Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemnu Teljli: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta S gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr.. ee se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \,6. uri popoludne.
J^tev.
288.
7 Ljubljani, v petek 17. decembra 1886.
Imetnik XIV.
Deželni zbor Kranjski
(Tretja seja, 17. decembra)
Predsednik: deželni glavar grof T h ur n; viadni zastopnik: deželni predsednik baron Winkler.
Ko se prebere in potrdi zapisnik zadnje seje, ter razdele došle peticije, naznani g. deželni glavar, da se je dr. Hinko Dolenec poslanstvu odpovedal. Vladni predlog glede vnanjega zaznamovanja v varstvo deželne kulture postavljenih in zapriseženih čuvalnih organov se v pretres izroči upravnemu odseku, ki se ima danes voliti. Deželni proračun za 1. 1887 in poročili o nakupu posestva Grm za vi-norejsko šolo na Dolenjskem in o popravljanji dotičnih poslopij, ter nakupu potrebnega orodja, živine itd. se pa izroči finančnemu odseku.
Volitev poslanca Kavčiča se takoj vzame v pretres, ter se odobri.
Potem sledi ustno poročilo finančnega odseka o proračunu ustanovnih zakladov za 1. 1887. Poročevalec Klun omenja, da je finančni odsek sprejel nasvete deželnega odbora in spremenil le proračun grof Saurauovega zaklada za sv. maše, ter presežek 12 gold. 58V2 kr. sprejel med potrebščine tega zaklada kot donesek k stroškom za slovesno sv. mašo o pričetku deželnega zbora. Vtemeljevaje to premembo je g. poročevalec omenjal te-le poslancem dosedaj večidel nezuane reči:
GrofKorbinijanSaurau, c. k. tajni sovetnik in kamornik, bivši deželni glavar kranjski, je 4. aprila 1742 napravil mašno ustanovo, ki je lep dokaz vernosti in pobožnosti tedanjih deželnih stanov in njihovih odbornikov in uradnikov. Ker so namreč želeli pred vsakim zborovanjem biti pri sveti maši, daroval je deželni glavar grof Saurau 2000 gl. in napravil ustanovo za 200 sv. maš, ki so se v tistem času plačevale po 24 starih — t. j. 42 novih krajcarjev. Določil je, da to ustanovo oddaja deželni glavar z deželnimi odborniki po večini glasov in sicer kakemu duhovnemu pastirju, ki zarad bolehnosti ali kakega tacega vzroka ne more več službovati. Dotični duhovnik je bil zavezan, vsak dan,
kadar so zborovali stanovi ali njihovi odborniki, maševati v kapelici deželne hiše in sicer v spomladi in poleti ob l/38., v jeseni in po zimi pa ob 8. uri zjutraj, ter sv. maše vrstoma darovati eno za usta-uovnika in njegove sorodnike, drugo pa za 'stanove, njihove odbornike in uradnike žive in mrtve, kakor tudi za njih sorodnike, in sicer za žive s klicanjem sv. Duha, „da bi Boga ljubijočo pravico izvrševali po zapovedi Božji in po ukazih deželnega gospodarja". Ako bi se pa seje pričenjale še bolj zgodaj, moral je tudi duhoven prej maševati, in sicer vselej ravno pred sejo, in mu je moral v ta namen deželni vratar vsaj prejšnji večer naznaniti čas in uro zborovanja. Ako pa vseh sej skupaj ni bilo 200, smel je dotični duhovnik ostale sv, maše opraviti drugej,
Ker se je kapela v deželni hiši opustila in so bili ustanovni doneski za 200 sv. maš prepičli, so deželni stanovi v sporazumijenji z deželno vlado in knezo-škofijstvom to ustanovo premenili tako, da se naj opravlja samo 100 sv. maš po goldinarji v k rižanski eerki in sicer v dobi, kedar zboruje deželni zbor kranjski, in o dnevih, kedar ima deželni odbor svoje seje, vselej pred začetkom seje. Eden deželnih služabnikov ima dotičnemu duhovnu vsaj zvečer prej sporočiti dan in uro seje. Odkar seje deželni zbor preselil v reduto, opravljajo se te sv. maše v Št. Jakopski cerkvi, ki dobiva po ustanovnikovi določbi 20 gold. za opravo, svečavo, cerkovnika in ministranta, „so ein sauberer Knab oder modester Mann sein muss", kakor pravi ustanovno pismo. Ker se imajo plačevati sv. maše po goldinarji, obresti pa ne znašajo toliko, da bi se moglo opravljati sto sv. maš, je sedaj odločenih samo 80 sv. maš, za ktere dobiva duhoven po starem goldinarji, toraj vsega skupaj 84 gold. avstrijske veljave, in ki jih vsaki dan opravlja v St. Jakopski cerkvi ob sedmih zjutraj. Ako bi pa gospodje deželni poslanci izrekli enako željo, kakor ob času grofa Sauraua, bi smel naš deželni odbor dotičnemu duhovniku naročiti, da naj mašuje ob polu devetih, pred pričetkom zboro-vih ali odsekovih sej. Iz ustanovnega pisma je toraj
razvidno, da bi se morala tudi slovesna sv. maša pred prvo sejo plačevati iz dohodkov te ustanove. Tako sodi tudi knezoškofijski ordinarijat, ki v svojih dopisih do predstojništva stolue Cerkve napovedujoč omenjeno sv. mašo redno omenja, da se stroški plačujejo iz Saurauove ustanove. To se pa dozdaj ni godilo, ampak plačevale so se iz deželnega zaklada. Iz računov in proračunov tega zaklada je razvidno, da se ti stroški, ki znašajo okoli 50 gld,, včasih še nekoliko več, ne morejo plačevati iz te ustanove, ker njeni dohodki ne zadostujejo. Ali obrniti smemo v ta namen vsaj presežek te ustanove kot del omenjenih stroškov, kar bode deželnemu zakladu na korist in v smislu g. ustanovnika. To je vzrok, da je finančni odsek sprejel med stroške še tretjo točko, in da jo tudi slavnemu zboru priporoča v sprejem.
Deželni zbor je pritrdil tej premembi, ter sprejel resolucijo, ki jo je g. poročevalec v imenu finančnega odseka nasvetoval zastran Glavarjeve ustanove. Ta ustanova je namreč v prvi vrsti odmerjena za hirajoče uboge Komendske fare pri Kamniku in za nekdanje podložnike Lanšpreške grajščine pri Treb-nem. Vendar pa je ustanovnik izrekel, da se smejo iz te ustanove podpirati tudi hirajoči in bolehavi reveži soseduih fant. Za Lanšpreške reveže je v proračunu določenih 1022 gold., za bolnišnico v Komendi pa 3667 gold. Ker pa po odbitkih vseh stroških še ostaja 1851 gold. 44V2 kr., nasvetoval je poročevalec sledečo resolucijo:
»Deželnemu odboru se naroča, da naj se spusti z merodajnimi faktorji v dogovor, kako bi se mogel presežek Glavarjevega ustanovnega zaklada v smislu ustanovnikovem obračati tudi za hirajoče uboge sosednih fari."
Kakor smo rekli, je deželni odbor pritrdil tej resoluciji.
Proračuni dotičnih zakladov nam kažejo naslednje številke:
1.	Dijaški zaklad . .
2.	Dekliške ustanove
Potrebščina Zaklada Presežek gld. kr. gld. kr. gld. kr. 27264 — 28014 G8 750 68
LISTEK.
Notranja delavnost Katarine II.
Po Solovjevu in drugih spisal J. S teki asa.
(Dalje.)
16. S u m a r o k o v , F o n V i z i n , I) e r ž a v i u.
Le-ta mer, kakor smo videli, pa je bila že opažena za časa carevanja Elizabete, v delih Suma-rokovih, ki jo živel in delal še za časa carice Katarine. Njegovi mnogobrojni dramatični proizvodi so se igrali povsodi, na dvoru, v javnih glediščih, v šolah; v vseh teh svojih igrah je pokazal Suma-rokov navadno misli, ktere so takrat bile na zapadu Evrope v navadi, Z istim smerom so se odlikovala dela dveh drugih dramatičnih pisateljev Katarinine dobe: Knjažnina in Nikoleva. V mnogobrojnih komedijah svojih se je boril Sumarokov proti glavnim napakam časa; in čeravno je posnemal močno Moliera, čeravno je vzprejemal njegove zuačaje, vendar nahajamo med njegovimi glavno delajočimi osebami mnogo Rusov iu tedanje stanje ruskega občinstva, Oderuhi so glavne osebe v Sumarokovih komedijah, hinavci in nedanti so vzeti iz Moliera.
ali pentametri so ruski. Sumarokov pa nas je so-znanil tudi z onim krogom, kterega je opisal Danilov v svojih zapiskih, in iz kterega so proizšli »Brigadir" in »Nedorosl" darovitega Fon-Vizina.
Dela Fon-Vizina so važna za zgodovino občinstva v tem pogledu, ker je v njih točno povedana tedanja med boljimi stanovi vladajoča misel, da mora nastopiti vsled prosvetlenega odgojenja nov rod; misel, da vse zlo izhaja iz pomanjkanja takega odgojenja. V svojih delih se Fon-Vizin tako silno bori proti dvema ognjema, med kterima je stalo rusko občinstvo : proti napakam in predsodkom, podedovanim od dopetrovske starine, ter proti škodljivim pojavom, ki so 'proizšli vsled eno-stranega zbliženja z zapadno prosveto. V komediji »Brigadir", v sinu brigadirovem in v sovetniku so predstavljene vsajene posledica tujih šegnih nazorov v najodurnejem pogledu, kako se ljudje naobražu-jejo po francoskih romanih, od kterih ne morejo dobiti nobenega nravnega odgojenja. V znamenitem »Nedorosle" (nedorasli) svojem predstavlja pisatelj proizvod starega, prostega, izklučljivo fizičnega odgojenja; ali k temu starinskemu odgojenju je prišlo tudi novo, kakoršno se je zahtevalo od dvorjanstva v prvi polovici XVIII. veka, odgojenje izvanjsko,
škodljivo vsled izbora odgojitelja, inostranca, ki je bil poprej navadno kočijaž.
Najznameniteji izmed pesnikov Katarinine dobe, sijajni Deržavin, opevaje znamenite zmage in slavja, trdi tudi o nekih neobhodnostih nravstvenih osnov za občinstvo, zahteva pravico ter pozdravlja novorojenega vnuka Katarine (Aleksandra Pavloviča): »Bodi na prestolju človek!"
17. Povestniška dela.
Katarina je smatrala za neobhodno potrebno znanje ruske povesti, ter se je pri svoji zvedljivosti in mnogostranosti svojega uma prav rada tudi sama zanimala z vprašanji iz nje; nekoliko minut pred svojo smrtjo se je bavila s pisanjem dela: »Zapisek o ruskej historiji." Kaj se je storilo za nje na polju ruske historije? Starec Miller je bil poslan v Moskvo, imenovan predstojnikom dragocenega arhiva inostrane kolegije, kjer je bil popolnoma na svojem mestu. Miller je izdal Tatiščeva, izdal »Jedro ruske historije" Maukijeva, priobčil mnogo gradiva Novikovu za njegovo »Biblioteko", Golikovu za njegovo »Djanje Petra Velikega". Pojavili"so se poskusi, iz zbranega gradiva sestaviti kaj dovršenega, napisati rusko histerijo; prišla je ua svitlo »Istorija
Potrebščina Zaklada Presežek
3. Dullerjev dekliški	tfld.	kr.	gid. 1	ir.	gld. kr.
zaklad.....	389	36	389	36	■ _ —
4. Grof Saurau-ov zaklad	122	72	122	72	— —
5. Glavarjev zaklad . .	B685	«V.	7537	31	1851 44'/,
6. Učiteljska ustanova .	557	10	660	m	109 70
7. Sirotinski zaklad . .	14840	45'/,	17646	66	3006 20'/,
8. Ilirski zaklad za slepe	150	45	255	18	104 73
9. Cesarice Elizabete in-					
validni zaklad . . .	272	—	355	6«	83 66
10. Postojnske jame inva-					
lidni zaklad . . .	37	80	38	60	— 80
11. Trevizinijev invalidni					
zaklad .....	100	—	101	12	1 12
12. Metelkov invalidni					
zaklad.....	37	80	38	56	— 76
13. Ljubljanskih gospej					
invalidni zaklad št. I.	67	20	67	20	— —
14. Ljubljanskih gospej					
invalidni zaklad št. II.	437	—	468	56	31 56
15. Kalistrov zaklad . .	3910	32	3910	32	— —
16. Holdheimova ustanova					
za gluhoneme . . .	682	13	850	69	168 56
17. Wolfova ustanova za					
gluhoneme ....	80	52	1570	39	1489 87
18. Dr. Lovro Tomanova					
ustanova ....	336	20	360	20	— —
19. Engelshauserjeva usta-					
nova za uboge ple-					manjka
menitaže ....	1117	12	1142	40	34 72
20. Baron Fladnigov					presežek
zaklad.....	2281	78	3235	75	953 97
Za njim je dr. P	oklu	kar	poročal		o prora-
čunu deželno-kulturnega zaklada, ki je bil odobren s potrebščino 4460 gld. in enako zaklado. Eden del dohodkov tega zaklada prihaja od taks za lovske karte. Ker se je pa vsestransko tožilo, da se brezplačne karte dajejo v preobilni meri in se premalo pazi na to, da v nekterih krajih hodijo brez lovskih kart na lov, sprejela se je sledeča od poročevalca v imenu finančnega odseka nasvetovana resolucija :
»Deželnemu odboru se naroča:
a)	Vpeljati dvojnate blankete lovskih kart, namreč take, ki se oddajajo proti plači takse, in take, ki se oddajajo brezplačno;
b)	skrbeti za to, da se oddajanje lovskih kart proti plačilu takse kolikor moč polajša in hitreje godi;
c)	obrniti se do c. kr. vlade s prošnjo, strogo zaukazati, da se lovske karte brez plačila takse oddajajo samo izučenim zapriseženim lovcem in ne v večjem številu, kakor za dotični lov potrebno;
d)	c. kr. vlado naprositi, da po svojih organih z vso strogostjo lovce v ta namen nadzoruje, da se lovljenje brez lovskih kart zabrani."
Dalje je poročal dr. Poklukar o računskem zaključku istega zaklada za 1. 1885, ki je bil potrjen brez ugovora.
Baron Švegelj je potem poročal o računskem sklepu gledišnega zaklada za 1. 1885 in o proračunu njegovem za 1. 1887, ki kaže potrebščino 2797 gld., zaklade 2810 gld. in 13 gld. presežka. Zbor je oboje potrdil. Ravno tako je po predlogu istega poročevalca glede režije in hrane v Ljubljanski bolnišnici posledobno pritrdil izdatku 1030 gld. 92 kr., oziroma 1080 gld. 92 kr. iz bolniškega zaklada za napravo železnega ognjišča, toda s pristavkom, da s tem še niso rešeni lanski sklepi deželnega zbora gledč hrane in režije v bolnišnici, in se o tej zadevi od deželnega odbora pričakuje posebno poročilo.
ruska od najstarejih časov" od kneza Ščerbatova. Pisatelj je bil umen, naobražen, marljiv, natančen ali nedarovit in nepripravljen v naukih za svoje zanimanje, kterega se je lotil samo iz ljubezni. Vendar le zavzima delo Sčerbatovo častno mesto v ruski zgodovinski literaturi. Zadržaval se je Ščerbatov posebno rad pri pojavih žalostivnih, kakoršnih se v drugih historijah ne nahaja, ter se je trudil razjasniti jih od raznih strani, vendar pa je pri vsem tem zgrešil mnogo, samo pot je pripravil drugim, pa tudi prepir vzbudil.
Hud prepir se je vnel med Ščerbatovim in Boltinom. General Boltin, mož silne nadarjenosti, je postal glasovit vsled svojih prigovorov na knjigo Leklerkovo o stari in novi Rusiji, ki je izšla v Parizu leta 1784. Prigovarjajo Leklerku, ki je nizko cenil staro Rusijo, njeno historijo, moral jo je Boltin neobhodno braniti, nahajaje v njej svitle strani v le-tej historiji, o kteri se je do toga časa tako sovražna doba preobraževanja odnosila, vedno ponavljaje, da je preobrazovatelj privel Rusijo iz nevrednega stanja v vredno.
(Konec prih.)
Deželni odbornik dr. Vošnjak je pri tej priliki omenjal, d» je ravno zarad* tega deželni odbor pogodbe z mtfowtfnicaNtti ponovil le za eno leto, ter izrokel nado, (Ja bode deželnemu odboru do prihodnjega leta mogoče s svojimi predlogi stopiti pred cfefelni sbor, in se ozirali na svete poročevalčeve.
Kenrečno so se po&Me naslednje podpore: 1. Alojzij« Frogarju 100 gid., kadar se niaže, da je sprejeti T akademijo umetnosti na Duoajtt. 2. Ant. Ažbettt, »leden akademije umetnosti v Monakovem 100 gfd. 3. Ferdinandu Veselu, učencu ravno iste akademije 100 gld. 4. Jakobu Kralju, učencu na e. lir. državni obrtni Soli na Dunaju 150 gld. 5. Alojziju Gangelnu, učencu na akademiji umetnosti na Dunaju za eno leto po 20 gld. na mesec. 6. Uršuli Zanoškar, vdovi deželnega oficijala se je podaljšala miloščina za tri leta. 7. Za siroti pokojnega deželnega oficijala Lovšina se dovoli po 50 gld., toraj za obe 100 gld. letne miloščine; ob enem se priporoča deželnemu odboru, da naj se enemu teh otrok podeli dotična miloščina iz sirotinskega zaklada. 8. Strokovni šoli za lesno obrt v Kočevji se dovoli 150 gld.
Poslanec Faber je priporočal da naj se dovoli podpora 200 gld., ter šoli podari orodje, ki ga je bila nakupila gospodičina Helena Wenedikter. Zbor pa je ostal pri nasvetu odsekovem ter dovolil podpore 150 gld. Orodje gospodičine Wenedikterjeve bilo je Kočevski šoli podarjeno že prej, toraj o tem ni bilo treba glasovati.
Dalje se dovoli: 9. Radeški občini za stezo ob Savi 250 goldinarjev v obrokih, kakor se bode delo izvrševalo. 10. Krajnemu šolskemu svetu v Dolenjem Logatcu za šolski vrt 150 gld. 11. Šolskemu vodstvu v Oirknici za šolski vrt 50 gld. 12. Zavetišču na Danajski univerzi 30 gld. 13. Gimnazijskemu vodstvu v Kočevji za revne učence 100 gld. 14. Gimnazijskemu vodstvu v Kranji za revne učence 150 gld. 15. Glasbeni Matici v Ljubljani za tri leta po 500 gld., razun tega pa za 1. 1887 še izvanredno podporo 200 gld.
Baron Apfaltrern je v imenu svojih tovarišev izrekel, da bodo pač glasovali za 100 gl. letne podpore, ne pa za izvanredno podporo 200 gld., češ, da ni potrebna in da društvo samo za njo ni prosilo. Treba je štediti, in čudno je, da večina za Kočevsko šolo ni hotela privoliti 50 gld., Matici hoče pa kar 200 gl. zavaliti. Tudi D e ž m a n in baron Švegelj sta govorila zoper izvanredno podporo, za njo pa so se oglasili Šuklje. Poklukar, Stegnar in poročevalec Klun, ki so temeljito spodbijali ugovore nasprotnikov ter dokazovali potrebo obilnejše podpore.
Prošnji g. Franja Šumija in g. Jan. Lapajneta za podporo, s ktero bi mogel prvi izdajati svoja zgodovinska izvestja, drugi pa troje šolskih knjig, se ne uslišite.
Konečno se je vršila volitev zadnjič sklenjenega posebnega (upravnega) odseka, v kterega so bili voljeni: Dev, Hren (načelnik), Klun, Lavrenčič, Moše, Lichtenberg in Taufferer (načelnikov namestnik).
Potem je bil razgovor o počitnicah deželnega zbora. Baron Apfaltrern je predlagal zadnjo sejo 22. dec., prvo sejo po praznikih pa 3. januvarija. Pa ta predlog je bil zavržen in sprejet predlog poslanca Kluna, da naj bo zadnja seja 22. dec., prva seja po praznikih pa 28. decembra.
Ob 2V2 uri je bila seja končana. Prihodnja seja bo v torek 21, t. m.
Spomini.
»Menimisse juvatl" trdil je že stari Latinec in to je tudi še dandanes resnično. Kdo se ne spominja rad zlate dobe svoje mladosti, kdo ne povzdigne hvaležno svojega očesa proti nebesom, kedar se mu vsilijo v spomin britke ure ali slabi časi, ki jih je že srečno prestal. Navadno bo vsak tak rekel: „Oj, to so bili hudi časi, hvala Bogu, da so minuli, ter smo jih še laglje prestali, kakor smo mislili!" Pa ne le zasobnik, tudi politikar ozira se rad nazaj v preteklost, iz ktere je sedanjost nastala. Tudi po-litikarja, pravim, da veseli pogled za nekaj let nazaj, kako je bilo nekdaj, kako je sedaj. Zlasti bi bili zanimivi taki spomini, če bi jih pisali diplomatje, ki imajo tako rekoč vse nitke državne politike v rokah. Nekteri jih spisujejo take spomine, drugi jih jemljejo 8 seboj v grob. Nekdanji avstrijski kancler in
oče sedanjega dualizma, grof Beust, jih je zapisaval. Prišli so v roke Monakevskemu listu „Allg. Ztg.", kteri jih je jel priobčevati. Preveč bt ktfo z» m£ list, ko bi hotli vse objavljati, naj toraj zadostuje zasedaj le kak odlomek iz jako znamenite dobe Bfeostovega kanclerstva v Avstriji od leta 1866 db> 1808.
I. Beust in ogerska pagnlba.
Dne 19. novembra M» 1868 sošel se je bil ogerski državni zbor. Cesarjev« pumo ara je naznanjalo , d» je Njih Veličanstva pri volji, spolniti želje njegove. Državnemu zboru predložile so se skupne zadeve diržave na rešitev in cesar je zboru sporočil, da naj bi zbor vse te predloge nepristransko presodil, pri tem naj pa nikar ne prezre zahteve časa. Cesarska vlada nadjala se je zavestno, da bodo Deak in večina pripravljeni sporazumeti se; Tisza in levičarji pa s ponudbami Nj. Veličanstva niso bili prav nič zadovoljni, ker še ni bilo videti, k*i bo ostalo na površji ali Belcredijev federalizem, ali pa moj dualizem. Da bi bih pa obe stranki po možnosti zadovoljni, in da bi se sporazumljenje z deželnim zborom ogerskim prej ko prej doseglo, sklenil se je dne 17. novembra 1866 v ministerskem sovetu kteremu je predsedoval presvitli cesar sam, po nasvetu državnega ministra in pa ogerskega dvornega kanclarja reskript, ki se je oziral tudi še na druge želje ogerskega deželnega zbora, ter se je le pridržala jednota armade in zunanjih zadev, skupnost pri carinstvu in pri razpravah o državnem kreditu, vpeljava komitatov itd. Ob enem se je Madjarom od daleč pokazala ustanovitev ogerskega ministerstva. Madjari so sprejeli, kar smo jim ponudili, zadovoljni pa le niso bili.
Nekako v sredi decembra je bilo, ko pride dvorni kanclar Majlath k meni ter mi sporoči cesarjevo željo, da naj grem v Budapešt. Grof Belcredi s tem ni zadovoljen, poroštvo pa mu bo, če me bo Majlath spremljal. Jaz nisem prav nič ugovarjal; čemu le, saj mi je bilo jako prijetno razgovarjati se s tako ljubeznjivim in učenim možem, kakor je bil Majlath. Tudi se nisem prav nič ob to spodtikal, da sem šel tako rekoč pod policijskem nadzorstvom v Budapešt. Odšla sva zvečer z Dunaja in zjutraj sva bila že v Budi, kjer sva ostala pri taverniku, baronu Senyeyu. Cez nekaj ur počitka odšla sva peš v Pešt. Odpravljaje se iz sobe, pravi Majlath: »Kakor vidim, vzeli ste klobuk." »Vselej ga vzamem, kedar grem venkaj." — »Je že prav. toda cilinder? Opazil sem, da imate jako krasno kučmo." — »O prav rad jo pokrijem, če Vam bolje ugaja, rekel sem, odložil cilinder in jela sva vbirati pot pod noge v kučmah okoli ogerskih mogočnjakov. Takoj, ko sva prišla na Ogersko, smuknil je Majlath v ozke hlače. Lep zimski dan je bil, Budajska gora pa polna snega in ledu, da mi nikakor ni manjkalo priložnosti navaditi se gladkih tal.
Hodila sva od enega mogotca do druzega; obiskala sva poleg Eotvosa tudi Ozirakija in Jurja Apponyja, naposled potrkala sva tudi pri Deaku. Ne morem se pohvaliti, da bi me bil ta kdo vč kako prijazno sprejel. Govoril je precej trdo, toda nikakor ni bil oduren v svojem obnašanji in jako odkritosrčen v razpravah. Ko sva odšla, mi pravi Majlath: »Kaj ne, da ni bil posebno vljuden". — »O pač, pravim jaz, saj mi je še celo plašč pomagal obleči." — »O, pravi Majlath na to, to je pa že neznansko veliko 1"
Zvečer smo imeli obed pri Senyeyu. — An-drassy, Lonyay in Eotvos sedeli so meni nasproti. Videl sem, kako da so me ojstro opazovali. Zato sem pa tudi silil, da smo se še s ponočnim vlakom na Dunaj vrnili, da ne bi bili več časa v Budapeštu kakor le en dan, ker nisem hotel, da bi se bilo po časnikih kaj o pogodbah in razpravah razglasovalo. Za to smo že takoj po obedu zapustili tavernikovo gostoljubno hišo, ktere ne bom nikdar pozabil.
Sploh rečeno, so me na Ogerskem v prvič tjekaj dospevšega tako sprejeli, da zarad Telekija nisem imel prav nobenih skrbi več, kakor se je Majlath bal. Ob tistem času izišel je pa tudi v »Pesti Naplo" pomenljiv članek, v kterem je bilo brati, „da Madjarji poslednji reskript zato z zaupanjem sprejmo, ker sem se jaz na čelo postavil — mož, čegar ime ima sočutje in zaupanje narodov."
Drugo jutro, kmalo po svojem prihodu ua Dunaj, klicali so me že k cesarju. Nj. Veličanstvo je že komaj čakalo zvedeti, kake vtise sem s seboj prinesel. Dovolil sem si izraziti se v sledečih besedah: »Odkar sem tukaj, rekel sem Nj. Veličanstvu, ne vidim druzega kakor brezvspešno menjavo reskriptov,
ki jih pošiljamo v Pešt i« resolucij ter a dres, ki od ondot semkaj prihajajo. Na tej poti pa Vaše Veličanstvo ne pride do zaželjenega smotra. Vaše Veličanstvo se je odločilo in izreklo za ustanovitev oger. skega ministerstva ob gotovih pogojih. Tudi može, ki naj bi ga sestavili, si je Vaše Veličanstvo že izbralo. Naj toraj Vaše Veličanstvo te može pokliče, da se bomo tukaj z njimi sporazumeli." Cesar se ja ravnal po tem nasvetu, in Andrassy, Eotvos ia Lo>nyay povabljeni so bili na Dunaj. To je bil začetek, lahko rečem odločilni začetek konečoe pogodbe. Leta 1867 in 1868 mi je Andrassy več nego enkrat rekel: BČe bi Vas ne bilo, bi se pač pogodba ne bila nikdar sklenila".
Raiprave s povabljenimi Madjari so se pričele ter vstrajno nadaljevale sedaj v ministerstvu zunanjih zadev, kmalo zopet v onem za notranje zadeve.
(Koneo prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. decembra. Notranje dežele.
Katoliška kazina v Lincu imela je te dni svoj občni zbor, h kteremu je prišel tudi škof Muller. Ondi se je sklenila resolucija, v kteri se izreka velika nevolja nad laškimi brezverci, ki svetega očeta zasramujejo. Ob enem izrekla se je pa ondi nada, da bo vlada cesarja Franca Josipa svoj vpliv na to porabila, da se zasramovanja ne bodo več ponavljala.
Deželnim zborom došel je od ministerskega predsednika grofa Taaffeja poziv, da naj se, kolikor se da, podvizajo z določitvijo deželnih budgetov. Povoda temu pozivu ni treba nikjer drugod iskati, kakor edino le v želji, da bi se deželni budgeti še pred začetkom novega upravnega leta določili. Kakor •čujemo, bi se bili večinoma vsi deželni zbori tudi tako brez tega poziva podvizali z določitvijo deželnih bndgetov, ker bi jih bil red pri deželnem gospodarstvu sam k temu priganjal in pa da bi se raz-pisavanje deželnih naklad ne bilo zavleklo. Doba zasedanja pa zarad tega ne bo nič krajša.
Predlog kneza Sapiehe v gališkem deželnem zboru, da bi se na poduk nemščine na ondaš-njih srednjih šolah večja pozornost obračala, „Czas" veselo pozdravlja in pravi, „da se je predlagatelj s tem jako zaslužnega storil za domovino, ker je to času primerno vprašanje sprožil. Temeljito znanje nemškega jezika je na Gališkem vedno bolj potrebno. Rabijo ga mladenči v vojski, rabijo ga v političnem in državnem življenji, kajti nemščina je prava vez med Poljaki, med svetovno književnostjo in med zapadno civilizacijo. Pričakovati je toraj, da se bo vsa dežela predloga z veseljem poprijela ter si bo prizadevala, da predlog dobi kmalo dejansko podobo". — Vse prav in dobro, le nemara da bode to premočna voda na mlin naših nasprotnikov in doživeli bote že letos v državnem zboru, kedar pride zopet kak "VVurmbrand aii Schaarschmid s predlogom na vpeljavo nemščine za državni jezik, da se bo sklicaval na Poljake. Nobena pokrajina v državi ni tako čisto slovanska, kakor ravno Galicija in ta bo sedaj našim nasprotnikom za dokaz, češ, da so Poljaki sami priznali, da Slovan brez znanja nemščine ne more živeti. Tudi v Ljubljani bomo to slišali. Knez Sapieha bi bil lahko drugače stavil svoj predlog, če bi bil imel mož kaj diplomatičnih spretnosti. Potrebo nemščine pripoznamo tudi mi iu smo jo vselej pripo-znavali, a načina, po kterem se nam vriva zlasti v ljudske šole ne odobravamo.
Rusini zahtevali bodo v gališkem deželnem zboru, da naj se po iztočno-galiških srednjih šolah tudi njihovemu jeziku večja pozornost naklanja, kakor do sedaj. Ta zahteva dotika se za sedaj samo srednjih šol, ljudskih ne, ker deželni zbor še ne ve, ali bodo dotični ukrepi, sklenjeni lansko leto, dobili najvišje potrjenje ali ne. če bo nemščina našla milost pri Poljakih, morajo biti tudi Rusinom pravični.
Po sprejemu bolgarske deputacije pri Kobur-škem princa na Dunaju, sošla se je njegova rodbina zvečer na družinsko posvetovanje, na kterem so dovolili mlademu priucu kandidirati na bolgarski prestol. Tudi cesar Franc Josip je zadovoljen s to Kandidaturo, za ktere dovoljenje ga je princ Koburški pri avdijenci prosil. S tem je stopila omenjena kandidatura v javnost. Vendar pa še ni reč gotova, kajti pravo podobo zadobila bo še le, kedar jo bodo vse evropejske velesile potrdile. Druge so že kolikor toliko razumeti dale, da bi jim bil princ Koburški kot bodoči bolgarski vladar jako dobro došel, le iz Petrograda se ne ve še nič gotovega. Politikarji se sicer nadjajo, da se sedaj Rusija ne bo branila, ker je princ v sorodu z najimenitnejimi vladarskimi ro-dovinami po Evropi, toda politikarji se brž ko ne tudi tu nekoliko motijo. Rusija ga morda res ne bo direktno odbijala, toda kaj pomaga, če bo pa zopet sobranju veljavnost odrekala, kakor je to storila pri Danskem priucu. Bolgarski deputaciji je bil sprejem
pri Koburškem princu tako všeč, da je takoj sklenila vsako daljše popotovanje vstaviti in v Sofijo vrniti se, v poslednjem trenutku si je pa vendar premislila in je odšla včeraj v Baroliu. Kar se princa samega tiče, ho izvolitev in prestol prevzel, če bi ga vsa Evropa brez izjeme pripoznala. Hvalijo ga* da je duhovit, delaven in značajen človek in jako priljuden. Bogat je tudi in bi mu to dovoljevalo v orijentu nastopiti s tistim sijajem, ki je pri iztočnih narodih na zunaj neogibno potreben. Sedaj služi princ Koburški pri naši konjiči za nad-poročnika (nadlajtenanta).
V ieskem deželnem *boru je že leta 1884 poslanec Hytka sprožil misel, oziroma predlagal, da naj bi se Vatikanski arhiv na korist zgodovini temeljito preiskal. Deželni odbor je predlog izročil deželnemu arhivarju na sporočanje. Deželni arhivar je to svojo nalogo jako obširno rešil; povdarjal je veliko vrednost Vatikanskega arhiva, kterega bi bilo na vsak način potrebno pregledati. Pregled bi se pa moral pričeti še le po temeljiti pripravi na podlagi določenega sporeda, le učeni zgodovinarji bi ga morali pregledovati. Na to se je pričela daljša debata, ktere so se vdeležili poslanci Nitsche, Rieger, Jireček, Gregr, Plener in deželnega odbora pri-sednik Kvičala. Od vseh strani povdarjala se je potreba, da naj deželni odbor preiskovanje Vatikanskega arhiva na korist češki zgodovini temeljito prevdari, potem naj pa stavi deželnemu zboru primerne nasvete. Za to potrebno resolucijo zdelala bota poslanca Nitsche in Rieger. — Za pokritje deficita, ki se je pokazal pri nastavku budgeta za leto 1887, je deželni odbor predlagal deželno naklado po 4°/0- Plener, kot poročevalec, se s tem ne strinja, rekoč, da se je do sedaj deželna naklada pobirala po 4 7»% ter naj še nadalje tako ostane. Pri glasovanji je Plener propadel, kajti sprejela se je deželna naklada po 4%, na kar se je Plener sporočevalstvu odpovedal in je bil na njegovo mesto izvoljen Mattuš. — Taka je skrb in ljubezen nemških liberalcev za ljudstvo.
Vnanje države.
Bavarski princ-regent je bil te dni v Berolinu pri nemškem cesarju, ki ga je jako ljubeznjivo sprejel, kakor nam je to pred nekaj dni telegram sporočal. Princ Luitpold, povrnivši se v Monakovo, se je še enkrat brzojavno zahvalil cesarju za vso prijaznost in gostoljubnost. Cesar mu je na to brzojavno odgovoril in konečno še pristavil, da so besede, ktere je princ Luitpold v državnem zboru njegovim podložnikom govoril, padle na dobro zemljo, vsaj tako se cesar nadja. Princ Luitpold oziral se je namreč na poslednjo vojsko, ter rekel, da ni nemogoče, da bi se danes ali jutri zopet ne sprijeli s Francozi. Za to je pa treba edinosti in krepke armade. Cesarju Viljemu je bilo to všeč, kar je še celo v telegramu povdarjal. Zarad tega je pa tisti telegram pozornost vseh politikarjev n&se obrnil in pravijo, da je jako pomenljiv. Bo menda tudi več nepotrebnega, kakor pa opravičenega strahu. Vsaj od nemškega cesarja je znano, da on ne misli več krvi prelivati, razven če bi ga kdo prisilil. To bi mogli pa le Francozje biti, če bi si šli po osveto preko Rena. Angleži sicer trdijo, da dobro vedo, da so se Francozje in Rusi že dogovorili za bodočo vojsko in bo Angležka le iz začetka vstani mirno gledati, če bi se Nemci in Francozje sprijeli. Kaj da je Angleže v poslednjem trenutku tako nezaupljive storilo, ne vemo; vrhovni admiral je zapovedal nemudoma vse torpedne ladjice v Shoburynesu oborožiti; mož trdi, da se mu časi silno nevarni zde, ker se je ruski car po avstrijskih koncesijah in na prigovarjanje nemškega cesarja potolažiti dal in je sprevidel, da je ohranenje miru v Evropi tudi zanj več vredno, kakor pa še tako lepa Bolgarija. John Buli se prej ko ne nadja, da priprave za vojno, s kterimi se ruski vojni minister pečd, njemu veljajo in ne več Avstriji. Nemški cesar je res ob slavnosti reda sv. Jurja pisal caru, da naj na noben način ne kali miru in car je obljubil, da ga ne bo 1
General Kaulbars se od Bolgarske še nič dobrega ne nadja. Govoril je namreč o njej z dopisnikom „Nov. Vremja" in rekel, da je za trdno prepričan, da na Bolgarskem ue bo drugače miru, kakor če bo deželo Rusija zasedla. Na to je dopisnik omenil da mu to že rad verjame, toda zasedanje Bolgarije dvignilo bo takoj druge velesile proti Rusiji. „To je že mogoče in še skoraj prav gotovo, je rekel Kaulbars, to me pa nikakor ne ovira, da Vam še enkrat zatrdim, da bi mir in red v deželi le ptuja okupacija napravila, kajti strank je v deželi silno veliko in vse se strastno sovražijo. Da bi bolgarska armada sama mir napravila in vzdržala, na to ni misliti, kajti sama je preveč razcepljena v stranke, popolnoma spridena in nima nobene discipline." Da so to le Kaulbarsovi nazori in od resnice precej daleč, jo znano. Dežela bi bila že zdavnej mirna, če bi njega ne bilo doli in za njim pa Turka Gadbana, ki ga je začel posnemati. Njegovo predrzno grdo postopanje je napravilo, da so mohamedanci okoli Ruščuka sklenili, da letos ne bodo nobenih davkov ne dovolili in ne plačevali. Bolgarska vlada jih bo pač malo vprašala, ali hočete ali ne, temveč si bo davke s silo dobila, če bi jih z lepo ne hotli dati.
Črnogorski knez poslal je svojega adju-tanta majorja Popoviča s posebnimi sporočili v Carigrad. Sultan mu je odkazal nekaj prostorov v
Emirgianu. Sprejet do sedaj ni bil še nikjer in še ni določeno, ali se bo oglasil samo pri velikem vezirju, ali pa. tudi pri sultanu. Mogoče, da poslanstvo utegne biti z Bolgarijo v zvezi.
Domače novice.
(Dr. Hinko Dolenec) se je deželnemu poslanstvu odpovedal.
(Obdarovale revnih učencev in učenk.) V nedeljo dne 19. t. m. točno ob 11. uri dopoludne razdelila se bode v dvorani Ljubljanske čitalnice revnim učencem in učenkam tukajšnjih šol popolna obleka. Odhor gospej uljudno vabi k tej razdelitvi vse p. n. dobrotnike in dobrotnice.
(Konservativna stranka) je vzrok, da se v Ljubljani obrtnikom slabo godi! Kdor ne verjame, bere naj uvodni članek „S1. Naroda" št. 287. Na to nimamo za sedaj druzega nego: „Auch solehe Kauze muss es geben!"
(Narodni klub) ima jutri ob 10. uri dopoludne sejo.
(Javna seja mestnega vodovodnega odseka) bode jutri večer ob 6, uri v mestni dvorani. Na dnevnem redu je posvetovanje o razpisu natečaja za izvedbo vodovoda in o vprašanji, ktera iz dveh alternativ glede napeljave vode naj bi se priporočila mestnemu zboru.
(Vodovodni odsek) tukajšnjega mestnega odbora se še ni odločil, ali naj bi se napeljala voda v Ljubljano iz Povodja pod Šmarno goro, ali pa iz Ljubljanskega polja, temveč hoče še po strokovnjakih Ljubljansko polje preiskavati, če bi imelo zadosti vode, da bi se od ondot napeljala v mesto. Vodovodni inženir nastopil bo sedaj popotovanje v Zagreb, Prago in Požun, kjer bo pregledal ondašnje vodovode in bo po tistih napravil načrt za Ljubljanskega.
(Slovenci!) ogibajte se gostilen, kakor je ona na kolodvoru južne železnice tukaj, kjer je gostilničar toliko nesramen, da kot katolik, kar nam je s a m p r i z n a 1, d a j e , d a n e s, n a kvaterni petek, v tukajšnjem uradnem listu zopet razne klobase p o-nujaza danes in jutri, toraj za dva v katoliški cerkvi zapovedan a postna dneva! In ta gostilničar naj bi bil kristijan? katolik? Turki in židje ga o s r a m t e !
(V odboru mlekarske zadruge) so sledeči gospodje: Franc Povše, načelnik; Ivan Baumgartner; dr. Josip Kosler, Ivan Kosler, baron Lazzarini, Josip Palme in Gustav Pire, pa za odbornike.
(Operni pevec g. Josip Nolli), naš rojak, pel bo, kakor čujemo, v ponedeljek v tukajšnjem gledišči ulogo Karla V. v operi „Ernani". G. Nolli-ja poznajo po celi Evropi kot slovečega baritonista.
(Vinski kupci z Gorenjskega pozor!) Ker Gorenjci sploh ljubijo dobro dolenjsko vinsko kapljico, priporoča nekdo, ki vina dobro pozml, tistim tovornikom, ki hodijo vino kupovat v Krški okraj, lepo vinsko gorico — »Trško goro" nad Krškem — posebno pa klet dr. Mencinger-ja. Gospod ima mnogo izvrstnega vina iz leta 1885 in 1886 na prodaj. Za ceno vina se bode dalo porazumeti.
(Vabilo.) V Vipavi je v nedeljo 19. dec. t. 1. popoludne ob 4. uri v društvenih prostorih narodne čitalnice občni zbor, h kteremu se vsi p. n. udje vabijo.	Odbor.
(Č. g. Anton Ostrožuik), do sedaj župnik v Pernicah, je dobil župnijo v Pamečah.
(Za popravo cest) po Slov. Goricah je deželni odbor štajarski določil 350 gld., kar je bilo prav potrebno, kajti ceste so ondi jako slabe, ker ni kamnja blizo.
(Občinsko mesnico) po novem načrtu postaviti mislijo v Celji poleg Voglajne blizo gostilne „na zelenem travniku".
(Predstave oper) nameravajo vpeljati na Reki zarad navzočnosti dveh rodovin cesarske hiše, ki se bodete v bližnji bodočnosti ondi naselili. Kakor smo že sporočali, pride tjekaj na sv. Štefana dan cesarjevič Rudolf s Štefanijo, in to je prva rodovina. Druga je pa ona nadvojvode Josipa, ki že več let
redno zimski čas na Reki prebiva.
...........
Telegrami.
Levov, 16. deo. Slavni poljski zgodovinar pater Kalinka je umri danes dopoludne.
Berolin, 16. dec. Vojna komisija dovolila je mesto zahtevanih 468,409 mož le 450.000 za stalno armado v mirnem času in to za tri, oziroma za eno leto.
Fulda, 16. dec. Skof Kopp šel bo po praznikih v Eim zarad pregleda majevskih postav.
Rim, 16. dec. Vojni minister se je v kamori izjavil, da direktne nevarnosti za vojsko ni, če bo pa treba vdariti, je pa Italija že pripravljena.
Petrograd, 17. dec. „ Journal de St. Peters-bourg" pravi, da se novica, da bi bila bolgarska deputaeija knezu Koburškemu ponudila bolgarsko krono in da bi bil knez kandidaturo sprejel, ne more prištevati resnobnim. Deputaeija namreč nima pravice bolgarskega prestola okoli ponujati, dalje je pa tudi jako dvomljivo, kdo bi ga ob sedanjih okoliščinah prevzel. Trditev, da bi se kandidaturi nobena velesila ne upirala, je preabotna, da bi se sploh zavračala.
Umrli »o:
15.	dae. Jovana Doberlet, hišna posestnica, 65 let, Krakovski nasip št. 22, Marasmus.
16.	dec. Rudolf Jager, fijakarjev sin, 3 leta, Dunajska cesta št. 15, škarlatica.
V bolnišnici:
14. dec. Frane Auer, izdelovalec dežnikov, 51 let, topost in mrtvud.
Tujci.
15. decembra.
Pri Maliču: Hereel, Hofmann, Kary in Stern, trgovci, z Dunaja. — Loy, posestnica, iz Kočevja. — Dr. Jelovšek, zasebnik, iz Radovljice. — C Puehs, zasebnik, iz Kankerja.
Pri Slonu: vitez Schtvegel, c. k. tajni sovetnik in poslanec, z Dunaja. — Ignacij Lunzer, c. k. major, z Dunaja.
—	Rudolf Strohmayer, c. k. narednik, z Dunaja. — Gerštl, Aufmuth, Brauner, Sehmidt in Hirsehfeld, trgovci, z Dunaja.
—	Droste in Stampf, trgovca, iz Prage. — Henrik Fuchs, potovalec, iz Gradca. — Adela Watzek, kletarica, iz Gradca.
—	Lovvinger, trgovec, iz Kaniže. — Karol in E. W. Molinc, zasebnika, iz Tržiča.
Pri Bavarskem dvoru: Schvveitzer, Forster in VVe n-bauer, iz Hilaša.
Pri Južnem kolodvoru: Mihael Fischer, posestnik z družino, iz Bavarskega. — Jožef Riss, zasebnik, z Dunaja.
—	Karol Veeile, trgovee, iz Trsta. — Fran Zaje, o. k. gozd. uradnik, iz Logatca.
Vremensko sporočilo.
Štev. 20.260.
Vabilo.
(3)
opazovanja
Stanje
zrakomera v mm
toplomera po Celziju
Veter
V r e in e
h
3 S
-S ^ 5
o w -
3 54
" C
2-10 dež
7. n. zjut.I 7dl95 + 9 6 sl. zap. oblačno 15. 2. u. pop. 730 16 +12 4 sl. jzap. d. oblačno 9. u. zveč. 727-68 +11-0 sl. jzap. oblačno
Čez dan deloma oblačno, veterno, zvečer viharen jzap. kteri je razsajal eelo noč, po noči dež Srednja temperatura 11-0° C., za 12-4° nad normalom.
Buitaj»ka borza.
(Telegratično poročilo.)
17. decembra
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ o% „ 100 „ (s 16% davka) 4% avstr. ziata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond. .....
Ces. cekini .......
Nemške marke	61 „ 721;,
Ma/jianilo.
Slavnemu p. t. občinstvu naznanjam, da se moja
strugarska delavnica
nahaja
v Trubarjevi ulici št. 1,
in se priporočam za vsaktera dela in popravila v tej stroki.
Karol Vidmar,
(3)	strugar.
3PPPPPPPPPPJC
Že mnogo let sem oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu In ob godovih s tem, da si jemljo oprostile listke na korist mestne ubožne zaklade.
Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpoča-vanje oprostnih listkov tudi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Kari Karlnger na Mestnem trgu štev. 8 in Albert Scliilfer na Kongresnem trgu štev. 7.
Vrhu tega pa bo mestni magistrat vsled naročila slavnega mestnega odbora vprostne listke zaradi lagodnosti p. n. občinstva kakor vlani tudi po hišah razpošiljal z uradnimi organi.
Za vsak oprostni listek bodi si za Novo leto bodi si za god, je kakor dosedaj položiti petdeset krajcarjev in na vpisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov.
Velikodušnosti torej niso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejana razločna adresa.
Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 10. decembra 1886.
Zupan: Grasselli.
nabrane med slovenskim narodom, založilo in izdalo ,,Cecilijansko društvo" za goriško nadškofijo, zvezek I. in II po 55 kr., oba zvezka skupaj 1 11., po pošti 5 kr. več, so naprodaj pri M. Coppag-u, knjl-garju v Gorici in v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Opozarjamo na lepe narodne božič-nice, ki se dobč v L. zvezku.	(3)
Služba organista in cerkvenika
pri farni cerkvi na Jesenicah se oddaja za novo leto; prosilci naj se obrnejo do farnega predstojništva na Jesenicah (Assling), Gorenjsko.	(3)
fova izdaja.
V podpisani bukvami izšla je ravnokar nova izdaja
katere naj se kleče opravljajo, po ukazu papeža Leona XIII., v vseh cerkvah sveta po vsaki tihi sv. maši."
Obsega tudi najnovejšo invokacijo k sv. nadangelju Mihaelu. — Tiskane so molitve na prav lične podobice in velja 100 komadov 2 gld.
Katoliška bukvama
(17)	v Ljubljani,
stolni trg štev. 6.
Isti čč. gg. naročniki na „Theologiscli-praktisehe Quartalschrift" kateri so do sedaj prejemali naravnost iz Linca, se vljudno prosijo, da blagovolijo naročnino za leto 1887 ua podpisano bukvarno poslati ne več v Line. Po dogovoru z vredništvom „Quartalschrift" in našo bukvarno so naročniki v škofiji Ljubljanski, Lavantinski, Krški, Goriški in Tržaški nam prepuščeni.
„Theologisch-praktische Quartal-sehrift" izide .v štirih zvezkih na leto in sicer: v začetku januvarja, aprila, julija in oktobra in velja za celo leto le 8 gl. 50 kr. s poštnino vred.	(2)
„Katoliška Bukvama"
v Ljubljani.
Oklic!
cenjenega
Ker mislim popolnem opustiti svoje provincijalne podružnice in prevzeti neko tovarniško podjetje, prodam vse svoje blago za četrtino vrednosti, namreč
(7)
vse po 07 lcr.
97 kr. 1 moški klobuk
iz mehke klobučevine v vseh barvah.
97 kr. 1 ženska srajca
z vezanj t m iz najfinejšega šifona.
97 kr. 6 parov nogovičic
jedne barve ali progaste.
97 kr. 1 dober namizni prt, bel, damasten, ali barvast.
97 kr.
jk 1 moške hlače,
varstvo proti mrazu, velike.
97 kr. 1 umeteljnsi pipa iz morske pene
s pokrovom.
97 kr. 1 bracelet, jako okrašen s kameni.
97 kr. 12 knvinih žličic
iz pravega Londonskega brit. srebra.
97 kr. 1 tricot obleka
za dečke ali deklice, hlače in telovnik.
97 kr. 1 moška srajca iz
finega šifona, kretona ali oksforda.
97 kr. 3 pare nogovic za ženske, dobre baže.
97 kr. 6 prtičev, belih ali barvastih, damastni uzorec.
97 kr. 1 predposteljna preproga iz jute-blaga, desinovana.
97 kr. 1 smodknik iz pristne morske peno.
97 kr. 1 urna verižica iz
umetnega zlata s pri-vezkom.
97 kr. 2 svečnika iz pristnega Londonskega britanija srebra.
97 kr. 3 mizni noži iz pristnega Londonskega britanija srebra.
97 kr. 1 žensko spodnje krilo, pleteno s progami.
97 kr. 1 par elegantnih suknjenih čevljev
za doma.
97 kr. 1 ženska pahljača,
fino poslikana modna.
Razpošilja so proti poštnemu povzetju
•J. 11. Kabinowicz,
97 kr. 6 prtičev za brisanje posod iz sivega platna s prog.	97 kr. (> otirač, križast uzorec, obrobljene.
	97 kr. 1 kaseta s 10 komadi angleških pristnobar-vastih žepnih robcev v različnih barvah.
97 kr. 1 žensko ogrinjalo, veliko.	
97 kr. 3 žepni robci iz fine Lyonske svile v različnih barvah.	97 kr. 3 Snll iz fine volne, v živih barvah z resami. 97 kr. 1 užigalo z mehanično pripravo, da se samo prižge.
97 kr. 1 prstan z brilantoin, ponarejeni kameni.	
	97 kr. 1 medaljon, najnovejši facon, s kameni. 97 kr. 6 žlic iz pristnega Londonskega britanija srebra.
97 kr. 1 zajemuluica za juho iz prist. Londonskega brit. srebra.	
97 kr. 0 francoskih vilic iz prist. Londonskega britanija srebra.	
	97 kr. 1 garnitura: 1 ženski medaljon, 1 par uhanov, 1 prstan iz brona s smaragdi, 1 par manšetnih gumb s patent, zaponko.
97 kr. 1 volnene lilačc (sistem Jiigerjev) za moške.	
97 kr. 1 volnen jopič za
moške in ženske. |
; vse neugajajoče blago se zamenja ali pa se denar povrne.
Un usi.j, 3. Bezirlt, I-Iiiitcvo \Volinmtsstmsso INi*. S).
82 gl	80 kr
83 „	45 „
112 ,.	50 „
100 „	
880 „	
294 „	20 „
125 „	85 „
n 9 „	94'/, "
5 „	96 „

K
Žrebanje že o božiču!
incsem i
srečke a j gld.
Glavni dobitek v gotovini
i^ids m
10.000 gld., 5000 gld. L odtegljajem 20°|0 - 4788
TUU denarnih OCJ dobitkov.
Kincsem-sre^ke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-klufoa: Budapešta, Waitziiergasse 6.