Posamezna številka 1 K. Poštnina plalana v gotovini.
Slev, 152,	V umni, v (elrtek, dne 8, jolila 1920.
Leto xim
»SLOVENEC« velja
po pošli no vsa strani Jugoslavije ln t Ljubljani: n celo leto naprej. H 180-— ss pol lets „ .. „ 90*— sa oetrt lota * .. „ 45'— ga en mesec „ • . „ 15'—
Z« Inozemstvo cololotno K240'-
p Sobotna izdaja: s
Za oelo leto.....K 30'—
sa tnosemstro. . . . „ 35—
r.	V"'v '	1
		. "1
	1	. t
	1	M ■
L	SP^	
! Inseratt:
Knostolpns potttvralc. ('>3 mg Mroka ln 3 mm ali a1«
prostor) s« enSrat . . „ r«o 5 aradnlrazrlasl, pcvlntm Itd.....p<i a fr—,
rrl večjem nsrooUa popust«
HaJmanjSl oglns 5 9/3 m m 1110,
Izhaja vaai <i»n iKV&emEi po-no^Jo!". 'n dan po pirasiUSo, oh 5. uri zjutraj.
I MT OrednlSt I Bokepldl se ne I sprejemajo. Dr:
__Uredništvo Je v Kopitarjevi allol štev. B/in.
Bokepldl se ne vračajo; nefranklrana pisma ss ne sprejemajo. Dr;dn. telet. itv. 50, npravn. fitv. -328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi nI. 3. — Račnn poStne hraa. ljubljanske SI. 650 as naročnino ln St. 349 za onlsse, avstr. tn češke 24.797, ogr. 25.511, bosn.-baro. 75S3,
Dr. J. P.M^M^A/
Pafto di Lradra — patfo
Boljšcviška revolucija je prignala Rusijo k mirovni mizi v Brestu litovskem. Vsi f? še spominjamo generalske Hoff-rftannove pesti, ki je zaključila razgovor med boljševiško in nemško-avstrijsko delegacijo. Ver. svet je čutil, da se je odigral
iv	Brestu odločilen mement v poteku svetovnega požara. Toda ironija usode je res Ida dala Rusiji krepko brco, toda moralno čuteči svet je slutil, da sta Nemčija in Av-istrija ravno tu podpisali svojo lastno obsodbo na smrt, ker sta igrali dvolično igro z Iveliko idejo o samoodločbi narodov. Bolj-ševiki so idejo po svoje umeli, Nemci in Avstrijci pa po svojem konceptu. Spominjamo ce še dobro, kako je avstrijski Czernin dal potvoriti besedilo pogajanj, iker se je bal — avstrijskih slovanskih narodov.
Dvpličncst in neodkritost sta dvignili ves moralno čuteči svet proti osredmima silama, ker sta sc igrali z veliko mislijo, da bi svet premamili. Triumf nad strto Rusijo je bil le dunajsko darilo izravnavajoče Vsepravice. Zakaj po tem višku je prišla čez pol leta odločitev na francoskih poljanah in v jeseni 1918 katastrofa. Po enem letu jc bil Brest-Litovsk kruto poplačan z razrulom Avstrije, popolnim porazom nemške armade in ponižanjem Nemčije, kakor ga je doživela v zgodovini morda le že nesrečna Kartagina.
Poklicali so Nemci v Rusijo boljševike !n zastrupili rusko armado, da je verjela lepim besedam, razbila disciplino in se nato razkosana morala slepo pokoriti generalom pruskega tipa a la Hoffmann. Toda z zasedbo ruske zemlje in prodiranjem čez usodno Berezino je prišel v gar-ane čete Prusov isti zli duh, ki je raz jedel irusko vojno moč. Od vzhoda se je razvila agitaeija in revolucionarna misel na vse strani. Posledice so bile prihodnje leto iste najprej na fronti v Makedoniji, potem "*a, Soči in končno tudi na Francoskem,
Avstrija je v Makedoniji dobila pla-fcilo za svojo Slovanom sovražno politiko na Balkanu, Srbi pa zadoščenje, kakor ga skoro še ni dobil v zgodovini tak narodič. Ušiva Srbija sc je po tisti kalvarijski poli preko albanskih prepadov dvignila nad ves Balkan in prinesla politično moč bratom do Triglava. Na Triglavu pa je že stala nova straža — londonskega pakta. Dne 29. oktobra je bil — rojstni dan Jugoslavije. Vse je norelo od veselja, risalo meje novi Evropi in — iskalo zadnjega Slovenca na meji, da ga rešimo tuje vlade. Tedaj smo živeli v angelsko čistem pričakovanju in verovali svetim obljubam tistih petnajsterih |Wilsonovih točk. Naivni do-oroarčnežil
Prišel je hladen račun štirih v Parizu, Romanska zvitost je nadvladala pravičnega Amerikanca in »patto di Londro« se je henadno dvignil daleč nad »patto di Roma«. -Italjja je pač kazala z vso nečimur-hostjo na najsijajnejšo zmago vsega sveta in vseh vekov taiji doli nekje na beneškem polju ter zatajila vse bele svoje zastavice, s katerimi je odrešila avstrijskega jarma mali narod slovenski do demarka-cijske črte, polvorila dejstva in ljudstvu zaprla s krutostmi usla, svetu pa natrobila s plačano propagando, da do Ljubljane biva — čistokrvni Italijan. Patto di Roma je izginil, ko je izginil ob »najslavnejši« zmagi spomin na Kobarid in tekmo do Piavskih valov. Od tedaj, od 3. novembra 1918 je stopil v veljavo patto di I.ondra
v	več izdajah, velja pa še baje danes, vključivši tudi komedijo v Reki.
Toda od 3. novembra 1918 do dogodkov v Ankorii in do blamaže v Albaniji se je na svetu že marsikaj bistveno izpre-menilo. Enega na svetu ni več, vsaj v taki meri ne kot svoje dni: respekta pred sodbo ententnih sodnikov. Pogled naokrog in pogled nazaj do novembra 1918 kaže po svetu precejšnjo spremembo, odkar je romanska politika potisnila amerikanskega ■"•trica iz evropske mešclarije.
To čuti zlasti ljubezniva Italija, odkar je potegnil stric Wilson svojo črto prek« tre. Nanosa in Tridava. ona pa kljubo-
valno poslala v Reko največjega svojega junaka .
Odkar se je pričela tekma med tema svetovno znanima potencama, odtedaj se je pričela za Italijo in za Jugoslavijo nova doba, ki je v bistvu že odločila, komu bo delila blagoslov in komu prinesla —• tragedijo.
Radi strmoglavosti, spletkarenja, ba-hanja in drugih lepih kulturnih lastnosti italijanske diplomacije je pod \Vilsonovim vplivom izgubila napihnjena Italija v Ameriki ves svoj preostali — kredit. Bilo pa je ravno pred letom dni, ko je potekel v Ameriki stari kredit Italije na račun pre-potrebnih živil, V septembru je bila Italiji prošnja za nov miljardni kredit v Ameriki s fino gesto odvrnjena. Potem smo čuli jezo in napade v listih na Wilsona. Večina listov se je norčevala iz Wilsona, nekateri so Ameriki celo grozili z — vojno! Toda Wilson jc poznal Italijo, njene vrline in slabosti predobro ter — molčal. Vedel je ,da pride čas, ko bo Italija dozorela in postala mehka in prijazna ter dostopna tudi za pameten razgovor o vrednosti slavnega »patto di Londra".
Bil je edini Nitti, ki je imel dovolj poguma, da je Italiji oclprl pogled v realnost ter povedal brezobzirno go!o resnico o silni slabosti zmagovite Italije. Od tedaj se je pričel preobrat v zmage pijanih glavah italijanskih politikov in žurnalistov. S strahom in grozo so zapazili tik pred seboj brezdanji prepad, na nasprotni strani pa četo 150 rdeče barvanih mož z napisom: »Revoluzia sociale, eviva Lenin!«
Tako — leto dni po 3. nov. 1918! Kmalu bomo pri drugi obletnici tega dne in tedaj bo Italija temeljito premišljevala povest o svojih »zmagah« in vrednosti patto di Londra, če bo še čas za to seveda . . .
Dr. Ivan Shvegel:
Wm ml
Versailleski mir, I.
Kdor hoče pisati o versailleski mirovni pogodbi, se loti težke naloge, posebno če hoče biti kratek, da se članek sploh čita. Saj »ureja« pogodba (in v njenih analognih določbah pogodbe z ostalimi centralnimi državami) poleg čisto političnih problemov še toliko vprašanj mednarodnega prava, posega globoko v socialno-politično zakonodajo, v gospodarsko in trgovinsko politiko dr-žav, ki so vodile vojna — to je celega sveta — in obsega predvsem v svojih finančnih in gospodarskih določbah tako globoko segajoče odredbe, da moremo o premaganih državah: Nemčiji in osrednjih državah mirno trditi, da bodo, če se pogodba dosledno izvede, ohranile svojo samostojnost samo po imenu, dočim bodo v resnici podrejene diktature reparacijskega odbora. Ta odbor se je ustanovil z namenom, da izterja odškodninske vsote ter je določen, da v bodočih letih vodi usodo Evrope, in sicer v mnogo merodajnejši in učinkovitejši obliki, nego platonična »Zveza narodov<. S tem, da mu morajo premagane osrednje države predložiti vsa pojasnila o svojih notranjih razmerah in izdati zakone, ki so potrebni v njegove svrhe, dalje s tem, da more v službo vojne odškoanine pritegniti vse davčne sile premagancev, so dejansko podrejene njegovemu suverenstvu.
Morda bo za dosego kratkega pregleda najprmernejšet ako premotrjmo pogodbo s tistih gledišč, s katerimi sta zmagoviti Anglija in Francija vtemeljili svoje vo-jevanje in označili svoje vojne cilje, katerih uspeh naj bi bila ta pogodba, ki po njunem zatrdilu predstavlja nov korak do boljšega svetovnega reda. Po tem ločimo tri skupine: ena obsega odredbe, ki tičejo 1 i It v i d a c i j e vojne, druga odredbe, ki naj bodo priprava za.preprečenje bodočih vojen, tretja končno tiste, rekel bi altruistične določbe, ki se pečajo z usodo zaostalih narodov in kolonij, z izboljšanjem položaja delavskega stanu in z gospodarskimi svetovnimi problemi, ki so — to moramo imeti vedno pred očmi — najglobji vzrok te vojne in katerih pogodba gotovo ni tra.ino rešila.
Med odredbe, ki obsegajo likvidacijo vojne, spadajo določbe o odgovornosti nemškega cesarja in posameznih individu-jev. Tu so načela osebnega kazenskega prava prvič p r o n e -šena v mednarodno pravo in se postavlja načelo, da se morajo narodi za njihove zločine ravno tako klicati na odgovornost kakor posamezne osebe. V kolikor prihajajo tu vpoštev nemški cesar in razni častniki in uradniki osrednjih držav, moramo iti hitro preko te točke. S temi ljudmi je zgodovina obračunala in pogodba jim daje morda v očeh njihovih lastnih narodov le nezasluženo slavo. Veliko teht-nejše je načelo, ki ga je Anglija postavila v vojni in se je sprejelo v pogodbo: d a morajo tudi zasebni državljani vsakega naroda s svojo lastnino jamčiti za škode, ki so jih vojske in vlade njihovih dežela prizadele nasorotniku. Doslej je v mednarodnem pravu veljalo načelo, da se vodi vojna proti sovražniku in njegovim armadam, da pa ostanejo pripadniki sovražne države v pogledu državljanskega prava z domačimi državljani ravnotako enakopravni, kakor pred vojno. Nasprotno načelo so prevzeli iz pomorsko-vojnega prava, v katerem so vedno ostali v veljavi angleški »pravni nazori« in po katerem se zasebna lastnina ne zasleduje samo pod sovražno, ampak celo pod nevtralno zastavo. Ali-irane in asociirane velesile imajo po pogodbi pravico, da pridrže in likvidirajo vsa imetja, pravice in koristi, ki pripadajo nemškim državljanom in se nahajajo v mejah njihovih ozemelj in kolonij, ne izvzem-ši ozemelj, ki jih morajo Nemci po pogodbi odstopiti — bodisi da se na ta način zagotovi kompenzacija za škodo, ki so jo utrpeli lastni državljani ali pa odplačilo na račun celokupnega reparacijskega dolga.
Ta reparacijska vsota še ni končnoveljavno določena. Zaenkrat se je Nemčija obvezala, da bo plačala v treh obrokih: najprej 20 milijard mark, potem od 1921. do 1926, nadaljnjih 40 milijard mark in — če jo bo reparacijska komisija smatrala za sposobno — kasneje še enkrat 40 milijard mark, in sicer v zlatu, kar bi odgovarjalo danes enajstslo milijardam papirnatih mark. Razentega se more ta vsota kasneje še zvišati, dokler ne bodo re-paracijski računi aiiiranih dežela popolnoma poravnani. Vsota se mora od leta 1921. do W26. obrestovati po 2!^%, od 1926. po 5% in po \°/o amortizirati. Že ta ogromna vsota je zahtevala kompromis med stremljenji zmagovalcev. Francija, katere vlada je — v nasprotju z Anglijo — za pokrivanje vojnih strflškov tekoče davkeMe malo pomnožila in je svojemu ljudstvu vedno obetala, da bo morala celo vojno plačati Nemčija, je zahteval^ 600 milijard frankov. — Nemčija je pri versailleskih pogajanjih, v kolikor se je sploh smela oglasiti, predlagala neobrcstljiv snesek 100 milijard zla-tilj mark, ki naj bi sc razdelil na mnogo daljše dobe in ki bi bil vrhu tega vezan na čisto druge gospodarske pogoje nego tiste, ki jih določa pogodba in ki bodo gospodarsko in finančno ^moč Nemčije indi-rektno ravnotako tlačili, kakor odplačevanje odškodnine same.
Pod gledišče likvidacije vojne spadajo tudi izgube Nemčije na ozemlju v Evropi, kakor tudi teritorialne izpremembe, ki so izšle iz načela samoodločbene pravice narodov in ki so kot posledica osvoboditve narodov izpod nemškega, avstrijskega in ogrskega pritiska prinesle tvorbe novih, neodvisnih narodnih držav v srednji Evropi. V zvezi s tem je internacionalizacija vodnih poti, železnic in luk, ki naj med dnigim služijo tudi interesom takih držav, ki nimajo direktnega dohoda na morsko obalo. Tudi takoime-novano varstvo manjšin ima pač svoj izvor v pravici do samoodločbe.
D. H.:

ISZSfice.
V saintgermainski mirovni pogodbi se nahaja poseben člen (320), ki sc tiče Južne železnice. Njena usoda nai sa odloči «
godbami med udeleženimi državami iu družbo Južne železnice ter njenim upnikom.
V poštev pridejo države, po kojih' ozemlju tečejo proge Južr.e železnice, to so Avstrija, Ogrska, Jugoslavija ter"Itali-ja, poleg tega pa is zlasti Francija intere-sirana pri podjetju, kaiti Južna železnica je zgrajena večinoma s francoskim kapitalom. Začetkom tekočega leta vršili so se v Parizu med zastopniki francoskega kapitala in Južne železnice ter nekaterih pri Južni železnici interesiranih držav temeljiti pogovori, pri kojih se je ugotovilo, da še ni možno, končnoveljavno ukrepati o bo-bodočem obstoju Južne železnice, ker za to še niso dani predpogoji. Mirovni pogodbi z Avstrijo in Ogrsko namreč še nista ratificirani in vprašanje anuitete, ki jo ima plačati Italija za svoječasen odkup lom-J bardske proge tudi še ni rešeno. Na drugi strani pa je treba vsaj provizorične ureditve. Vse železnice delajo dandanašnji z izgubami, ker vsled pomanjkanja premoga omejen promet ne krije ogromnih obratnih stroškov. Južna železnica nahaja se torej v finančni stiski in je navezana na finančno pomoč držav, po katerih tečejo njene proge. Sporazumno s Francozi obrnilo se je' vodstvo Južne železnice do teh držav š predlogom, da se naj zavežejo Avstrija, Ogrska, Jugoslavija ter Italija, da krijejd za dobo treh let, to je fiajdalje do končal leta 1922 morebitne obratne izgube, ki bi nastale na progah dotičnih držav s predujmi, vračljivimi po poteku tega provizo-rija. Da se sklene tak dogovor, je za sedaj treba samo privoljenja Avstrije, Ogr-ke in Jugoslavije, Italija pride šele pozneje v poštev, ker je na podlagi premirja pre^ vzela obrat na progah, ležečih na zasedenem ozemlju, ki jih bo Južni železnici po ratifikaciji mirovne pogodbe zopet vrnila, Tedaj se bode tudi Italija pozvala, da se udeleži predlogoma provizorične ureditve. Avstrija in Ogrska sta izjavili, da načelno pristanete na omenjeni provizorij, toda s pogojem, da se jima tudi Jugoslavija pridruži. Tozadevna pogajanja med Južno železnico in našo državo so sc že vršila, pa še niso dovedla do uspeha. Gro za to, kako stališče naj zavzame naša država nasproti predlogu Južne železnice.
O tem, kako se bode vprašanje Južne železnice končno rešilo, ali bode ostala lastno privatno podjetje ali pa bodo na-sledstvene države podržavile, sedaj še ni čas obravnavati.
Le toliko bodi omenjeno, da po izkušnji zadnjih let podržavljene železnic se ni ravno obneslo. Kar je za sedaj treba, je hipna pomoč, da se reši Južna železnica finančnih težkoč, ki utegnejo imeti drugače usodne posledice za udeležene države.
Ker so glavne proge Južne železnice za nas življenkega pomena, je pač jasno, da ji mora tudi naša država priskočiti. To pomoč ji nudimo tem lažje, ker Južna železnica doslej na naših progah šo ni imela obratnih izgub, dočim na avstrijskih in ogrskih progah brez izdatnih državnih prispevkov ni mogla izhajati. Vrh tega se je v zadnjem času promet na naših progah izdatno izboljšal in upati je, da se bodo uspehi v očigled ugodnega razvoja našega gospodarstva še nadalie izboljšali. Vsled tega se mora pač smatrati, da Južna železnica tudi v bodoče za obrat jugoslovanskih prog ne bode potrebovala državnih prispevkov, tako, da ne bo zadelo naše države s tem, da prevzame napram Južni železnici garanciio za morebitne deficite, nobeno breme. Ta garancija pa je, kakor, omenjeno, potrebna, .ker delate Avstrija in Ogrska svoj pristop k provizorični ure-
Čitajte
Senzacijonakm knjižica,
ki posveti z žarko lučjo v zadnjega polstoletja naše domače zgodovine
ditvi odvisen od tega, da se ji tudi naša država pridruži.
Če je torej naši vladi na tem, da se sedanje razmerje pri Južni železnici do ko-nečne rešitve začasno vzdrži, potem je pač treba, cla se pridruži provizoriju.
SCanfereRca v Spal,
LDU Spa, 6. julija. (DKU-Havas) Po sklepu popoldanske seje konference se je izdal nastopni komunike: Konferenca se je bavila z vprašanjem izvedbe vojaških, pomorskih in zrakoplovnih klavzul versaillesko mirovne pogodbe. Nemški bram-bni minister je opozarjal na gospodarski položaj Nemčije, da bi opravičil zakasnitev izvedbe teh klavzul. Dejal je, da Je nemogoče naglo znižati efektivni stalež vojske. Delacroix in Lloyd George sta opozarjala na potrebo, da nemška vlada na-znači gotov in ne predolg rok za izpolnje-nje obveznosti. Lloyd George je naprosil nemške delegate, naj mu sporoče natančne podatke. — Prihodnja seja jutri.
F*a?tcija.
PoslrniiMvo pri Vatikan*.
LDU Pariz. 7. julija. (DKU-Havas) V parlamentarnih krogih izjavljajo, da so se pogajanja o načrtu uspostavitve francoskega poslaništva pri Vatikanu odgodila na prizadevanja finančne komisije, zlasti i ozirom na oportunost. Večina članov komisije, ki so glasovali za odgoditev, je bila naklonjena načrtu, žrl-^a pa je pred odločitvijo slišati ministrskega predseAiika Milleranda. —.— . .
Razna poročita.
Umikanje poljskih čet.
LDU Moskva, dne 7, julija. {DunKU - Brezžično) Rdeče čete zasledujejo beže-čegs sovražnika in so zasedle mesto Rov-no. Zajeli smo mnogo ujetnikov in vojnega materijala, med tem dva oklopna vlaka, dva tanka, dva topa, brezžično postajo, 500 konj in mnogo železniškega materijala. V odseku Proskurov so rdeče čete prodrle utrjene postojanke Poljakov in v boju zavrnile sovražnika. Na postaji Ko-morovski smo uplenili 8 vagonov s transportnim materialom in en voz z francoskimi šrapneli in ročnimi granatami.
Boji v Turčiji.
LDU Amsterdam. 6. julija. (DKU) »Daily Mail« poroča iz Carigrada z dne 5. t m.: Turške revolucionarne čete so zasedle mesto Bankos, ki leži na azijskem bregu Bospora nasproti glavnemu stanu zaveznikov. Tekom bojev, ki so se nato razvili z angleškimi in grškimi četami je vmes poseglo angleško b^odovje in celo noč obstreljevalo turške postojanke. Bai-kos je še vedno v rokah ustašev. Aliiranci so se umaknili.
Politiine novice.
-f Dolina pri GrabStajnu. Pokrče, Grabštajn, Tinje in Škofji dvor onkraj demarkacijske črte so že od nekdaj najbolj zagrizena gnezda nemškega Bauernbunda. Bližina Celovca, nemške šole in gostilno, od učiteljev organizirana nemška društva. Sudmarka in Schulverein so tekom dolgih let že skoraj popolnoma izpodkopala slovensko mišljenje pri ljudstvu. Nihče si ni več upal v teh krajih zagovarjati slovenskih interesov. V Pinjah še n. pr. danes grozijo nemškutarji Slovencem, da jih bodo. In vendar govori vse to ljudstvo samo slovenski med seboj. Treba je bilo tudi med ta zapeljan rod ponesti luč narodne probuje, prepričati dvomljivce in za vedno vtrditi našince. Tega dela so se lotili dr. Čemer, Armiš in dr. Senard na shodu v Dolini. Na stotine voz je že vse jutro drdralo po cestah proti cerkvici Dolina v gozdu. Prišlo je menda kakih 5000 ljudi, Dr. Čermer je govoril o Srbih, proti tem se namreč obrača vsa nemška agitacija in gonja, z njimi se plaši ljudstvo, kakor da bi bilo to bolj divje ljudstvo kakor nekdaj Turki. Žup. Arnuš pa je govoril bolj iz gospod, stališča. Njegov govor je zmiraj pol resen pol smešen, tako da 6e poslušalci ne vtrudijo in lažje obdržijo zrno, ki ga seje mednje. V pravem pomenu navdu-ševalne govore sta pa imela g. cLr. Lenard in neko kmetsko dekle iz Št, Petra na Vašinjah. Tako še nisem slišal govoriti kmetskega dekleta. Škoda, da ne vem njenega imena. Ves ča6 sem mislil, da je kaka učiteljica, šele, ko je pokazala svoje zuljave roke, sem videl, da se je ta biser slovenskega rodoljubja vzgojil sam, sam na skrajni meji slovenske Koroške, Nepopisno navdušence je zavladalo, ko je izjavila, da jc žo samo žen in deklet dovolj, d,a zmagajo pri piebiscitu, ?.Kaj pa šele naši očetje, brati n pa naši fantje. Nemec in nemškutar je same prah na naših jan-kah. Me bomo otresle ta prah na dan plebiscita in veter ga raznese širom t>veta.« Naj se spolni niena, pa tudi vseh nas najsrčnejša *elia.
■f Demagogija. Včeraj smo pri', dejstvo, na kak demagogičen način si sku šajo višji sodrugi zopet prilastiti izgubljeni sijaj. »Naprej« seveda stvar zaobrača in meni, da je to naperjeno proti delavstvu. Odvrniti hoče od sebe in svojih krušnih očetov krivdo, ki so jo zakrivili s svojim brezpomembnim hujskanjem med delavstvom. Sami so prepričani, da zanje ne velja nobena postava in nobena naredha. — Čudno ni, da so s stalnim hujskanjem zanesli to naziranje tudi na del socialistič: nega in komunističnega delavstva. Nič ni nevarnejše, kakor če se taki pojmi vtfnez-<fijo v znatnem delu prebivalstva. Anarhiji so s tem odprta vrata na stežaj. Nam je žal delavstva, ki se je dalo po krivdi voditeljev zapeljati k nepremišljenim dejanjem. Resnično je to, kar trdi »Naprej«, da zakon zagrabi dostikrat tudi nekrive. Dobro ve, da se znajo voditelji oprezno izmuzniti roki pravice. Tem pogubnejše je pa, če po storjenem dejanju višji sodrugi zopet znova poudarjajo svojo vsemogočnost, ki jim daje oblast čez zakon, naredbo in kazen. To ni drugega kakor nova pobuda k nepremišljenim dejanjem. To je bistvo stvari in temu se je »Naprej« ognil.
-f Dr. Trumbič in revolucija v Italiji. Belgrajski »Balkan« piše: Gotovi hrvatski listi branijo dr. Trumbiča pred očitki, da je naša država vsled njegove politike zavlačevanja pogajanj z Italijo pretrpela škodo. Pravijo, da je dr. Trumbič predvideval revolucijo v Italiji in da j« smatral, da je bolje, ako se počaka ua razvoj dogodkov v njenem notranjem življenju, kakor pa da se spušča v pregovore z njenimi imperialisti. Ako bi bil imel sestanek v Pallanzi, bi dosti naših bratov padlo pod italijansko upravo. Italijanska revolucija, ki je sovražna vojni in osvajanja zunaj mej, je naša najboljša zaveznica. Koliko je g. dr. Trumbič predvideval revolucijo, niti sam ne ve. Italijanski imperialisti so mislili, da je čas njihov zaveznik, vendar pa se je sedaj obrnil proti njim. Vprašanje pa je, ali bo revolucija v Italiji uspela in ali tse ne bo pretvorila v zunanjo ekspanzijo, kakor je bilo to v Rusiji.
-j- Italijanski general o jadranskem vprašanja. Listi poročajo iz Rima, da je po govorih nekaterih radikalcev, ki so izjaviti, da pogrešajo v Giolittijevem programu toč-nejših izjav o vnanji politiki, govoril general D! Giorgio, poslanec liberalne stranke, o ureditvi vojske. — Glede jadranskega vprašanja je izjavil, da se še ni približalo rešitvi. Priznava, da bi bila mogla rešitev, ki jo je zastopala takozvana »stranka odrekanja«, predstavljati dobro rešitev, samo če bi se res moglo doseči, da bi Italija imela ob svojih mejab prijateljske narode Da se doseže ta cilj, je dejal Di Giorgio, bi se bila vsa italijanska zunanja politika za vojne morala voditi v drugačnih smereh in predvsem bi se moralo zavzeti drugačno stališče proti Jugoslovanom. Sedaj pa iznašajo Jugosloveni nasproti našim spravljivim namenom vsak dan nesprejemljive zahteve, ki imajo značaj podjarmljenja. Evropa bi bila gotovo izšla mirna iz vojne, če bi ne bila v versailleski pogodbi prevladala nasilna načela pri določevanju meja raznih držav. Potrebno je torej, da se napake one pogodbe odpravijo. Pri reševanju jadranskega vprašanja se ne sme pasti v iste napake. Italija mora imeti na Jadranu dobra vojaška jamstva, ker vojna je dovolj dokazala, kako važnost imajo za Italijo, ki s svo" jo veliko mornarico ni bila kos majhni avstrijski mornarici, ki se je opirala na izvrst* ne strategične točke. Ako se mora kaj popustiti, naj se popusti samo tedaj, če to zahteva višja in nepopustljiva sila. Odložitev rešitve tega vprašanja ne more nikakor škoditi koristim Italije, četudi lahko povzroči velikanske žrtve. —
-f Pogoji za sporazum med Italijo ln Albanijo. Iz Pariza se javlja, da je Italija ponudila Albaniji nastopni sporazum: Priznanje vlade v Tirani, neodvisnost centralne administracije, absolutna evakuacija italijanskih čet s teritorija vse Albanije, izročitev žendarmerije in policije, dalje da se dopusti Italiji, da izvede obrambna dela pomorskih položajev in da zgradi radio-tele-grafično postajo na Sasenu. Italiji se odsot-pijo studenci sladk« vode pri Valoni, da se morejo ladje preskrbeti s pitno vodo, dalje da se izplača Italiji del stroškov, ki jih je imela z gradnjo cest in pristanišč. Albanska vlada bo v svojem imenu rekrutirala 50.000 vojakov v obrambo države proti srbskim pretnjom. Italijanska vlada je izjavila, da je antisrbska in antlgrška in da je v interesu Albanije same, da vodi skupne interese z ..talijo, ki ji z obečanjem Argiro-kastra jamči neodvisnost države.
+ Nesrečna Poljska. Poljska preživlja hude dni. Pretresajo jo hude notranje krize. Nobena vlada se ne more trajno držati. Stranke nimajo toliko državotvorne zavesti, da bi se zedinile v močni vladi Zlasti radikalni kmetje, ki zahtevajo temeljito agrarno reforrrfo, in socialisti delajo državi velike neprilike. V katastrofo tira mlado državo, ki na znotraj še ni konsolidirana, vojska t boljševlSko Rusijo. Nemogoče je, da bi mogla Poljska na svoji 1500 km dolgi fronti vzdržati d. bi o pripravljene napade. Vsled hudega pritiska boljševiške
armade so morali svojo fronto potegniti daleč nazaj v pokrajine, ki so se že znatno odpomogle od vojnega razdejanja. Vlada ne vidi druge rešitve, kakor da se vpostavi brambni svet, ki bi imel diktatorsko oblast, Smel bi sklepati po svoji previdnosti o nadaljevanju vojske, pa tudi o miru z boljševiško Rusijo. Boljševiške čete nadaljujejo na. Poljskem delo carskih koza-kov. Čudno, da se tudi v tem primeru ne vzbudi vest amsterdamske mednarodne strokovne zveze in ne napravi protiukrepa proti krvoprelifcju. Če bi jim bilo resno za mir> naj poizkusijo, da ga izsilijo,
-f Avstrijski ustavni načrt Ustavni odsek avstrijske narodne skupščine se posvetuje na podlagi od dr. Mayerja izdelanega načrta o non avstrijski ustavi. Zdi se, da bo prodrla v avstrijski ustavi zahteva dežel po zvezni državi. Dežele so se silno upirale proti centralističnim ustavnim tendencam kakor so jih zastopali socialisti. Bale so se, da pridejo v popolno odvisnost in oblast 6tranke, ki bo slučajno na Dunaju gospodarila, Mayrov načrt zamišlja skupno zvezno zbornico, izvoljeno po proporčnem volilnem redu, in zvezni svet, izvoljen po proporcu iz deželnih zbornic. Dežele do osemsto prebivalcev bi imele v zveznem svetu po 5 zastopnikov, na nadaljnjih Štiristo prebivalcev pa pride po en zastopnik več. V okvir zvezne zakonodaje in ekseluitive spadajo: zunanje stvari, ustava, vojaštvo, kazensko pravo, visokošolstvo, obrt in promet. Vs« drugo bi spadalo v področje dežel, ki si ohranijo s tem široko avtonomijo, Kakor vse kaže, bo dala sedanja zbornica državi ustavo, na kateri bo kolikortoliko zagotovljeno uspešno državno življenje.
4- Bolgarski vejai zakon. Belgrajska »Politika« dobiva iz Pirota vest, da je vlada Stambulinskega predložila sobranju zakonski predlog, po katerem aaj se v vojni mobilizira'vse moško in žensko prebivalstvo od 20. do 45. leta. Vsi mobilizirani delavci in delavke bodo nekaj časa morali dolati za državo, In sicer moški 12, žensko pa 8 mesecev. Porabili jih bodo za gospodarsko obnovitev države, za graditev in popravilo mostov, cest, železniških prog, hiš, telefonskih in brzojavnih prog itd.
Ker je bila zadnja številka družbonega glasila »Bogoljuba«, prej zaključena, preden je bil končno določan razpored družbenega zborovanja ob Orlovskem taboru v Mariboru, zato se objavlja tukaj.
Marijine družbe bodo zborovale vso« b o t o dopoldne neposredno za Orlovskim zborovanjem na istem mestu, to je v Slovanski (Gotzovi) dvorani. Pričetek ob 10. dopoldne.
Govori:
Sodni svetnik dr. Matija Lavrenčič: Verski ponos.
Jurist Zvonko Dokler: Kongregaclja — cvet organizacije.
Računski nadsvetnik Avguštin Zajec' BogolBkatelJl ln Bogonosci (sv. obhajilo).
Popoldne gremo na Slomšekov grob (kapela na mestnem pokopališču). Ondi govori mcdicinec Ivo P e r š u h Slomšeku v časten spomin.
Zvečer ob 6. v frančiškanski cerkvi Matere Milosti pridiga (žu^n. Gomilšek) in pete litanije. — Ob 9. zvečer po končani se-renadi se zopet zberemo v cerkvi, odkoder se razvije okoli cerkve in samostanskega vrta rimska procesija. Ker vsi ne bodo mogli dobiti prenočišča., bodo nekateri morali prenočevati v cerkvi, kjer se bo celo noč zvrstoma molilo in pelo.
Ker so na razporedu našega zborovanja najbolj potrebni in primerni predmeti, ker bodo govorili tako odlični govorniki, ker so naše družbe potrebne bodrila, in ker bodo na mladeniče in možd zelo dobro vplivali lepi zgledi in bodrilne besede takih mož, zato Se obračamo do vodstev vseh mlade-niških in moških družb, naj takoj prihodnjo nedeljo (ker je že zadnji čas za zglaše-vanje) še enkrat prav posebno toplo pripo-roče vsem družbenikom in jih pozovejo, da naj se udeleže tabora kar najbolj polnoštevilno!	Škofijsko vodstvo M. D.
Dnevna novfce.
—	Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra I.
se praznuje prihodnji pondelejek kot državni praznik. V vseh cerkvah se bodo služile ob tej priliki 6lovesne službe božje. V Ljubljani se bo darovala v pondeljek dopoldne v stolnici slovesna pontifikalna maša, ki se je udeleže zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter razne druge korporacije. Po sv. maši je vojaška parada, nakar bo sprejemal predsednik deželne vlado za Slovenijo dr. Brejc v vladni palači deputacije.
—	Promocija. V soboto, dne 10. Julija | 1020 bo promoviran na vseučilišču v Pragi za doktorja vsega zdravilstva g. Josip Bori o t. Iskreno čestitamo l
—	Cerknica. Dne 2. julija je imel pri nas informativno predavanje o Koroški ka-roški nadučitelj g. Macarol, ki nAm je v daljšem govoru pojasnil na podlagi statistike, da je gotovo, da za nas izpade plebiscit v pasu A ugodno, ako tudi izvenko-roški Slovenci storimo svojo dolžnost ter Korošce moralno in gmotno podpiramo, da pri glasovanju ne samo zmagamo, temveč tudi sijajno zmagamo ter pokažemo celemu svetu, da so nam v Parizu delali krivico, ko so zahtevali za Koroško plebiscit, ki ga za Primorje niso dovolili. Pokazal nam je tudi pomen glasovanja v patu A ne samo za izid glasovanja v pasu B, temveč za celo Slovenijo. Opisal nam je težave, s katerimi se ima boriti Narodni svet za Koroško, kakor tudi ogromno delo, ki ga je izvršil. — Udeležba je bila za delavnik v najhušji košnji naravnost ogromna — do 600 ljudi vseh slojev, ki so z zanimanjem sledili govorniku. Izvolil se je tudi takoj izvršilni odbor za pomoč Koroški. Hvaležni smo g. predavatelju, da nam je razmer* tako pojasnil in spoznali smo, da je bflo predavanje ver potrebno.
—	Kcvofki d^n v Metliki. Tu se je vršilo predavanje o Koroški v soboto dne 3. julija zvečer. Predavatelj g, učitelj čopič iz Rudo nam je nazorno naslikal položaj koroških trpinov pred vojno in sedaj, naše iu nasprotne priprav«? za plebiscit in pomen Koroške za Jugc:hvijo in posebej za Slovenijo. Velika udeležba in zanimanje pričata, da ludi naš najdaljnji sodni okraj metliški nikakor ne zaostaja za drugimi okraji v narodni zavednosti in ljubezni do naših obmejnih bratov Korošcev, Drugi dan j e^ imel isti govornik na. glavjiein tr^u po rani maši še eno poljudno predavanje za okoličane. Prva denarna zbirka znaša okrog 1200 K. Nadaljnje delo prevjameta v to izvoljena odbora. Predsednik ožjega odbora: Dr. J. Brodek, sodnik; podpredsednik: p. Val, Učak, prošt; tajnik: Fr. Šuštar, kaplan; blagajnik: Konrad Barle, nadučitelj. Odbornika: Katica Guštinova in Ivan Drobnič.
—	Zrelostni izpit. Na zaaebnem ženskem učiteljišču uršulink v Škofji Loki so se vršili zrelostni izpiti pod predsedstvom vladnega svetnika in viš. šol. nadzornika g. dr. Jankota Bezjalca dne 2. in 3. t. m. Zrelostni izpit so napravile: Bartol Franka iz Sodražice (z odliko), Dolcnec Marija iz Planine, Glinšek Danica iz Haloz {z odliko), Jenko Manca iz Mavčič, Lo-gonder Alojzija iz Stare Loke, Rozman Marija iz KoSane^ Tom&ič Jožica iz Tac. nja (z odliko), Verce Franica iz Doberniča, Verdir Marija iz Tržiča, Zupane Milka iz Lancovega (z odliko),
—	Prošnja iz Gospa Svete! Društvo »Gosposvetski zvon« prosi vse narodno zavedne Slovence in Slovenke, da pristopijo k društvu kot člani. Članarina znaša letno 8 K. Podporni člani plačajo letno 100 K, ustanovniki pa 1000 K Članarina in vsi denarni prispevki naj se pošiljajo na blagajnika dr. Zvon. Janežiča, zobozdravnika v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje. Društvo pričakuje, da se bo čim več članov podpornikov in ustanovnikov oglasilo. — Saj tu se uresničuje geslo: Narod sebi J
—	Javnonst naj sodi! Pri zakupodaji
travnikov turjaške graščine za košnjo 1920 so se po krivdi turjaškega gerent«, zgodile velike krivice in nerednosti. Odbor, ki ga nihče ni volil, je razdelil par« cele najprej medse, nato svojim prijateljem in nazadnje ljudem, ki imajo svojei krme dovolj. Kajžarji in bajtarji ter mali posestniki, ki še za eno kravico nimajo dovolj krme, so bili potisnjeni na stran, dasiravno bi bili morali priti ti v prvi vrsti v poštev, kot se je to zgodilo v Dobrepoljah pri razdeljevanju »Javh«. Ljudje so bili silno ogorčeni nad takim postopanjem. Vložili so pritožbe, zahtevali, da se sklepi komisije takoj razveljavijo, razpišejo nove volitve in odredi nova delitev, ki naj upošteva predvsem revne in res potrebne male ljudi, katerim je ena kravica pol življepja. JKZ je vložila tozadevno zahtevo dne 11. maja t, 1. na po« verjeništvo za agrarno reformo v Ljub» ljani z izrecnim povdarkom, da naj se prošnji takoj ugodi, ker obstoja sicer nevarnost, da se revizija sklepov turjaških oblastnikov ne izvrši pred košnjo, in bi tako cela stvar postala brezpredmetna. Na ponovno urgirar.je je poverjeništvo odgovorilo, da je zadevo odstopilo(l) nad-zorništvu turjaške graščine, da je res mnogo pritožb, kar pa ne pride v požtev, ker se je košnja že delno izvršila. To so čudne razmere. Ali je poverjeništvo namenoma zavlačevalo rešitev tozadevne vloge, ali pa je bilo malomarno. V prvem kot v drugem slučaju pade odgovornost na poverjeništvo. Takih razmer nc moremo trpeti.
—	Koncert Glasbene Matice v Borovljah. Dno 10. t. m. se vrši v telovadnici meščanske šole v Borovljah in 11. t. m. ob enajstih na Otoku ob Vrbskcm jezeru koncert Glasbeno Matice iz Ljuliljane. Zato prireditev vlada že sedaj vsesplošno zanimanje. Ker ima koncert poleg zgolj umel niškega tudi £e ta namen, da ovrže nemške trditve o uašem barbarstvu in nnUui
turnosti, vabimo vse ljubitelje Jugoslovanske posmi in prijatelje slovensko Koroške, da nas ob tej priliki posetijo. V medsebojni vzajemnosti bomo Črpali moč za vztrajanje v nadaljni borbi zoper tujo grabežljivost, dokler ne dokažemo vsemu svetu, da smo za kulturno tekmo vsposobljeni v Isti meri, kakor za borbo na bojnih poljanah.
_ pomagajte ubogamo dijaka iz zasedenega ozemlja, s stanovanjem ali pa z drugim. Je popolnoma brez vsakih sredstev, v vojni je žapravil svoje zdravje in je vsakega dela nezmožen. Dosedaj si je pomagal z beg. podporo. Rad bi napravil vsaj če prvi letnik trg. šole in prišel do kake službe. Bodite usmiljeni in pomagajte mu, ker drugače bo primoran šolo zapustiti in se podati v nesrečno življenje. Dosedaj je obiskoval pripr. razred slov. trg. šole v Ljubljani, Naslov: Leopold Pelicon, Miren
298 pri Gorici.
—	Izobraževalna društva! Svoje knji-gniee boste morali izpopolniti. Toplo Vam priporočamo, da si nabavite izvrstne Jakličeve »Ljudske povesti«, ki jih dobite v Novi založbi, Ljubljana, Kongresni trg, poleg Vzajemnega podp. društva. Cena 8 K.
_ Zanimivosti — posebnosti iz Ko-roške. Društvo »Gosposvetski Zvon« vljudno prosi vso slevnsko javnost, da naj mu dopošlje v dar ali v uporabo kako staro knjigo, zemljevide ali kako drugo listino lz slovenske Koroške. Knjige, spisi, zemljevidi in -ploh vsi dopisi naj se pošiljajo na tajništvo »Go«posvetskega Zvona« (dr. Val. Rožič, tajnik »G. Z.«) v Ljubljani, Metelkova ulica št. 5.
—	Toča je uničila deželne pridelke v občinah: Nevlje, Podhruška, Sela, Pa-lovče. Padala je kot orehi debela. V občini Nevlje je škode 120.000 K, v občini Podhruška 150.000 K, v občini Sela 300.000 K, v, občini Palovče 100.000 K. Ker so ti kraji že v slučaju dobre letine na živilih jako pasivni, bo letos veliko pomanjkanje živil. Poslanci narodnega predstavništva se naprošajo, da storijo potrebne korake, da se tem ljudem pomaga z odškodnino v denarju ali naj se jim pa dobavijo živila. Občine niso cenile ne škode na krmi jn ne škode na sadju, ki je tudi ogromna, ne samo na letošnji sadni letini, ampak tudi za prihodnja leta, ker so drevesa tako strašno oklestena in vse mlado popje razbito.
—	Gasilska župa Žalska naroča vsem včlanjenim gasilnim društvom, naj izvolijo pravočasno delegate za občni zbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« ter jih odpošljejo tja na dan 18. t. m. — Načelstvo,
—	Razglas finančne delegacije. Št. 78 Uradnega lista str. S52 je prinesla razglas finančne delegacije oz. ministrstva za finance, da je vse poslovanje za davek na vojne dobičke takoj ustaviti. Kaj naj to pomeni? Ali imajo milijonarji v novem ministrstvu za finance posebnega zaščitnika? Reveža je vojna napravila še bolj revnega, nove milijonarje pa je le vojna dvignila na tron. Naj plačajo! Hočemo in zahtevamo pojasnila! Kmetska zveza v Strugah.
—	Nov železniški obratni pravilnik
(Saobračajna uredba) velja za prevoz potnikov, psov, potne prtljage in ekspresnega blaga na vseh železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in sicer od 1. julija 1920. Ker vsebuje novi pravilnik napram prejšnjemu pravilniku važno spremembo glede doplačila na vozno ceno pri vstopu v vlak brez vozovnice ali z neveljavno vozovnico v znesku od 40 kron se občinstvo na to opozarja!
—	Uvoz tobaka prepovedan. Finančno ministrstvo je izdalo prepoved, da se uvaža tobak, ker je na škodo naših državnih interesov.
—	Umrl je v Relchenau-u dne 6. jul. bivši avstrijski minister za javna dela Albert Gessmann.
—	Tatvina kolesa. V Ljutomeru je ukradel Anton Ozmec 3000 kron vredno kolo in pobegnil.
UubUsnske
lj Krščansko žensko društvo vabi vse odbornice in članice k svoji seji, ki se vrši v četrtek, dne 8. t. m. ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje, levo. Na dnevnem redy so važne zadeve, zato prosimo polnoštevilne udeležbe. (k) lj Odborova seja »Leonove družbe« se vrši v petek, 9. i m. ob 6. uri zvečer v posvetovalnici K. T. D, — Predsednik.
lj Pevski zbor »Glasbene Matice«. V četrtek, dne 8. t. m, pevska vaja za koroška koncerta. Vse pevke in pevci, katerim so bile izdane legitimacije za koncert na čast regentu, naj pridejo zanesljivo, da ugotovimo končno število pevskih izletnikov. — Odbor.
lj V spomin smrti svojega strica gosp. Ivana Bonača je darovala rodbina Jeloč-nil rova 100 K za Elizabetno konferenco.
lj Žalostni sadovi skupnega kopanja v Koleziji. — Kdor se hoče prepričati, kakšno sHdove je rodilo obojespolno kopanje v Ko-leziji, naj si ogleda packarije in svinjarije, ki so napisane in narisane v ondotnih ka-
binah. Komur je na tem, da se mu mladina ne okuži, naj nikar ne pošilja otrok v to Sodomo in Gomoro. Prosimo merodajne faktorje, naj vendar poskrbo, da se kopališki prostori nadzirajo in da se take škandalozne slike in napisi nemudoma odstranijo. Ali ni to tudi policijska zadeva?
lj Zveza gostilničarjev oddaja sladkor zadrugam kakor tudi posameznikom po 60 K kilogram. Ljubljana, Gosposvetska cesta 16.	(k)
lj Utonil je Tomaž Slapar. Mož, ki je kosil v mestnemu logu, je rekel, ko so odpeljali seno: »No, zdaj pa imam nekoliko časa, se grem pa kopat!« Šel je, toda zadel ga je mrtvoud. Dr. Jamar in dr. Pogačnik sta prihitela in poizkušala oživeti utopljenca, toda bilo je že prepozno, ker je ležal Slapar že eno uro v vodi.
lj Tatvine so zdaj nekoliko prenehale, ker je policija veliko tatov zadnje čase zaprla.
lj Kolo tvrdke »Hermes« št. 53.938 je bilo ukradeno g. Bogumilu Magajna.
lj Nesreča na železnici. Te dni je vozil A, Jerman voziček ob progi južne železnice za Balkanom; kar se pripelje z glavnega kolodvora na državni kolodvor nazaj esebni vlak, katerega zadnji voz zagrabi Jermana s tako silo, da ga podere na tla in ga na glavi nevarno rani. Jermana so prepeljali v bolnišnico.
Ij Napad v Šiški. Neko čez 70 lgt staro ženo sta napadla dne 4. t. m. v Šiški kaplar Viktor Pibelnik in prostak Antpn Kunstel in jo vrgla na tla. Ker so se gledalci zgražali, so jim pričeli vojaki groziti z bajoneti. Prišla je straža, ki je vojaka odvedla,
mInuejta purcElla.
STAROSLOVENSKA SLUŽBA BOŽJA V BELGRADU.
Beigrad, 7. julija. Danes na dan sv. Ivana je bila v katoliški kapeli slovesna služba božja v staroslovenskem jeziku. Opravil jo je poslanec dr. Janko Šimrak. Med mašo je pel cerkveni zbor. To je bila prva katoliška svečanost v staroslovenskem jeziku v Belgradu,
KANCELPARAGRAF.
Beigrad, 7. julija. Tekom včerajšnje seje narodnega predstavništva je neposredno pred § 95., s katerim je v zvezi takozvani kancelparagraf, izjavil eden od bivših demokratskih ministrov, da bo stavil predlog o kancelparagrafu. Nekoliko minut kasneje pa se je položaj čisto spremenil in je kancelparagraf padel v vodo. Jugoslovanski klub je sklenil, da bo vodil boj proti kancelparagrafu do skrajnosti in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Za prvi začetek borbe je bilo naznanjenih deset govornikov.
PREOSNOVA POKRAJINSKIH VLAD.
Beigrad, 7. julija. Jutri se vrneta iz Macedonije ministra dr. Korošec in Jovanovič. Takoj nato se bo sešel ministrski odbor za rekonstrukcijo pokrajinskih vlad. Kar se tiče Dalmacije in Bosne je v parlamentarni zajednici dosežen sporazum. Pu-čka in težaška 6tranka bosta nastopili skupno.
Beigrad, 7. julija. Kakor je naš dopisnik izvedei, zahtevajo demokrati na Hrvatskem samo poverjeništvo za notranje zadeve, narodni klub bana in poverjeništvo za prosveto in vero.
BR. MILENKO VESNIČ.
Beigrad, 7. julija. Ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič nima jasne politične orijentacije. Rad bi čuval nepristra-nost napram vsem strankam, pa se vse preveč približuje demokratom, tako posebno v zadevi rekonstrukcije deželne vlade za Slovenijo. Zato je včeraj napadel poslanca Sušnika. Postopanje Vesniča se v političnih krogih tolmači tako, da bi rad podaljšal dobo sedanjega prehodnega kabineta, z druge strani pa, da bi pri even-tuelni sestavi nove vlade demoilcrati ne bili izključeni. V radikalnem klubu Vesnič nima pristašev.
ŽERJAVOV SISTEM V DALMACIJI.
Beigrad, 7. julija. Na današnji seji narodnega predstavništva je poslanec Stanko Banič interpeliral ministra za notranje zadeve Davidoviča radi neznosnih razmer v Dalmaciji glede občinske politike. Pristranska demokratska dalmatinska vlada razpušča vsa občinska zastopstva, ki ji niso po volji in postavlja komisarje. Na vsak način je treba izvesti občinske volitve jse pred volitvami v konstituanto, da ne bodo komisarji postopali strankarsko.
PRVI KANDIDATI.
Beigrad, 7. julija. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da bo seljaČka zajednica pri volitvah v konstituanto v sremski županiji kandidirala dr. Rotkoviča, dr. Baraca in dr. Basalo.
RAZPRAVA PROTI RADIČU.
LDU Zagreb, 7, julija. Jutri zjutraj se prične pred tukajšnjim sodiščem glavna razprava proti Stjepanu Radiču. Radič ima štiri zagovornike.
NOVA AVSTRIJSKA VLADA.
LDU Dunaj, 7. julija. (DKU) V današnji seji narodne skupščine so se izvedle volitve državnih tajnikov in podtajnikov. Predsedstvo kabineta in vodstvo državne pisarne je poverjeno državnemu tajniku dr. Mayerju, ki je kot državni tajnik brez pojtfelja vodil pripravljalna dela za ustavno in upravno reformo. Za namestnika v predsedstvu kabineta in vodstvu državne pisarne je izvoljen državni tajnik Ha-nuseh, notranje posle in pouk prevzame državni tajnik dr. Breisky, vodstvo državnega urada za pouk državni podtajnik dr. Glockl, vodstvo državnega urada za bogo-častje državni podtajnik Miklas, 'pravosodje dr. Roller, finance dr. Reisch, poljedelstvo in gozdarstvo Hauels, trgovino, obrt in javna dela Heinl, socialno upravo Hanuscb. Za pomočnika v zadnjem državnem uradu je izvoljen državni podtajnik dr. Resch, kot vodstvo oddelka za ljudsko zdravje prevzame državni podtajnik dr. Tandler, zunanje posle dr. Renner, bsambo dr. Deutsch, ljudsko prehrano začasno nihče, promet državni tajnik dr. Pesta. Kabinetu pripada razen tega -'udi državni tajnik dr. Ellenbogen kot predsednik komisije za socializacijo.
MOBILIZACIJA V RUMUNIJI.
LDU Beigrad, 6. julija. Tukajšnja »Epoha« prinaša vest, da je Romunija pozvala pod orožje ves prvi poziv. Vlada izjavlja, da je to morala storiti radi nevarnosti pred boljševiki, ki so v Ukrajini dosegli precejšnje vojaške uspehe.
BORZA.
LDU Beigrad, 6. julija. Borza: Valute: 20 dinarjev v zlatu 0—24.15, angleški funti 0—61, francoski franki 140—146, ameriški dolarij 15.25—16.50, italijanske lire 0—110, grške drahme 0—215, romunski leji 45.50— 4f>, čehoslovaške krone 0—63, nemške marke 48.85—49, bolgarski levi 36.50—37, avstrijske krone 0—11. Devize: London 61, Rim 94, Praga 45, Dunaj 11.50, Berlin 43.
Zagreb, 7. julija. Borza. Devize (vezane): Berlin 190—198, Italija 440—450, New York 65—66, Pariz 530—0, Praga 164—167, Švica 1280—0, Dunaj (nevezano) 42—43. Valute: dolarji 62.50—63.50, avstrijske krone 42—43, carski rublji 120—125, francoski franki510—548, napoleondor 260—0, nemške marke 195—202, leji 166—170, italijanske lire 400—0, češkoslovaške krone 160— 162.
Prosveta.
pr Vrtni koncert na narodnem slavju v nedeljo dne 11, julija v Hotelu Tivoli od 6. do 7. zvečer ima sledeči spored: 1, a) Mozart: ouvertura k operi »Don Juan«; b) Pokorny: »Iz Beogradske okolice«, orkester. 2. a) Dr. J. Ipavec: »Pozdrav«, b) Hugolin Sattner: »Oj z Bogom ti planinski svet«, mešana zbora; 3. Dvofak; Fantazija iz opere »Dimitrij«, orkester; 4. a) A, Nedvčd: »Pesem lovčeva«, b) V, Novak: »Hrvatom«, moška zbora, 5. L pl, Zaje: »Hrvatsko prelo«, orkester. 6. a) I. Prochazka: »Ljubezen«, b) St. Premrl: »Zdravica«, mešana zbora. 7. Mayerbeer; Slavnostna koračnica iz opere »Profet«, orkester. Orkester vodi kapelnik g. dr. Čerin, pevski zbor »Slavca« pa društveni evovodja g. Heri Svetel, Pred vrtnim oncertom od 5, do 7. ure je promenadni koncert vojaškega orkestra.	(k)
pr 2, venec narodnih pesmi za moški zbor, priredil A. Sachs, se dobi pri pevskem društvu »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Partitura stane 8 K, denar je vposlati vnaprej, — Venec bo dobrodošel zborom, ki radi prepevajo narodne pesmi, zato ga pridno naročajte!
Dijaški vestnik.
d Seja osrednjega odbora S. D. Z. se
bo vršila v petek 9. t. m, ob 16, uri pop. v pisarni S. D. Z. v Ljudskem domu. Vabimo vse odbornike, S. D, C,, tehn. pripr. odbor S. D. Z. za Maribor in lokalni pripr. odbor, odbor za Potovalno listino ter zastopnike podružnic in pododborov. Seja je važna in zadnja pred občnim zborom, zato prosimo udeležbe vseh, ■— Predsednik.
d »Zora št. 9,—10. izide tik pred orlovskim taborom v Mariboru. Redakcija je sicer zaključena, a je tiskarna preobložena, da ni misliti na izid glasila pred 20. t. m. Številka bo obširna, obsega 6 člankov, bogat kulturni, zlasti socialen vestnik ter bc^ato prvo cviječe. — Vsi tovariši akademiki in srednješolci naj takoj pošljejo svoje počitniške naslove na: SDZ — Ljubljana — Ljudski dom 2, ker obstoja sicer nevarnost, da se jim »Zora« ne dostavi pravočasno, — Fr. Žužek.
d Opozarjamo vso tiste tovariše, ki so še niso prijavili Tehničnemu pripravljalnemu odboru S. D. Z. za I. slovanski orlovski tabor v Mariboru in imajo namen udeležiti se orlovsko slavnosti, da bo rok za. prijave potekel žc 15. julija. Naročite vsi še pravočasno taborske izkaznicel Tehnični pripravljalni odbor S. D. Z>
I, slovanski orlovski tabor.
Orlom in Orlicam! Prijavnih pol še niso vsi odseki vrnili. Ne odlašajte vse na zadnji čas. Udeležba na taboru je obvezna, Vse hiti v Maribor, Orel in Orlica naj bi ostala doma. Taborske izkaznice začnemo razpošiljati po povzetju drugi teden. Na podlagi preglednic se bo ugotovilo, če odgovarja udeležba na taboru številu članstva in krojev. Prijave pošiljajte Orlovski zvezi.
Blago za kroje (m 450 K), čepice in teL obleko ima Orlovska zveza še v zalogi, izvršite naročila pravočasno. Oni, ki pridejo v narodni obleki in čepicah, morajo imeti orlovske znake.
Posebni vlaki na mariborski tabor. O priliki tabora bo vozilo več posebnih vlakov. Iz Zagreba 3, iz vseh drugih smeri po en vlak. Dijaki se pripeljejo v sredo zvečer, Orli - tekmovalci v četrtek, Orli (splošno) v petek, drugi udeleženci v soboto do večera. Pevci in pevke v sobote dopoldne. Vozne cene so polovične, iz Ljubljane do Maribora stane sem in tja 40 K. Pri odhodni postaji se kupi cel vozni listek, ki velja tudi za nazaj. Taborska izkaznica velja za vse vlake v času od 25. julija do 8. avgusta, prekinitev vožnje ni dopustno. Izkaznica mora biti natančno izpolnjena in nositi žig Osrednjega pripr, odbora.
Zastavice na vlakih ne pozabite doma. Pripravi* tudi vence za posebne vlake.
Narodna noše se obilno prinašajo pni Osrednjem priprav, odboru v Ljubljani (Lj. dom, II. nadstr.), že prvi teden je nad 200 prijav, tako je upati, da bodo narodna noše povzdignile to slavje.
Prekmurci na taboru imajo v soboto svoj posebni vlak, iz vseh fara in občin se oglašajo.
Turistika In šport.
Nogometne tekme 4. jul. Ljublja*
n a : Hermes : Sparta 1 : 0. Prvi nastop Hermesa. Enaka nasprotnika, v drugi polovici Sparta v premoči.
Maribor: Hertha:Rote Elf 6:0, Prvenstvena tekma. Uspešna skupna igra Herthe,
V a r a ž d i n : Varždinski Š. K. : Ilirija rez., Ljubljana 4 : 2. Rezerva Ilirije brez Pogačarja, zato pa z Bregarjem in Držajem iz I, m. Prav dober Kavšek, ostali pod povprečno formo,	g.
Begunjščica. Znamenita flora na Be-gunjščici v polnem cvetu! Vilfanova koča 1517 m — 2 in pol ure iz Begunj ali Poljč — je oskrbovana, — Prečkanje, od Vilfanove koče proti planini Preval (Tržič) je vsled zgoraj pasečih se ovac, ki prožijo kamenje, opasno. Bol je.■ od Vilfanove koče na vrh Begunjščice in iz vzhodnega grebena Begunjščice navzdol na planino Preval in Tržič. Lepa kombinacija je tudi iz zapadne škrbine pod vrhom Begunjščice severna meli in po njih v Zeleničo v pastirski koči, odondot pa sestop levo v Žirovnico ali desno v Tržič,
Razdelitev diplom zmagovalcem cestnih dirk »Kluba kolesarjev in motociklistov Ilirja« v Ljubljani, se vrši v četrtek dne 8. t. m. na vrtnih rpostorih restavracije Novi Svet ob 19. uri zaeno spojen z družabnim večerom.
Gs&spsiis&rsflj«?.
g Dobava gorivnega špirita. Urad za pospeševanje obrti namerava prevzeti večjo množino denaturiranega (gorivnega) špiri«. ta po ceni 26 kron liter. Interesenti-obrt-niki naj obvezno priglasijo svsje potrebščine na naslov Urada za pospeševanje obrti kraljestva SHS v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, najkasneje do 20. julija t. 1. Istotako bo razdelil urad kompletne garniture kopit. Interesenti-čevljarji naj se takoj zglasijo za nakup.
g Izložbena okna. Urad za pospeševan nje obrti, Dunajska cesta, ima v svojih lokalih lepa izložbena okna, v katera bi vzel v razstavo od obrtnikov razne izdelke. Ako želi kateri obrtnikov razstaviti v teb' oknih svoje izdelke naj se obrne ustmeno ali pismeno na navedeni urad, kjer bo pre-i jel podrobnejše informacije.
Apr ©vSz&sSSa.
a Telečje meso, »Vnovčevalnica za živino in mast« je oddala za 8., 9, in 10. t. m. sledečim mesarjem svoja teleta v raz-
Srod a jo in sicer: Ahlinu, Breceljniku, Ham lariji, Javorniku, Jesihu, Kastelicu, Kočarju, Kocjanu, Makovecu, Novaku, Petri-ču, Prepeluhu, Prezelju, Rihtar ml., Rihtar star., Selanu, Smoljanu, Škerjancu, Škraj-nerju, Žganjer Josipu, Žganjar Antonu, Zupančiču, Kraševecu po edem telet; Češe-ku, Černivcu po štiri teleta; Šme, Štrukelj po eno oziroma dva teleta ter Cuzaku, Dolničarju Franc, Ham Matiji, Janežu, Leb-nu, Novljanu, Ocvirku, Zajcu Ivan, Bizilj po 8 telet ter Janežič 13 telet, Meso sc bo prodajalo po 19 K sprednje ter po 20 K zadnje. Vsaka stranka dob> največ po en kilogram mesa.
Naš ljubi oče, oziroma brat, tast in stari
oče, gospod
kr. notar na Vranskem
je umrl po dolgi mučni bolezni, star 65 let, v ponedeljek, dne 5. julija 1920 ob y29. uri zvečer.
Pogreb bo v sredo dne 7. julija 1.1. ob 4. uri popoldne.
VRANSKO, dne 5. julija 1920.
Mela omož. Zdolšek, Roza, Vladimir, Milica, Anka
otroci.
Mima Vrečko Mirko Zdolšek, šolski vodja
sestra.	zet.
Duško Zdolšek
vnuk.
Brez posebnega obv.estila,
v Gorici,
v Gorici,
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni brat
trgovec v Gorici, veleposestnik i. t. d.
dne 3. julija 1920 ob 1. uri v 45. letu svoje dobe po kratki bolezni izdihnil svojo plemenito dušo v Cottage-sanatoriju na Dunaju.
Truplo pokojnikovo je začasno pokopano na Dunaju in se bo pozneje prepeljalo v Gorico. Zadušnice se bodo čitale prihodnji teden v Gorici. V Ljubljani, dne 6.julija 1920.
Angel Hribar,
nadkomisar pri pover. za soc. skrb v Ljubljani.
Antonija Hribar	£liza Hribar
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vlozne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Ne morete spati? Nili delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-fluid, 6 dvojnatih «li 2 veliki špecijalni steklenici 36 K.
Trpite na počasni prebavi? Za-
Prtju? i o zlo se odstrani s pravimi elle,rievimi Elza krogljicami, 6 škatljic 18 K. — Želodec okrepčujo-ča Švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Fclier, Stubica donja, Elza trg št. 134, Hrv. D
n'llriHlil/	skalno stanovanje s
tlUHllViHll hrano v mostu ali na deželi. Ponudbo „Slovencu" pod Duhovnik 2653.
KolsMiM,
trgovini išče mesta 31 letni mož, sedaj gostilničar, ož., kat, vešč hrv., nem. in ktal., najraje v Sloveniji. Ponudbe pod St. 2496 na upravo.
Močl/ft frflln dobro ohranjeno se proda. MUMIJ RUlU Ugleda se zvečer od pol 7 do 8 ure pri Ivanu Bukovec, školja ulica 12, 11. nadstropje, Ljubljana.
imm voienec, LuSmSSS?.
Lud. Černe. juvelir, I.juhljann, Wol-fova ulica štev. ii.
3Jfifia nova z dobro pnevmatiko iKiU po K 2.800 —. Plašči in tračne cevi po znižam ceni. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg št 28.
javni kotel za kuhanje krme za živino fn 20—30 stoječih hrastov razne de-Delosti. Poizve se Kladezna nltca 20, Ljubljana.
pristne WEBTHEIM, štev. 1, 3, 4, ima
za oddati po ugodnih cenah
Rarel FJssrlssnčfe, Celje,
OSaoni frg JG.
Ali, strešno ispilo
in druge stavbinske potrebščine ponuja Ljubljanska komercijalna družba,
Ljubljana, Bleiweisova cesta štev. 18.
IMPORT	EKSPORT
p MU a mm t?i
iz korenin rižove slame, dobavi vsako količino tvrdka M. i. L. Pavolič, Virovitlca. blavonija. —
Na željo se vpošlje vzcrcc ■/. navedbo cene.	2683
Je najboljše En najjceneJSe, dobi se povsod.
Izdeluje kristalno sodo, svete in toaletno milo.
Prva mariborska tovarna mila v Mariboru.
Razpisuje se služba
ORGANfSTA
v Tržiču. Prosto stanovanje in plača do 3000 K. Prošnje je vložiti na župni urad.
Pisalni stroj
s slovensko tastaturo, malo rabljen, brezhiben ae ceno proda, — Na ogled v pisarni tvrdke Paternost & Hemio, Ljubljana, Rimska cesta št. 2.
KllhflJMPP za v'l° na Klopinskem jezeru lllllini iLtii se išče za počitnice, even-ituelno stalno. Informacije pri Nakupovalni zadrugi, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. D.	2727
Sprejme !/j|hapipa z večletno prakso se iHlliul ibu in dobrimi spričevali. istotam so sprejme tudi izvežbana CflhtlPirn Plača zelo ugodna Nastop dlMulibu. takoj, itenektantinjenaj.se čim preje osebno zglase pri Mariji Ojjcln, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 8.
POZI', KOlSfOVOlCl! Nveč°sto litrov
Badue^a mošta po nizki ceni. Oddaja najmanj 60 litrov. Poizve se Poljan^ ska c usta 42.	2720
prvovrstno moč, samostojen v vsem bilančnem poslovanju, izvežban v lesni branži, se sprejme. Pismene ponudbe je nasloviti: Ljubljana, glavna pošta, poštni
predal štev. 166.
, fotoaparat, usnjati suknjič (Lederrouk), salonska suknja, frak, Rieflerjevo preciz. risalno orodje in lovska puška (kal. 16) s torbico naprodaj. Kolodvorska ulica 23, pritličje.
Uredniška menzo v LjoDljli
(paviljon Narodnega Doma) odda veliko množino pomij in jedilnih odpadkov. Ponudbe na uradniško menzo od 2—3 popoludne.
loriilnn nlloliter p° K 48—sc dohi v
jbUiUlU U.ijd trgovini Sever & Koiup., Ljubljana, \Volfova ulica štev. 12.
Lasna trgovska in industritalna dražba na deželi Išče
vodjo pisarne
popolnoma veščega v lesni stroki ter knjigovodstva in sestave letnega računa za takojšnji nastop. Ponudbe naj se naslove na upravo „Slovenca" pod Stev. 2667.
Ko^sspondentinja
se išče zu Stubico, obvladati mora popolnoma slovensko ter nemško in če le možno tudi hrvatsko korespondenco. Ponudbe na upravo „Stovenca" pod St. »26513 koresjiodencn«, Spričeval v izvirniku ne prilagati.
siflior v koffi,
h kron f>t>-— dokler traja zaloga. —
nm Sllfllll UrilSK franlTo tiika'Upo
K 750"— za 100 kg, tvrdka Paternost & Remic, Ljubljana, ltimska cesta 2.
R'penvir (kratek) prodam ali zameti UuruVil njam za harmonij amerik. sistem. Janko Kos, Rožna dolina 178, Vič, Ljubljana.
Izborno vležauo
pivo v steklenicah
razpošilja v vsaki muožinl
JTlaorilj STCIayr m!, u Ksr«m?K.
V sredo, 14. t. m. mb 10. nra titapoldne
se prostovoljno proda O £ml »2!Sl Sle®. G nekoliko parcel travnikov po 13/4 — 2 orala s še stoječo travo. Interesentje naj se zgoraj navedeni dan in uro zglase na licu mesta.
i5cc« rsenlovana mesečna sosa
»a mirnega, olikanega gospoda proti dobremu plačilu in nagradi. Ponudbe na upravništvo tega listu pod »A. P.«
k f!fi7'li circa 18 oral POV^tJe so na-ti CjU&Ul prodaj v last ali v izsekauje, bukov, smrekov in jelov les, cena po dogovoru. Več se izve pri M. Jagodic, Zgola 4, pošta Begunje pri Lescah.
kandite, kolače, kekse in druge slaščice naročajte le pri domači slovenski tvornicl
Josip Hiter v Šoštanju.
Dobava takoj. Nizke cene. Zahtevajte cenike!
Ljubljana: R. Posdil, Gosposvetska cesta Stev. 7 in J. Podboj, Sv. Petra cesta štev. 95; Celje: Roz. D«-benjak, Kralja Petra cesta štev. 15.