni Članki izhajali v "Soči® ter da je v “Glas-8 (št* 12-14, 1674} pisal o starem Tolminu Alojzij Carli. 2. dr. 3.(ogo) Grafenauer, Ob 240-letnici velikega tolmìnsxega punta , Tovariš, štev, 18, 30. aprila 1954, str. 384-385; 22. M. (i ro j Kipel j* Kmečki punti. Ob 240. obletnici usmrtitve voditeljev velikega punta na Tolminskem, Delo (Trst), štev. 20-27, 15.V.-3.VI1.1954; V opombi avtorja ob koncu članka je navedeno, da je članek napisan na podlagi zapiskov, ki se hranijo v Gorici (arhivalijl Op. M.B.) ter dal Rutarja, Seppenhoferja, Bednarika, Della Bone in Premrouja. 23* Bogo Grafenauer, Veliki tolminski kmečki punt, Kronika, štev.2, 1954, str. 81-89; Po besedah avtorja je članek povsem nov prikaz, opira se na omenjene vire iz dunajskega državnega arhiva* Grafenauer je tedaj poznal le del obstoječe literature, kar je posebnost, je avtorjevo uporabljanje literarnega dela, Pregljevih "Tolmincev' pisanih tudi na virih, ki Jih pisatelj celo citira in nekje korigira Rutarjeve izsled ke. Grafenauer dopušča ugotovitev, da sta bila Rutar in Pregelj edl ne, ki sta pregledala goriški arhiv. 27. Bogo Grafenauer, Veliki tolminski kmečki punt, Primorski dnevnik, štev. 5-9,6. l.-ll. I. 1955; članek je ponatis iz 'Kronike', vendar brez kritičnega aparata. 28. Zgodovina narodov'Jugoslavije, lU Ljubljana 1959, str. 762-764; = 38 - Kot literaturi k puntu se na strani 837 omenjata d$li Grafenauerja (št. 23) in J. Šorna (štev. 18). 24. France Bevk, Veliki tolminski punt. Jadranski koledar 1955, str. 178-180; Bevk posnema Rutarja, ker mu je ta edini dosegljiv pri rokah, medtem so bile odkrite razne nadrobnosti, ki mu pa niso dostopne. Bevk smatra upor 1713 za tretji tolminski punt. Prvi je po njegovem leta 1627, druga pa je gibanje v začetku 18. stoletja, o katerem je napisal svojo povest "Iskra pod pepelom". 25. France Bevk, Veliki tolminski punt, Koledar Prešernove družbe 1955, str. 40-42; Članek je natis prejšnjega. 26. France Bevk, Veliki tolminski punt. Koledar slovensKe Koroške 1955, str. 78-81; Članek je natis prejšnjega. 29. Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, zv. IV, Ljubljana 1960, str. 94-102; Avtor ooravnava upor v posebnem poglavju, ki nosi naslov "Veliki tolminski kmečki punt". Poglavje je z malimi izpremembami ponatis članka istega avtorja pod številko 23. 30. Bogo Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962,str. 315-327; Osmo poglavje te zajetne knjige nosi naslov "Spremeooa značaja kmečkih uporov. Veliki tolminski kmečki punt leta 17131. Poglavje je skoraj aobesedni ponatis pod 20 citiranega poglavja, ki mu je pridan is ponatis v slovenščini napisane tiralice za Mihaelom Cudrom (zakaj ne Kjudroa, kot piše vir in kot bi se ime sicer moralo pisati) in ponatis prisege v slovenščini, z njo so kmetje zaprisegli zvestobo in se odrekli uporu. la dva dokumenta pa je avtor objavil v svojem pod številko 23 navedenem članku. Z upoštevanjem obeh Bednarikov člankov, je avtor svoj ooseg aotedaj uporabljane literature povečal. V opombah (str. 466-467) povdarja, da bi bilo potrebno pradno bi se sklenilo razpravljanje o uporih pregledati še graški arhiv. Literarno, da ja upor upodobil Pregelj in navar js.» da so “Toiniinož® Jzšii dvakrat. K temu je vsekakor d0dati8 da je Renicevo.delo o tolralnskem puntu doživelo nič manj kot štiri izdaje, pa tudi Pregljevi loiminci so izšli trikrat« Pri citiranju prvega Bednarikuvega članka piše napačna naslov revije "Domovina11 namesto "Družina5. Pecefizent dela dr. Marja) Butovšek, (str.