Izhaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na dom za celo leta K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.— Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se ^^požilja do odpovedi. ^ Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri gospoda Novak-n na velikem trgu po 10 h. Rokopisi se ne vra- čfijo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do srede opoludne. List ljudstvu v pouk in zabavo. SLOVENSKI Štev. 18. Društvo „Straža" v Zrečah zasnovalo si je namen, naj bi se med ljudstvom vsestranski povspeševala omika in blagostanje. V to svrho društvo sklicuje zbore, razširja časnike, sestavlja prošnje, pritožbe itd., obravnava sploh vse, kar se tiče politike in gospodarstva. 1. Zadnje zborovanje se je vršilo dne 20. aprila t. 1. Načelnik, g. Lamut, j« v svojem nagovoru pozdravil zborovalce ter naročil začasnema tajniku, naj bi prebral poročilo o delovanju v minolem društvenem letu 1901. Iz istega povzamemo, da je društvo začelo delovati dne 20. avgusta 1898. Tistokrat je pri prvem slovesnem zborovanju izmed izvoljenega odbora načelnik društva I postal g. Peter Dobnik, veleposestnik in tr- i govec. Za minolo leto so razmere povzročile zborovanje dvakrat. Pri prvem občnem zboru vlani se je med ostalim z obžalovanjem vzela na znanje izjava, s katero načelnik želi, naj bi se breme načelništva njemu odvzelo, češ, naj se naloži na mlajše rame. Velezaslužnemu prvemu načelniku, ki je društvo vodil čez dve leti, izrekla se je primerna zahvala. Naslednik mu je postal g. Mihael Lamut. Pri drugem zborovanji nas je gospod učitelj Bele učil o vinarstvu in sadjarstvu. Imenovanec je drage volje svoj za tisti čas že določeni vzpored spremenil, samo, da je zamogel vstreči našim željam. Bog mu plačaj! V pogledu na ovokrajne razmere društvo najbolj svoj smoter doseza s pomočjo časopisja. Prebirali so se listi: «Slov. Gospodar», «Domoljub», «Mir», «Slovenec», «Narodni V Mariboru, dne 1. maja 1902. Gospodar», «Kmetovalec», «Naš Dom» in knjige iz društvene, sicer še skromne knjižnice. Poročilo tajnikovo in tudi ono blagajni-čarjevo vzelo se je z odobrenjem na znanje. 2. Potem je načelnik prepustil predsedstvo svojemu namestniku, a sam je na podlagi lastne skušnje razkladal razmere pri naših gimnazijah in sklepoma predložil resolucijo, s katero se obsojajo znani «kompromisi» ali pogodbe glede nemško-slovenskega oddelka na gimnaziji v Celji. Zborovalce, ki poznajo razmere in kraje, je razvedrilo naznanilo, da bi nemški in ž njimi zvezani slovenski «liberalci» radi iz Celja sedanje nemško-slovenske razrede gimnazijske preložili k Sv. Juriju a)i v Žalec, a v mestu naj bi ostala cela gimnazija z osmimi razredi nemškimi. Temu nasproti je le jeden odgovor: Ne! Iz Celja ne gremo! Gimnazija ostani v Celji, a naj se dosedanjim štirim nemško-slovenskim razredom pridružijo še štirje, da bo gimnazija popolna, da bo torej imela vseh osem razredov. Sv. Jurij bi rad imel «meščansko šolo» seveda slovensko. Za prošnjo tržanov so se v deželnem zboru v Gradcu potegovali naši poslanci, pa nemški «liberalci» še o tem ničesar čuti niso hoteli. Trg Žalec želi in vlada je že obljubila «obrtno šolo», ali te šole «liberalci» zopet ne dovolijo, ker znajo, da bi od nje ljudstvo imelo dobiček. To pa «liberalci» z nami vred dobro znajo, da Celje je središče za kraje od Slovenjigradca do Brežic in od Bogatca do Gornjigrada. In stariši od Brežic pač ne bodo svojih otrok Tečaj XXXVI. skoz Celje vodili v Žalec ali Sv. Jurij, ampak bi potoma ž njimi ostali v Celji, kjer bi sinovi seveda obtičali v tamošnji samo-nemški gimnaziji, katera bi sicer brez Slovencev morala prenehati, ker nemških sinov na Spodnjem Štajerskem ni toliko, da bi se izplačalo vzdrževati samo za nje gimnazijo s praznimi klopmi. Šole, od kakoršnih bi slovenska trga, Sv. Jurij in Žalec, imela korist, takih šol «liberalci» nočejo dovoliti, pač pa jima vsiljujejo gimnazijo, ker vejo, da bi taka šola onde bila «mrtvorojeno dete», a v Celje nazaj bi nas pozneje «liberalci» nikakor več ne pustili. Torej: Mi ostanemo z gimnazijo v Celji! z gimnazijo izpopolnjeno na osem razredov! 3. Načelnik je zopet prevzel predsestvo ter besedo dal g. Vidmarju. Ta je predlagal resolucijo, s katero se za slovenski del naše dežele zahteva kmetijska šola, in zraven tega še »zimski tečaji« gospodarstveni po okrajih. Kmet plačuje in vzdržuje raznovrstne šole za druge sloje ljudstva, zakaj bi pa pri tem ravno on moral ostati brez strokovne izobrazbe? brez svoje šole gospodarske? Na Štajerskem je kmetijska šola v Grottenhofu pri Gradcu ter sadje- in vinorejska šola v Mariboru. Na obeh zavodih je učni jezik nemški. S tem se ovira poduk pri šolo obiskujočih učencih slovenskih. In če torej Nemci na Štajerskem imajo dva učna zavoda, za katera plačuje tudi slovenski kmet, pač imamo še za slovenskega poljedelca pravico zahtevati gospodarsko šolo z učnim jezikom slovenskim. Strokovnjaki hvalijo gospodarstvo kmetov na Češkem, a k temu dobremu stanju Listek. Ne žabi me! Povest; Rad. Nemec. «Ah, ni ga, pa ga ni! O ljubi oče nebeški, kam je zabredel moj dobri Jože. Kako prijetno je bilo ta leta, od kar sva omožena. Jože je pridno gospodaril in v mirni družinski sreči niti mislila nisem, da bi nam mogel kdo tako nenadoma skaliti tiho srečo. Kako lepo je učil po večerih majhno Franico mične molitvice ter prijetne pripovedke in kako ljubko se ga je pri tem oklepalo nedolžno otroče s svojimi nežnimi ročicami. — A danes», — solze so se ubogej ženi curkoma ulile po zmučenem licu, — «danes niti ne pogleda več ubogega deteta, — z menoj je surov, — doma mu ni več obstanka.» «Zakaj jokate mati?» oglasi se mala Franica, «saj nam bode dobri Bog očeta spet domov pripeljal» in privinula se je k materi, kakor da bi hotela s tem svojo dobro mnenje potrditi. — «Da, ljubo dete, moli ve k ljubemu Bogu, saj on tako rad usliši dobro molitev nedolžnega otroka. Pa tiho, mila! — zdi se mi, da nekdo prihaja!» Poslušate, — pa zopet vse tiho. Brleča svetilnica je slabo rasvetljevala veliko kme- tiško izbo. Njen žarek je nežno obseval veliko, britko razpelo v kotu. «Dajte, mati, pa molive, da nama ljubi Bog vrne očeta! — pa, mati — dobrega, kot so bili nekdaj, da me bodo na koleno jemali in radi imeli!» «Da, da, molive!» in pokleknili ste tja v kot pred podobo križanega Izveličarja. Mati je sklenila otroku, ki je nežno poleg nje pokleknilo, male ročice in rekla: «Zdaj pa moli za menoj: Ljubi oče nebeški, — usmili se naju, — ki Te v sili na pomoč — kličeve. Ne daj očetu pasti v temo, — ne daj, — da bi ga neverni tovariši pripravili — ob tolažilno luč svete vere. O ljuba mati Božja! — k Tebi se za-tečeve, — ne zapusti naju, pripelji ga zopet na pravo pot. O preljubi angel varuh! varuj nama očeta na njegovih polskih potih! — Ceščena si Marija ...» Tako ste molili; mati je molila naprej, mala pa je za njoj izgovarjala, dokler ni revše zaspalo. Mati je vzdignila svoje dobro dete in ga varno položila na mehko posteljo. «Sladko spi, dete zlato!» vzdihnila je mati, prekrižala je na čelo in nežno poljubila. Nato je šla spet poslušat; odpahnila je duri in nemo zrla gori na zvezdnato nebo in dalje tja v daljavo. Ah, jaz sirota! odkar je ta krčmar tu in odkar so pri hiši ti časniki, imamo samo nesrečo, vzdihovala je žena, pa kmalu utihnila in zrla zopet v tiho mesečno noč. Pa zastonj je čakala uboga reva. Ni mogla zaspati; skrb in žalost sta težili dušo ubogi ženi, da se je premetavala po postelji in močila rjuho z vročimi solzami. Muka, duševna in telesna, ste konečno pripomogli, da je zaspala. Še le pozno po noči je prišel Jože domov. Opotekal se je, klel ženo, otroka, Boga in vse, kar mu je prišlo v njegovem, od žganja in vina pohabljenem spominu na misel. Pa kmalu ga je premagala pijanost; padel je na tla, a nemogoč se vzdigniti je mlatil okoli sebe. Žena mu je hotela pomagati, pa divje je zarjul in jo z nogo odbacnil od sebe. Pustila ga je reva in kmalu ga je zavžita pijača utrudila, da je trdo zaspal. * * * Jože Klanec je bil imovit posestnik v S . .., lepej vasici ob vznožju vinogradnih goric na Slovenskem. Njegova hiša je bila najlepša in že od daleč se je belila izpod zelenih brajd in zelenega sadnega drevja. so veliko pripomogle tamošnje gospodarske gole ob zimskem času. In kar se je obneslo pri slovanskih bratih na CeSkem, gotovo bi ne škodovalo tudi gospodarstvu po naših krajih, n. pr. »zimska šola« v Konjicah za odrasle sinove kmetske iz okraja. 4. Dne 16. marcija letos so pri našej c. kr. pošti začeli rabiti nov poštni voz. Ta je pa dobil samo »nemški« napis. Glede napisa se je na predlog g. Jelena vzprejela sledeča resolucija: »Zborovalci dne 20. aprila 1902 pri občnem zboru društva »Straža« zbrani obžalujejo, da se je za poštni voz Zreče-Konjice oskrbel napis samo nemški. S tem se naše ljudstvo slovensko čuti žaljeno. In zborovalci naročajo društvenemu odboru, naj ukrene vse potrebno, da bode poštni voz pri slavnem c. kr. poštnem uradu v Zrečah dobil napis tudi slovenski, in sicer s črkami jednako velikimi, kakoršne so (bodo) črke za besedilo nemško«. Odbor je sklep že naznanil na dotično oblastvo v Gradec. 5. Starosta narodnjakov in domoljubov ovokrajnih, g. Kovač-Pintar, nas je navduševal za marljivo prebiranje knjig in časnikov; v istih najdeš najraznovrstnejše nauke, ki so državljanu potrebni. Rekel je, da zborovalci pač z veseljem lahko vzamejo na znanje, da na ime društva prihaja 80 odtisov mladeniški navdahnjenega lista »Naš Dom«, potem 27 listov že skoz 36 let neutrudljivo za kmeta se potegujočega časnika »Slovenski Gospodar« s prilogo »Naš Dom«, 10 komadov »Domoljuba«, ter konča s sklepom: »Zborovalci obljubijo, da si hočejo vsaki po svoji moči prizadevati, naj bi se po občini vdomačili časniki, ki delujejo po lepem slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!« 6. Gosp. Hinko Dobnik je podal kratek vpogled v gibanje med mladino; s pohvalo je kazal na mladeniče in dekleta po Slovenskih Goricah in podrugod ter izrazil željo, naj bi tudi pri nas mlajši naraščaj rad pri-pomagal, da bi se vtrjevala krščanska omika in s to omiko da bi se povspeševalo blagostanje v našem kraji. Govornik je prisolil še nekoliko besedic za blagostanja društvene blagajnice. In to ugodno priložnost je porabil blagajničar, g. Kotnik, da je med zboro-valce prihitel — s krožnikom v roki. 7. Konečno je gospod načelnik omenjal še nekih društvo zadevajočih rečij, in svoj govor sklepajoč spominjal se očeta katoliškega sveta, slavnovladajočega starčka Leona XIII. in ob enem mil. gospoda knezoškofa našega, pa očeta državljanov avstrijskih, Kot mladenič je bil priden in delaven in dobil je v zakon pridno, bogaboječo deklico, Mohorjevo Reziko. Hitro jima je preteklo osem let njunega zakona. Gospodarstvo je dobro uspevalo in bogastvo je rastlo od dne do dne. Jože in Rezika sta živela v lepi zakonski složnosti, sosebno, ko jim je delala veselje šestletna hčerka Francika. Pa kmalo je zapustila sreča dobro družino, pri kateri se je tako v obilni meri prikazala. Saj malokdaj na jednem in istem mestu dolgo ostane, posebno ako pozabimo Boga. Tako se je tudi tukaj zgodilo: Bilo je v nedeljo po rani službi Božji. Ljudstvo je vrelo iz cerkve ter se polagoma izgubljalo po raznih potih proti domu. Tudi naš Jože je hitro korakal mimo nove krčme, katero je pred kratkim kupil neki tujec, Waldman. «No Jože, kam se ti tako mudi? mar misliš, da boš na večno na sveti, da si ne privoščiš niti kupice vina; kam bodeš z denarji?» — Tako je prijel Jožeta Ivankov Miha. In ko se v tem prikaže na pragu nov oštir, ki mu tudi prigovarja, ni si upal odreči. V gostilniški sobi je bilo zbranih že več pivcev kmetov, h katerim je hotel tudi Jože prisesti, ali Miha ga je potegnil za rokav in svetlega cesarja. V znamenje globokega spoštovanja do omenjenih visokih oseb so se zborovalci primerno odzvali. In stem je svoje zborovanje za sedaj zaključilo društvo «Straža» v Zrečah. Nase šole. Iz govora drž. poal. dr. Ignacija Žitnika, dne 15. aprila 1902. Dovolite mi tudi nekoliko besed o Štajerskem. Dogodki na dveh ljudskih šolah jasno dokazujejo, kako izgleda ona hvalisana ne-pristranost višjih oblasti. Nemška ljudska šola v Slov. Gradcu je dobila za 105 otrok, ki so naznanjeni za šolo, takoj tretji razred, a slovensko-nemška šola za okolico, katero obiskuje 205 otrok, ni dobila od deželnega šolskega sveta vkljub prošnjam in obljubam četrtega razreda, ampak naznanilo, da visoke-hvalevredni (!) deželni šolski svet ne dovoli razširjenja te ljudske šole. To dvojno mero javno pribijem. Za nemško šolo se je zgonilo onih 105 otrok najbolj na ta način skupaj, da je moralo mnogo slovenskih delavcev vpisati svoje otroke v nemško šolo, ako niso hoteli, da izgubijo zaslužek. Za to nemško šolo sta sudmarka in nemški šulferajn dovolila posojila in iz Berlina se je darovalo 2000 mark, gotovo ne brez zahteve, da se le v nemškem jeziku poučuje. Jako značilno je tudi, kaj se je zgodilo z ustanovami, ki so prej bile na skupni ljudski šoli. C. kr. deželni šolski svet je imenoval pri razdelitvi šol mestno šolo hčerko okoliške šole. A navzlic temu si prisvaja krajni šolski svet nemške šole, ustanove slovensko-nemške šole za se, in nevarnast je, da se bo njegovi želji tudi ugodilo. V Rogački Slatini je tri leta vzdrževal nemški šulferajn enorazredno nemško šolo. Ker se je šulferajn zavezal samo za tri leta, bila je šola v nevarnosti, ako bi ne priskočil deželni šolski svet na pomoč. Sklenil je šolske okoliše razdeliti in ustanoviti nov šolski okoliš za Rogačko Slatino. (Smeh.) Kopališčna občina ima samo 88 hiš, od teh jih je 20 kopališčnih hiš, za šolo godnih otrok je v občini 48, izmed katerih jih 12 obiskuje slovensko, 36 pa nemško šolo. Celi prejšnji šolski okoliš Sv. Križ tik Slatine obsega 12 občin, izmed katerih je seveda kopališčna občina najkrepkejši davkoplačevalec, ostale 11 občine so ubožne. In kaj je storil deželni šolski svet? Deželni šolski svet je ukrenil, da ima teh 11 občin v novem šolskem okolišu sezidati novo šolsko poslopje, ki je proračunjeno na 40.000 K. Ako se to potisnil v stransko sobo, kjer je bilo vse bolj «nobel» in zbranih tudi že več trške gospode! Na mizi so ležali časniki, iz katerih so gospodje zajemali svojo modrost, ter zdaj pa zdaj kakor besni udrihali po ubogem Slovenstvu in katoliških duhovnikih. Posebno je iztezaval svoj dolgi vrat nek zakotni pisač in kvasil poleg mogočno, da ni Boga, da ni pekla in da človek nima duše, in druge take duhovitosti. «Vidiš, Jože! to so ti učeni gospodje, škoda, da nisi bil že prej med nami.» — Tako je govoril Miha Jožetu, ki je bil precej neveden in mislil, da je resnica, ako kdo v gosposki suknji in še tak učeno govori. Pri vsem tem pa seveda Miha ni pozabil pridno naročevati pijače. Nevede se ga je Jože na-lezel in postal k zadnjemu čisto pogumen. Gospodje so ga kovali med zvezde in s tem ganili njegovo častiželjnost. Jože je plačal za vse in še le pozno sta se gugala z Mihom proti domu. «No, Jože! sedaj vem za gotovo, da boš naš, da boš držal z nami. Koj jutri moreva ti naročiti tiste nove «cajtinge», brez katerih sedaj noben kmet ne more biti, kateri hoče kaj veljati.» »Da, da», jecljal je Jože, »pri-di jutri k meni, saj klet še ni prazna in pila ga bova.» zgodi, so omenjene 11 občine gospodarstveno uničene. Še jeden izgled s Štajerske! Jako napete so šolske razmere v Ormožu. Tudi tukaj je trpel boj za šolo desetletja. Ko se je leta 1893 ustanovila v mestu popolnoma nemška ljudska šola s tremi razredi, so si Slovenci morali v okolici zidati novo šolo. Zanimiv je neki dogodek ob priliki tega boja. Bilo je na rojstni dan Njegovega Veličanstva dne 18. avgusta, ko so se otroci nemške šole branili v cerkvi peti cesarsko pesem, in zvečer so uprizorili hude izgrede (demonstracije) proti Slovencem ter klicali «pereat» in «hoch die Deutschen», vse to p r e d očmi njegovega šolskega vodje. Dva Ormožanca (g. Fr. Gomzi in g. dr. Geršak) sta se nad tem pritožila v ulogi na c. kr. naučno ministerstvo. Sledilo pa je iz tega, da je šolski vodja omenjenagospoda in dve priči tožil radi razžaljenja časti. Prva dva sta se obsodila vsaki na 100 K, priči sta bili oproščeni. — Tako se poplačuje domolju bje Slovence v! Gospodarstvo štajerske dežele. Na javnih ljudskih in meščanskih šolah je bilo v šolskem letu 1899/1900: 1. z vspo-sobljenim spričevalom 1493 učiteljev in 643 učiteljic, 2. z zrelostnim izpitom 107 učiteljev in 152 učiteljic, 3. brez svedočbe 38 učiteljev in 31 učiteljic. Skupaj 1638 učiteljev in 826 učiteljic. Vseh skupaj toraj 2464. Med tem, ko se je prejšnja leta število učiteljev od leta do leta množilo, se je taisto leta 1900 prvokrat za 7 zmanjšalo. Število učiteljic pa se množi. Krščanski nauk je podučevalo 780 duhovnikov in 9 svetnih učiteljev. V ženskih ročnih delih je podučevalo 315 industrijskih učiteljic, zraven pa še 411 ljudskih učiteljic. Tega poduka se je vdeleževalo na 646 šolah 60.822 deklic. V francoskem jeziku je podučevalo 7 in v angleškem 1 učiteljica. Na 815 šolah se je podučevalo v telovadbi. Od teh šol je imelo 715 posebni prostor za telovadbo in 542 telovadno orodje. Šolskih vrtov je bilo 158, sadonosnikov 52, vrtov za zelenjavo 158, sadonosnikov in vrtov za zelenjavo 377, čebelnjakov je imelo 129 šol. Poleg pa je meril cesto in se zatekel sedaj na jedno sedaj na drugo stran, kot bi se kaki nevidni duhovi kockali ž njim. «Ne pozabi, jutri gotovo pridem», — dejal mu je Miha, ko sta prišla do Jožetovega doma. Zena, ki je s strahom pričakovala moža, mu je pomagala blatno obleko sleči in mu pomagati v posteljo, tolažeč se. da je mož po naklučji zabredel v slabo družbo. (Konec prihodnjič) Smešničar. Izpred sodišča. Sodnik: »Zakaj niste sprejeli smodke od svojega nasprotnika?« — Toženec: »Ker nisem hotel, gospod sodnik!« — Sodnik: »Kaj pa vam je rekel nasprotnik?« — Toženec: »Ti si neumen — gospod sodnik!« Žena: »Možje so vedno krivi prepira. Najbrž je bil tudi v prvem človeškem sporu mož vzrok vsega zla in je on poprej grešil kakor žena.« — »Jaz mislim tudi, da je tako, zaradi tega je dal Bog možu ženo za pokoro.« S Šolskimi potrebščinami je bilo previ-denih jako dobro 180 šol, dobro 400, zadostno 263 in nezadostno 22 šol. Podučevalo se je na 181 s prav dobrim vspehom, na 442 z dobrim, na 207 z zadostnim in 35 šolah z nezadostnim vspehom. Prav marljivih učiteljev je bilo 1380, marljivih 1276 in 133 manje marljivih. Na 58 zasebnih Šolah je bil podučni vspeh različen in sicer na 21 prav dober, na 33 dober, na 4 zadosten. Kaki so stroški za šolstvo? V Šolskem letu 1899/1900 so znašala 1. Plačila učiteljev in funkcij- ske doklade 3.550 456 65 K 2. Starostne doklade 750.579 36 » 3. Nagrade za one, ki so čez mero podučevali 9 978 14 » 4. Nagrada za poduk v vero- nauku 92 026 29 » 5. Podpore 7.010 — » 6. Stroški za okraj, knjižnice 2 474 42 » 7. Okrajni učiteljski zbori 9.590 82 » 8. Deželni učiteljski zbori 1.021 90 » 9. Razni stroški 5.735 24 » Skupaj . 4,428 872 82 K L. 1898/99 so znašali ti stroški 3.555.259 76 K. Stroški so se torej pomožili za 873.613 76 K. K tem stroškom, katere plačuje dežela, se vštejejo še stroški raznih krajnih šolskih svetov. — Krajni šolski sveti so potrošili 883.39619 K. A od mnogih krajnih šolskih svetov se ni predložil račun; ti stroški znašajo gotovo jeden milijon kron. V zavodu za gluhoneme je bilo leta 1900/1901 63 dečkov in 69 deklic, skupaj toraj 132 gojencev. Stroški za vsakega so znašali 1. 1900: 399 K. Cesta Ljubno-Luče-Solčava je v slabem stanu. Deželni stavbeni urad je poslal okrajnemu odboru v Gornjem gradu načrt za popravo te ceste. Okrajni odbor se je obrnil do vlade za zdatno podporo. Dravski most pri Marenbergu bode stal 77.000 K. Dežela plača v treh letih 20.000 K. Nek most v Slovenjegraškem okraju med Celjem in Slovenji gradcem, v sporočilu deželnega odbora imenovan »Fuchsmuhl« je proračunjen na 29.000 K. Uravnava rek. Deželni odbor je razvrstil po večji ali manjši potrebi uravnavo in popravo vodnih strug v tri oddelke. Prvi oddelek bo stal 15,800.000 K, drugi oddelek 10,728.000 K, tretji oddelek 8,119.000 K. Skupaj torej okroglih 35 milijonov. Deželni odbor se je obrnil do vlaue, naj pripomore k tej uravnavi z izrednim doneskom. Državni zbor. Dunaj, 30. aprila 1902. Proračunska obravnava traja že brez konca in kraja in še ne zna nihče, kedaj se bo končala. Prišlo je na vrsto že okoli 200 govornikov in še jih bo govorila kakšna stotina. Na vrsto ima priti v tekočem zasedanju še novi davek na želez-nične vožne karte in o znižanji cene soli za živino. Prihodnji teden pa sploh ne bo nobene seje, ker bodo zborovale delegacije. Te dni se je vršila razprava o davkih, ki je bila končana 29. aprila. 1. Zemljiški davek se je znižal že pred nekaterimi leti za 5 milijonov kron. Poprej se ga je odrajtovalo 75 milijonov kron; po tem znižanju 70 milijonov. Vsled novega osebnega dohodninskega davka se pa zemljiški davek še dalje zniža za 15 odstotkov, to je za 9,675 580 kron in znaSa za leto 1902: 54,800.000 kron. Vsled uim se pa zemljiškega davka zopet vsako leto odpise za blizu 3 milijone kron. Leta 1900 se ga je iz tega vzroka odpisalo na Štajerskem 90997 kron. 2.) Hišni davek je nesel leta 1900: 70,040.907 kron; za leto 1902 je proračunjen na: 71,020.000 kron. Hišni davek je v Avstriji neznosen. V proračunskem odseku se je zahtevalo od vlade, naj predloži načrt zakona, s katerim se naj zniža ta davek in je finančni minister obljubil, da hoče ugoditi tej želji. 3. Poslopja, katera so prosta najemninskega davka, pa morajo plačevati petodstotni davek, od tega dohodka bojo vrgla državi 1. 1902: 6,200.000 kron. 4. Splošna pridobnina je proračunjena na 34,400.000 kron. Leta 1901 je nesla 35 milijonov kron. 5. Krošnjarina je proračunjena na 280.000 kron. 6. Pridobnina od podjetij, ki morajo nalagati javne račune, je proračunjena na 50,995.000 kron. 7. R e n t n i n a na 7 in pol milijona kron. 8. Osebna dohodnina na 48,250.000 kron. Leta 1900 je moralo plačati osebni dohodninski davek 800.257 oseb, na Štajerskem 44 457 oseb. 9. Davek od uradniških plač. Uradniki, ki imajo letne plače črez 6.400 kron, morajo plačevati posebni davek, ki je proračunjen za leto 1902 na 1,820.000 kron. 10. Pristojbine od davčnih izterjatev bodo dale 1,955.000 kron. 11. Zamudne obresti 915.600 kron. Vsi dohodki od direktnih davkov so proračunjeni za leto 1902 na: 278,235.600 kron. Štajarska je dobila od osebne doho-darine leta 1900: 331.130 kron, Kranjska 76 551 kron. Deset govornikov se je oglasilo k besedi pri tej točki. Vsi so se pritoževali o neznosnem bremenu, ki ga nalagajo razni davki davkoplačevalcem. Nekateri govorniki so dol-žili davčne nadzornike, ki prehudo pritiskajo davčni vijak in vsled tega dobijo boljše službe od drugih, ki tega posla tako dobro ne razumejo. Večkrat je vmes posegel finančni minister sam ter zagovarjal svoje uradnike. Govoril je pri razpravi o dohodkih tudi vsenemSki poslanec iz Lipnice Malik, ki je med drugim dolžil katoliške duhovnike, da zamolčijo svoje dohodke, da plačujejo premalo davkov. Temu kričaču je ugovarjal poslanec Žičkar jako ostro in krepko. Carina (za uvoz tujega blaga, n. pr. vina, kave, itd.) bo nesla 100,159.100 kron, torej za blizu 10 milijonov manje, kakor leta 1901 in sicer radi tega, ker se ne uvaža več toliko kave in laškega vina, kakor prejšnja leta. Vsi i n d i r e k t n i davki (užitninski davki od žganja, vina, piva, mesa, sladkorja itd.) s carino vred bodo znašali 905,714.637 kron torej trikrat več, kakor direktni. Zganja-rija bo nesla skupaj državi 90 milijonov kron; od tega pa mora država dati deželam 19,200.000 kron. Davek od sladkorja znaša 95,900 000 kron, » » vina in mošta » 11,050.000 » » piva » 77,800.000 » » mesa » 15,550.000 » » mineral, olja » 17,400.000 » za sol bo dobila država . 45,912.000 » tobakarji bodo plačali. . 220,101.200 » koleki bodo nesli . : . 44,590.000 » razne takse bodo nesle . 5,300.000 » razne pristojbine bodo nesle 96,555.000 » loterija bode nesla . . . 30,535000 » mitnice bodo nesle. . . 2,071.900 » O mitnicah je bila 29. aprila zanimiva razprava. Krščanski socijalci so predlagali, naj se s prihodnjim 1. julijem mitnice odpravijo. Za predlog so glasovali tudi Slovenci. Finančni minister je obljubil, da nehajo mitnice s prihodnjim novim letom. Predlog krščanskih socijalcev je bil odklonjen s 133 proti 113 glasom. Dopisi. Od Sv. Petra pri Mariboru. (Slavnosten dan). Dne 20. aprila 1.1. se je obhajala pri nas slovesnost, kakorSne Št. Peterska župnija že dolgo ni videla in je menda kmalu tudi ne bo. Po občeznani požrtvovalnosti in vsestranskem prizadevanju č. g. župnika in duh. svetovalca Martina Jurkoviča so si namreč župljani omislili krasno podobo sv. Družine, koje blagoslavljanje se je vršilo pre-tečeno nedeljo nad vse veličastno in ganljivo. Pravi sijaj vsej svečanosti so podelili premil. knez in škof, ki so na prošnjo č. g. župnika sami blagovolili priti blagoslovit to podobo. 2e na predvečer so krasni slavoloki s primernimi pomenljivimi napisi, ljubki drevoredi prirejeni iz zelenega smrečja in prepre-ženi z bujnimi venci dišečih cvetlic naznanjali, da se Št. Peter pripravlja na izvanredno slavnost. Ko je odzvonilo »Zdrava Marija«, se zasliši toli priljubljeno trjančenje, med odmori se je razlegalo mogočno pokanje možnarjev daleč čez Slovenske gorice in tje čez Dravsko polje, množica ljudstva pa je občudovala umetni ogenj, ki se je v povzdigo svečanosti na predvečer priredil. A najbolj željno se je pričakovalo prihodnjega dne. Končno je napočil toliko za-željen dan, kojega so spet na vsezgodaj naznanili miloubrani glasovi zvonov in mogočno doneči streli. Okoli 9. ure se pripeljejo mi-lostljivi knez in škof, kojih je pričakovalo obilno število ljudstva, dasiravno je bil slovesen vhod v cerkev napovedan še le ob 10. uri Proti deseti uri začel se je pomikati sprevod v cerkev. Ko so premilostljivi knez in škof podobo slovesno blagoslovili, so ob asistenci preč. gg. stolnega cUkana K. Hribovšeka, stolnega župnika B«hinca in stolnega kanonika Mlakarja ter mnogih drugih čč. gg. duhovnikov peli pontifikalno sv. mašo. Po dokončani sv. maši so stopili na prižnico ter so vernikom v ginljivih besedah priporočali češčenje in posnemanje sv. Družine Nazareške. K sklepu so še prevzvišeni vladika vernikom podelili svoj višepastirski blagoslov. Popoldne so preč. gosp. prelat in stolni dekan K. Hribovšek peli lavretanske litanije. Lep in ginljiv prizor se nam je pokazal po opravljeni popoldanski službi božji. Zunaj cerkve namreč so čakale matere, ki so pripeljale ali prinesle svoje majhne otročiče, da bi jih premilostni nadpastir blagoslovili, kar so tudi drage volje storili. Tako se je končala ta za celo faro toli pomenljiva in lepa slovesnost, ki bo gotovo vsem faranom ostala živo v spominu že zavolj tega, ker so imeli v svoji sredini premilega nadpastirja. Prevzvišeni so nazadnje še obiskali zavod čč. solskih sester, katere so po napornem delu istega dne pripravile mično zabavo. Njih gojenke so namreč predstavljale sv. Pavla v slikah z živimi podobami in igrokaz s petjem »Odpadnikova sestra«; oboje izvirno delo in izborno uprizorjeno od č. sestre M. Vspodbujevalne besede prevzvišenega vladike bodo kakor čč. sestre bodrile v njihovem blagem poklicu, tako tudi njih gojenke mogočno nagibale k vztrajnosti in gorečnosti. Sevnica ob Savi. (Naša občina) je postala udova vsled odstopa gospoda župana. Dasiravno bomo imeli na jesen nove volitve, vendar je gospod župan prostovoljno ostavil to častno službo. Vodstvo občine je prevzel začasno najstarejši občinski svetovalec, posili n e m e c Anton Smrekar. Dvakrat je že povabil gospode odbornike k izvolitvi novega župana, a nikdar jih ni bilo zadostno število. Pa to ni nič novega, saj težavnejšega posla ni, kakor naš sevniški odbor skupaj zbrati k sejam in drugim posvetovanjem. Kmetje Se že pridejo bodisi v nedeljo ali delavnik, gospodje iz trga pa nimajo časa, ob nedeljah ne, ker so večinoma obrtniki, ob delavnikih pa nočejo priti. Kmetom je seve bolje pri rokah, ko ima eden dve uri, drugi imajo pa po eno uro hoda. Mislil bo kdo, da je gospod župan radi tega odstopil. O ne! Meseca marcija smo čitali v »Sloven. Gospodarju« o neki čudni uganki, a zdaj nam jo je stavil gospod župan. Kakor je bilo rečeno o tisti uganki, da bi jo gospodje tržani lahko rešili ko bi hoteli, kmetje bi jo pa radi, pa je ne morejo, ker jih je komaj ena tretjina v odboru. Priporočati bi bilo celemu odboru, naj bi se bolj oziral na gospoda župana in občane sploh, kakor pa na posamezne uslužbence, kateri nam niso v korist. Tretjikrat je sklican odbor na 4. majnik k volitvi. Bomo videli, kaj bo. Najboljše in najlepše za občino bi bilo, da ostane še pod prejšnjim vodstvom. Gospoda župana pa tudi lepo prosimo, da še sprejme to častno mesto nazaj, ker ima kmečko ljudstvo posebno zaupanje do njega. Odborovo večino pa tudi prosimo, naj gosp. župana podpira v njegovih težavnih poslih. Nahajajo se nekatere osebe po trgu, ki se hočejo norčevati iz kmetov, ki se vtikajo v občinske razmere, a te bi pa opomnili na pregovor, ki pravi: Kdor preveliko govori, naj gleda, da se v jezik ne vgrizne. Nič se ne prenaglite, mogoče je, da tudi nam kmetom že »zora puca, bit' če dan a « Ormož-okolica. (Zahvala). V pretekli zimi ustanovila se je na novi slovenski šoli ormožke okolice šolarska kuhinja in sicer v tolikem obsegu, da je bilo mogoče skozi štiri mesece vsak šolski dan opoldne priskrbeti 80 revnim in oddaljenim otrokom toplo kosilce. Za ta blagi namen so darovali g. dr. Omulec, odvetnik v Ormožu 26 K; č. g. Kubinek, kaplan v Ormožu 18 K; g. dr. Kristan, zdravnik v Ormožu 16 K; g. dr. Presker, sodnik v Ormožu 10 K; g. Gomzi, gostilničar v Ormožu 10 K; g. dr. Geršak, bilježnik v Ormožu 5 K; č. g. Štiberc, župnik v pok. v Pušincih 5 K; g. Šepec, trgovec v Ormožu 5 K; č. g. Gliebe, župnik v Ormožu 4 K; g. Pernat, koncipijent v Ormožu 2 K; g. Jerše, davkarski pristav v Ormožu 2 K; gosp. Gera Magdič, mlinarica v Pavlovcih 2 K; g. Kandrič, gostilničar v Ormožu 2 K; g. Horvat, mlinar v Pušincih 2 K; g Topolovšek, klepar v Ormožu 2K; g. Kovačič, posestnik v Ormožu 1 K. Denarni prispevki znašali so torej 112 K. Razun tega so darovali različna živila iz Ormoža: gg. dr. Omulec, dr. Geršak, Gomzi, Miki, Šepec, Kandrič, Haler in Jožefa Magdič; iz Hardeka: gg. M. Stanič, Hanzelič, J. Vau-potič in A. Zinko; iz Pavlove: gg. A. Šoštarič in M. Keček; iz Pušinc: gg. A. Horvat in L. Bezjak; iz Dobrave: g. J. Vaupotič. Končno so še opoldne otroke domov na obed vzeli gg.: dr. Omulec, dr. Presker, Jožefa Magdič, vsi trije učitelji in šolski sluga L. Meško. Vsem tem blagim darovateljem in podpornikom prepotrebne šolarske kuhinje izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Ormož-okolica, dne 28 aprila 1902. Martin Stanič, načelnik, Jos. Rajšp, šol. vodja. Razne stvari. Iz domačih krajev. Letošnja spomlad. Sv. Jurij je storil letos popolnoma svojo dolžnost, katero mu nalaga ljudski pregovor. On pomlad v deželo prinesel je, vso zemljo z zelenjem potresel je. Še celo več je storil sv. Jurij, kakor pričakujejo ljudje, prišel je v naše kraje ne z zeleno, ampak s pisano suknjo. Toda zima se je kruto maščevala, da jo je pregnal tako zgodaj iz naših dežel. Poslala je skrivoma nazaj svoje otroke, sneg in mraz. V ponedeljek zjutraj je bilo videti prve sledove snega, v torek pa je celo pravilno snežilo. V strahu in trepetu živi te dni naš kmet. Danes še gleda vse v divnem cvetju in bujnem razvoju, a čez noč — mogoče — bo vse uničeno. Bog obvaruj! Imenovanje. Okrajnim glavar jem mariborskim je imenovan gospod na-mestniški svetovalec Marija grof Attems, do-sedaj vodja ptujskega okrajnega glavarstva. Društvo „Naprej" v Celju je 27. t. m. zborovalo v Narodnem domu. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Karlovšek z običajnim pozdravom na došle. Navzočih je bilo do 300 oseb, med tem polovico kmetov iz okolice. Tajnik Ivan Rebek je poročal o delovanju društva v preteklem letu, blagajnik Ivan Likar o blagajničnem prometu. Po končanem društvenem poročilu se oglasi k besedi notar Baš. Naznani, da je bil v zadnji številki lista «Naš Dom» na tak način na-padan, da je vsled tega primoran iz društva izstopiti, ako se današnji zbor ne izreče, da je trditev v «Našem Domu» neresnična, (klici: «je neresnična!») in da dela «Naš Dom» škodo slovenski politiki (klici: «dela škodo!»). — To je bila za nekatere liberalno navdahnjene ugodna prilika, da so prišli s «pereat»-klici na dan. — Na večino navzočih kmetov naredilo je to neugoden utis, nekateri so bili naravnost razžaljeni. Slišal sem opazko : da «zaradi jednega članka se ne sme obsoditi celega lista», «ako bodemo začeli sami proti sebi ruvati, se vse neha» in: «sedaj se bodemo začeli še sami med seboj prepirati», — a do glasnega ugovarjanja — menda radi ljubega miru — ni prišlo. — Predsednik Karlovšek pozval je za tem zborovalce, da dajo notarju Bašu zadoščenje s tem, da mu izrečejo popolno zaupanje. (Klici: «Živijo notar Baš!») — Govoril je potem g. Rebek ter poživljal kmete, da naj bodo odločni narodnjaki, naj svojo narodno samozavest povsod kažejo in naj ne pustijo sramotiti svoj materni jezik. — Dr. Dečko je pošteno ožigosal grdo počenjanje naših narodnih nasprotnikov, ki se nam prilizujejo le, kadar potrebujejo naše podpore, drugače pa pometajo z nami, kakor s svojimi hlapci. Kot siromaki so prišli k nam si kruha iskat, čisto ponižni so bili. Ko pa so skozi nas obogateli, postali so preširni in ošabni ter začeli gospodovati in zapovedovati. Toda slovensko ljudstvo vstaja, zabelo se je družiti in organizovati ter se posluževati gesla »svoji k svojim«. In vspehi se že kažejo. Edna nemška tvrdka za drugo propada, med tem ko naši trgovci lepo vspevajo. Z združenjem dosežejo se velike stvari; z združenjem vseh slovanskih poslancev dosegli smo sijajno zmago glede slovenske gimnazije, katero so nam hoteli Nemci ugrabiti, z združenjem doseglo je društvo vpeljavo nove mere pri oddaji mleka in doseglo bo še marsikatere lepe vspehe. Edina naša rešitev je organizacija naših stanov. Le na ta način otresli se bodemo tujega jarma, kakor so se ga otresli že pred nami bratje Čehi. Dr. Karlovšek zaključil je zborovanje s pripombo, da bode društvo zanaprej prirejalo pogostoma ednaka zborovanja po vaseh v okolici Celja. Ves shod vršil bi se bil v najlepšem sporazumlje-nju in slogi, da bi ne bilo zopet nesrečnega notarja Baša. Tukajšnji Slovenci živo obžalujejo, da je ta prepir nastal, ki ako se ne poravna v pravem času, utegne postati osode-poln za štajerske Slovence. Pa tukaj gojijo upanje, da se cela stvar poravna. — Opomba uredništva: Na ta način gotovo ne! Ker nam je došlo poročilo v zadnjem trenutku, odlagamo za danes nadaljne pripombe! Umrl je v Mariboru g. Vencelj Konig, posestnik lekarne «k Mariji pomagaj» v graš-kem predmestju. Sv. Lenart v Slov. goricah. Računi pri nemški hranilnici in posojilnici v Št. Lenartu se ne vjemajo prav. Zmanjkalo je vsaj okoli 140.000 K. Kontrolor in knjigovodja obenem (!!) je bil pri hranilnici med Nemci visoko spoštovani, Slovencem skrajno sovražni umrli župan Mr a vijak, brat mariborskega advokata dr. Ernsta Mravljaka. Zdaj se vršijo natančnejše preiskave. Mi hočemo počakati, kaj se bo dognalo, potem bomo govorili. Nemškutarji po Spodnjem Štajerskem so silno potrti vsled tega dogodka v Št. Lenartu! Pri Sv. Kunigundi na Pohorji je minoli ponedeljek 27 letni mladenič Anton Gričnik zavoljo popravila nesel neko orodje kovaču. Pri kovačnici sta se on in neki že prileten žagar začela šaliti, in pri tem je mož z železnim kolom, ki ga je ravno držal v roki, po nesreči mahnil ter zadel v desno nogo mladeničevo, da se je kost pri sredini litke ali meče popolnoma prelomila. Hitro poklicani zdravnik je kosti vravnal, a revež seveda čuti bolečine; trpi pa trpin potrpežljivo. Izpiti učiteljske usposobljenosti na tukajšnjem c. kr. učiteljišču so se začeli danes 1. majnika in bodo trajali do 7. maj-nika. Oglasilo se je le 6 gg. učiteljev, oziroma gc. učiteljic. Osebna vest. Tehnični vodja državnih del za pokončavanje trtne uši gosp. Franc Matjašič je imenovan vinorejskim nadzornikom I. razreda s sedežem v Gradcu. Premeščenje. Finančni minister je iz službenih ozirov premestil c. kr. geometra Em. Martinyja iz Celja v Maribor. Njegov namestnik je novoimenovani c. kr. geometer R. Verbič; svoj sedež pa ima v Konjicah in ne več v Celju. Osemdesetokrat godoval je letos g. Jurij Napotnik v Konjicah. Ob tej priložnosti so svojega očeta-godovnjaka «na Jurijevo» obiskali mil. gospod knezoškof iz Maribora. Oba skupno sta med ostalim obiskala obe cerkvi in grob zvečnele tovari-šice, oziroma matere. — Duševno in telesno krepkemu jub:lariju ljubi Bog daj še mnoga, mnoga leta obhajati Jurijevo! Iz Savinjske doline se z dne 26. poroča: Če nas ljubi Bog obvaruje mraza in poznejših ujim se kaže v vsej Savinjski dolini prav dobra letina. Sadja, vina in žita se obilo obeta; tudi hmelj se že prav lepo razvija. Drevje je vse v cvetju. Druga leta imel je sv. Jurij komaj zelen plašč, letos ima pa kakor v maju s cvetjem posutega. Oddaja lova. Sledeče lovske okolice bodejo na spodaj naznanjenih mestih in dneh na 8 let, to je od 1. julija 1902, do I. julija 1910 po dražbi oddane. V uradu ces. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru dne 10. junija 1901 ob 9. uri dopoldne Dobrenj, Sv. Ilj, Jelovec pri Kamnici, Jan-žovska gora, Kaniža, Karčovina, Št. Kuni-gunda, Polička vas, Ravnica, Slemen, Svičina, Vukovski dol, Vrtički vrh in Cirknica; dne II. junija 1902 ob 9. uri dopoldne: Grušova, Jarenina, Št. Jakob, Št. Marjeta na Pesnici, Št. Martin pri Vurbergu, Št. Peter, Doljni Duplek, Vosek, Gornji Boč in Ciglenci. C. kr. okrajno glavarstvo Maribor, dne 18. aprila 1902. Tisoč psov pokončali so v zadnjih tednih po Štajerskem in Koroškem radi stekline. Nad 70 ljudi je bilo popadenih, od teh jih je mnogo umrlo. Pasji kontumac je sedaj proglašen za vse kraje od Beljaka do Semeringa. Iz šole. Učiteljem je imenovan na šoli v Pišecah začasni učitelj g. Rudolf K a 1 a n istotam, na dvojezično ljudsko šolo v Brežicah pride za učiteljico učitelj, gdč. J. Sorič iz Teharij. Za učiteljico na ljudski šoli v Bučah je imenovana učiteljica gdč. Roza Preskar. Definitivni učitelj gosp. Gustav Potočnik v Petrovčah, okraj Celje, gre v stalni pokoj. St. Pavel pri Preboldu. Preteklo soboto je tukaj umrl mož v najboljših letih, ker se je preveč žganja napil. Umrl je na-gloma in nepreviden. Mož je bil sicer dober kristjan, je redno obiskaval službo božjo in tudi pri popoldanski službi božji si ga večkrat videl. Pa to slabost je imel, da je rad žganje pil, in ta ga je spravila v prerani grob. Pot je zgrešil. V ponedeljek, dne 14. aprila t. 1. se je vračal iz Radgone 49 letni Valentin Štelcar, posestnik iz Kraljevec, župnije Sv. Jurija ob Ščavnici. Na potu je najbrž zašel, ker do sedaj je vse poizvedovanje domačih zastonj. Mož je šantav, male velikosti, okrogloličen, sivih oči, rumenočrnih las, obrit, slab in bolehen, ter medlega, bledega obraza. Oblečen je bil v snažno, črno, dolgo suknjo, sive hlače in črni telovnik. Na nogah je imel i obute goveje čevlje in palico v roki. Kdor i bi znal za moža, ali ga videl, ali kje našel, se lepo prosi, naj to nemudoma naznani pod naslovom: Jera Štelcar v Kraljevcih, poŠta Sv. Jurij ob ŠCavnici. „Dijaški dom" v Celju. «Dijaška kuhinja» v Celji je kupila za nameravani «Dijaški dom» zemljišče Gugenmossovo s hišo vred za 61.000 K. Posestvo je jako obširno in se nahaja na njem park, drevored in drsališče. V Slovenjem Gradcu nimajo nobenega slovenskega odvetnika. Kakor se nam poroča, delajo Slovenci na to, da pridobijo za Slov. Gradec slovenskega odvetnika. Gotovo bo potem marsikomu greben padel! Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je umrla dne 26. aprila Barbara Sinko, mati ondotnega č. gosp. župnika, v 84. letu svoje starosti. Sprevod, katerega se je udeležila velika množica ljudstva, je vodil mil. gospod prošt ptujski, Josip Flek. Blagi pokojnici svetila večna luč! Slovenski vojak — morilec. Gostilničar Woli iz Francovih varov je popival v Pragi v družbi vojakov. Potem je izginil in našli so ga umorjenega v nekem jarku ob praških Hradčanih. Preiskava je dognala, da je morilec vojak pri trainu Franc Toutzka iz Št. Jakoba pri Mariboru. Dogovoril se je s svojima tovarišema Tellekom in Etzowskim z Wolfom za sestanek na Hradčanih. Ta trojica je sklenila Wolfa umoriti. Ko je Wolf prišel v jarek, ga je Toutzka omamil s kamenjem ia ga potem ubil. Ko so vojaki oropali svojo žrtev, so zbežali. Nagrado, ki je bila razpisana za onega, ki naznani morilca, dobi neka deklica, s katero je Toutzka veliko oropanega denarja zapravil. Vsi trije storilci so bili že dolgo časa pri vojakih in so že vsi predkaznovani. Pri Toutzki so dobili hotelirju Wolfu oropane stvari. Deželni zbor štajerski se skliče za dni 3. 4. in 5. maja h kratkemu zasedanju, da dovoli graškemu mestu 14 milijonov posojila in da prevzame dežela tudi za to posojilo jamstvo. Ali se slovenski poslanci udeležijo tega zasedanja, še ne vemo. Šmarje pri Jelšah. Dne 3. marca 1.1. novoizvoljeni ob čin ski zastop za okolico Šmarje pri Jelšah je v svoji prvi plenarni seji dne 27. aprila 1.1. enoglasno sklenil in vposlal naslednjo zahvalo našim poslancem: »Občinski zastop okolice Šmarje pri Jelšah v svoji seji dne 27. aprila 1902 izreka svojo najudanejo zahvalo vsem državnim poslancem, ki so tako složno in častno odbili naskok naših nasprotnikov na celjsko slovensko gimnazijo.« Kakor slišimo, je baje nedavno »Slov. Narod« naznanil, da je nameravalo znano »Slovensko kmetsko društvo« prirediti v Šmarju pri Jelšah v nedeljo dne 27. aprila t. 1. javno društveno zborovanje. Na dnevnem redu bi bilo tudi celjsko vprašanje. Kako se je to baje napovedano z borovanje obneslo in ali se je sploh zborovalo, nam ne vedo tukaj niti najbližnji sosedje ničesar povedati. Pasji kontumac je razglašen, kakor po celem Spodnjem Štajarskem, tako tudi v kozjanskem okraju za tri mesece. Razglas pa se je nabil samo v nemškem jeziku tako-le: »Hier ist Hunde Contumaz.« Čudno, kakor da bi bili tukaj samo Nemci z nemškimi psi. Čudno pa vendar resnično, da se tudi v Kozjem še vedno nemščina šopiri vsled par privandranih Nemcev, katere lahko prešteješ na prstih ene roke. Tako ne sme naprej! Iz Zdol pri Kozjem. Mesec april je bil prav lep in krasen. Sadno drevje je v najlepšem cvetju, kar obeta mnogo sadja. Dne 21. aprila je bila nevihta z gromom in ploho. Dne 24. aprila pa je padla močna slana, tako da se je bilo bati, da nam je posmodila lepe trsove mladice, ki so se že prav lepo razvile in nam obetajo mnogo zlatega grozdja. Ljubi Bog nas obvaruj vseh vremenskih nezgod. Cerkvene stvari. Birmovanje v Kostrivnici rogačke deka-nije se bo opustilo, ker so se med otroki pokazale ošpice, ki je nalezljiva bolezen. Župnijski izpit delajo te dni čč. gg.: Jožef Mihalič, kapslan pri Sv. Križu na Murskem polju, Mihael Šket, provizor v Ribnici, Anton Drofenik, kapelan pri Sv. Andražu v Slov. goricah, Franc Koželj, kapelan v Središču in Jožef Musi, kapelan pri Sv. Martinu v Rožni dolini. Orgljarski šoli v Celju so darovali čč. gg. duhovniki: A. Hajšek kanonik v Slov. Bistrici 7 K, Fr. Ogradi opat tukaj 10 K, I. Gunčar župnik na Vurbergu 4 K, I. Kolar župnik na Kebelju 14 K, dr. Sernec 20 K, dr. Dečko 10 K, čč. gg. kaplana Grobelšek in Požar v Slov. Bistrici 3 K. — Torej lepa hvala imenovanim dobrotnikom, ker podpirajo glasbeno umetnost na domačih tleh. — Karol Bervar, vodja. Cecilij ansko društvo za lavantinsko Škofijo je imelo dne 24. aprila v prostorih katol. del. doma izvanredni občni zbor. Povod temu zboru so bila nova društvena pravila. Odbornikom se izvolijo gg. kanonik Majcen, dr. Bezjak, revident Štrakl, korvikarja Mar-košek in Trop, profesor Vreže in stolni organist Wagner; namestnikom pa veroučitelj A. Cižek in stolni kaplan Bohak. Po predlogu g. Štrakla se sog'.asno sprejmejo sledeče resolucije: 1. Cecilijansko društvo priporoča čč. cerkvenim predstojništvom, da se pri sprejemanju orgijavcev ozirajo le na spričevala orgljarskih šol, ki so ustanovljene v duhu cecilijanskega petja in z dovoljenjem kn. šk. ordinarijata. 2. V prospeh pravilnega cerkvenega petja se najtopleje priporoča edino slovensko strokovno glasilo »Cerkveni Glasbenik«. 3. Za vspešno gojenje cerkvenega petja je neobhodno potrebno, da se čim prej uredi in zboljša organistom plača. Zato Cecilijansko društvo pozdravlja ustanovitev »podpornega društva za organiste« in pristopi temu društvu kot ustanovnik. Po poročilih nekaterih listov se je ustanovila v Mariboru orgljarska šola; Cecil. društvo izjavlja, da ni z isto v nobeni zvezi. Predlagalo se je še marsikaj, kako bi bilo mogoče povzdigniti cerkveno petje. Osobito bi morali že obstoječi cerkveni zbori stopiti v večjo dotiko, da bi se lahko prirejali poučni shodi. Organiste, ki se niso vežbali v orgljarskih Šolah, bi trebalo v počitnicah povabiti k posebnemu orgljarskemu tečaju. Vsi ti predlogi so se odobravali in bo moral odbor gledati, kako jih mogoče uresničiti. Treba pa, da se gg. organisti sami zanimajo za društvo in njegove namene podpirajo. Od Negove. Dne 2. aprila t. I. vršila se je pri Negovi redka in naj bi bila redka slovesnost. Dne 6. novembra lanskega leta je počil srednji zvon in prišel ob svoj mili glas. Zavarovan je bil pri »Unio catholica« zatorej ga je izročila v livarno Frisch & Szabo v Gradcu, katera je zvon popolnoma prenovila in ga dala v Gradcu tudi blagosloviti na ime: Sv. Jožef Težavno delo, vmeščenje zvona, izvršil je občeznani g. Janez Lančič, kleparski mojster pri Sv. Petru v Gornji Radgoni. To delo ga toplo priporoča. Venec te slovesnosti je blagovolil doplesti velečastiti g. dekan Josip Jurčič s tem, da je priSel s pridigo in s pozno slovesno sv. mašo. Bog mu plačaj. Ubrani, lepo glasno doneči zvon negovski pa naj dolgo let vsem faranom in bližnjim sosedom oznanuje čast Božjo, mir ljudem in večni mir pokojnim. 8>rnštvena poročila. Prvi občni zbor društva „Edinost" v Št. Juriju v Slov. gor. se bo vršil dne 4. maja popoludne. Slavnostni govor ima gosp. Ant. P. Korošec iz Maribora. Ptujska čitalnica je preložila svoj koncert na 10. majnika t. 1. Kat. slov. politično društvo na Te-harjih si je izvolilo na občnem zboru zadnjo nedeljo sledeči odbor: g. Jos. Rebov, predsednik; Martin Vizjak, podpredsednik; Andrej Presker, tajnik; Štef. Lube, blagajnik in Mart. Šmerc, knjižničar. — Navduševalne govore sta imela gg. kaplan Bratkovič in dr. Karlovšek. Izkaz darov za hajdinske tambu-raše. Domači rodoljubi skupno 28 K; ptujska posojilnica 30 K; č. g. Matej Osenjak, župnik pri Sv. Petru pri Radgoni 10 K; Ptujčani in drugi gostje pri prvem nastopu tambu-rašev na Vel. ponedeljek skupaj 32 K 20 v; g. Klanjšek nabral 4 K. — Vsem darovalcem izrekamo pa srčno zahvalo ter prosimo na-daljne podpore, ker se oglaša k pristopu vedno več fantov, in mnogo takih, ki si ne morejo sami kupiti tamburic. Darove sprejema Alojzij Pogrujc, učitelj na Hajdini pri Ptuju. Sv. Urban v Slov. gor. Ustanovna slavnost našega bralnega društva se je zadnjo nedeljo slavila zelo sijajno. Udeležilo se je mnogo zavednega ljudstva. K društvu je pristopilo že 126 udov in je bodočnost društva zagotovljena. Vse navzoče je srčno pozdravil predsednik osnovalnega odbora vrli kmet Kaisersberger. Po pozdravu so se razumljivo razložila društvena pravila. Mladenič, Martin Ceh, je navdušeno prednašal pesem »Rojakom!«, mladenka Polonica Hameršak pa pesem : »Vprašaš, čemu sem Slovenka.« Slavnostni govor je imel č. g. Franč. Gomilšek od Sv. Barbare pri Ptuju in sicer o Slomše-kovem reku: Vrli- Slovenci! Sveta vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam kjuč do zveličanske narodne omike! Pač ni treba omenjati, da je govornik s svojo plamtečo besedo očaral in vnel vse poslušalce. Pri vo-litvi odbora je bil izbran predsednikom kmet Kaisersberger, odbornikom pa Simonič, Bezjak, Čeh, Kozoderc, Kos, Belec, Hameršak. Med posameznimi točkami je prepeval slavnoznani andraševski pevski zbor. Hvala mu za njegovo krasno, v srce segajoče petje. NaSe društvo pa procvitaj! Braslovče. Ker so se v nedeljo, dne 20. aprila t. 1. gledališki igri »Od hiše« in »Blaznica v prvem nadstropju« zelo povoljno igrale in ker je bila udeležba tolika, da je radi pomanjkanja prostora moralo več ljudi oditi, se bosta te igri na splošno željo in za-htevanje občinstva ponavljali in sicer v nedeljo, dne 4. maja t. 1. v prostorih g. Frane Grada. Da se vsakdo lahko udeleži, bode prva predstava ob 4. uri popoludne, druga pa ob 8. uri zvečer. Odbor. Slov. katol. akademično društvo • „Zarja" v Gradcu si je na svojem prvem rednem občnem zboru dne 25. t. m. za letni tečaj 1901/2 izvolilo sledeči odbor: Predsednik: cand. iur. Jožef Dermastia, podpredsednik : stud. phil. Jožef Koletič, tajnik: stud. phil. Anton Jarc, blagajnik: stud. phil. Anton Detela, gospodar: stud. phil. Franc Kolenec. Iz Žalca. Občni zbor «Slov. kat. delavskega društva» dne 13. aprila t. 1. izvršil se je vrlo dobro. Če tudi ni bila vdeležba Bog ve kako ogromna, vendar pa so bili vsi zborovalci vneti za prospeh društva in so pazno sledili zborovalnemu vsporedu. Po običajnem pozdravu gospoda predsednika je č. gosp. K r u 1 c, kapelan v Žalci, krepko in jedernato govoril: «Kdo in kako naj deluje pri rešitvi socijalnega vprašanja.» Govoril je stvarno in prepričevalno, zato pa je tudi njegovemu govoru sledilo burno odobravanje. Tudi drugi govor g. I. K a č - a o delavskem in obrtnem vprašanju, ki se je načeloma popolnoma strinjal s predgovornikom, bil je z navdušenjem sprejet. Nanašal se je največ na veliko potrebo in korist obrtnih in drugih strokovnih šol, katerih — žal — Slovenci najbolj pogrešamo. — Blagajniško in tajniško poročilo, katero se je za tem prečitalo, vzelo se je v občo zadovoijnost na znanje. Društvo ne nazaduje, ampak mirno in tiho napreduje. Izvolil se je toraj z vsklikom vnovič ves stari odbor. Pri nasvetih so se na predlog društvenega tajnika g. Tone GorSek-a in g. Ivan Kač-a med mogočnim odobravanjem sklenile soglasno sledeče resolucije: I. Občni zbor «Slov. kat. delavskega društva» v Zalci, dne 13. aprila 1902 soglasno sklene, da se popolnoma strinja s sklepom zaupnega shoda, dne 10. aprila 1902 v Celji radi slovenske gimnazije, da je iste mesto jedino v Celji in nikjer drugod. — II. Resolucija, ki se posije naSim državnim poslancem, da naj delujejo z vsemi močmi na to, da se ustanovi v Žalcu slovenska državna obrtna šola. — III. Resolucijo za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani s predlaganimi fakulteti. — IV. Resolucija, katera naj se pošlje našim državnim poslancem, naj delujejo z vsemi močmi na to, da se uvede državno zavarovanje delavcev in obrtnikov. — Vse te resolucije so se po sklepu poslale našemu državnemu poslancu č. g. J. Žičkarju. Se po nekaterih nasvetih in sklepih, ki pa so le ožjega društvenega pomena, zaključil je gospod predsednik zborovanje s trikratnim «Zivijo»-klicem svetemu očetu Leonu XIII. in Njeg. Vel. cesarju Franji Josipu I. Med zborovanjem in še tudi pozneje med prosto zabavo so zborovalce prav ljubko s petjem kratkočasili pevci iz Gotovelj in želi obilno pohvale. — Tako je površen opis tega občnega zbora. Društvu pa kličemo, le tako vrlo naprej! Gotoveljski. Iz drugih krajev. Ropar Musolino. V Lucci se vrši porotna obravnava proti italijanskemu roparju Musolinu, ki je bil nekoč radi umora nekega Zoccolija obsojen na 21 let ječe, a je ušel, ubil skoro vse svoje nasprotnike in vodil več let celo vojsko italijanskih orožnikov za nos. Musolino je vedno trdil, da ni nikogar umoril; zato je baje ušel iz ječe in je sklenil maščevati se za storjeno krivico. Usmrtil je n. pr. nekega Creo, ki je proti njemu po krivem pričal. Umoril je še mnogo drugih, a baje le v silobranu, da ni poginil kakor lačen volk na cesti. »Jaz nisem brigant, nisem ropar, niti morilec kristijanov, jaz sem le — maščevalec«, je dejal v sodni dvorani. Ko je pripomnil predsednik, da je ukral Zaccoliju 100 lir, je zavpil Musolino ves besen: »Takoj ostavim dvorano, ako boste še nadalje tako govorili; Musolina ne boste nekaznjeni sumničili tatvine.« Ko so omenili v obravnavi tudi nekega orožnika, katerega je Musolino umoril, je začel ropar jokati, čeS, da je ta res njegova nedolžna žrtev, katero je ustrelil v skrajni sili. Zdravniki so dognali, da je Musolino božjasten. Obravnava še ni končana. Musolino je bil več let strah italijan-' skih oblastev. Ker ni storil nobenemu revežu žalega ter se tudi kot begunec vedel vedno plemenito, ga je priprosto ljudstvo slavilo v pesmih kot junaka. Revni pastirji in kmetje so ga skrivali in živili. Velike tolpe orožnikov in vojakov so ga iskale zaman. Padel je orožnikom v roke slučajno in bolan. O Musolinu je več italijanskih narodnih pesni; neki pisatelj je spisal celo gledališko igro o njem. Sedaj ga pa čaka bržčas smrtna kazen. Živo pokopano dete. V Brunšviku so aretirali delavca Ferboseja in njegovo ženo, ki sta svojega en dan starega otroka živega pokopala v zemljo. Aretiranca imata še sedem otrok. Dirka s smrtjo. Jednak slučaj, kakor je sledeči, se je še malokdaj pripetil v zgodovini amerikanskih železnic: Po Baltimore & Ohio Southwestern progi med postajama Shoals in Washington sta se pomikala dva hitra tovorna vlaka. Vlak št. 33 je bil v Shoals ko je dobil povelje, da naj odrine naprej, ker je proga zanj prosta in da nasprotni vlak št. 50 čaka nanj v Washington. Kmalu za tem pa je vlak št. 50 dobil novo povelje, naj odide ker čaka nanj vlak št. 33 v Shoals. Naravno je, da bi se bila zvečer ta dva vlaka zaletela drug v druzega in da bi bila nesreča neizogibna. Tu pa je postajni načelnik v Washington zapazil pomoto, hitro odšel na tir ter tam vkazal premikalni lokomotivi naj zdirja z vso močjo za tovornim vlakom. Strojevodja je uvidel za kaj se gre in zakuril je lokomotivo na vso moč. Deset milj od Washingtona so šele zagledali rdeče luči na kabusu tovornega vlaka. Kmalu so bili skupaj. Tovorni vlak je dobil znamenje naj zapelje na stranski tir postaje, katero so ravnokar in kakor po naklučju dosegli. Ni bil še dobro na tem tiru, že pridirja nasprotni tovorni vlak z vso hitrostjo na postajo. Preprečena je bila huda nesreča. Železniška družba gotovo ne bo pozabila obdarovati vrlega postajnega načelnika. Strašen umor v Saležu na Primorskem. V ponedeljek zjutraj okoli 9. ure je vstal 541etni vdovec Škrk Ivan ter pride v hišo, kjer je bila sama 251etna sinaha, hišna gospodinja Marija Škrk. Kakor sam Škrk trdi, je vprašal sinaho, da mu da zajutrek, ali ta mu ga ni hotela dati. Naenkrat pograbi veliki nož in jo prične mesariti; sinaha mu je utekla na dvorišče, kjer jo je vnovič vlovil, jo prijel za lase in jo 28krat z nožem močno udaril; največja rana je bila zadaj za desnim uSesom skozi goltanec v pljuča in skozi pljuča. Priče ni bilo nobene razun sedemletne Pavlice županove in dvanajstletnega dečka. Pavlica priteče po očeta rekoč: Tata, pojte gledat, kako Frenckov Marijo z velikim nožem udarja in za lase po «borjaču» vlači, in vsakikrat, ko jo udari, kri daleč skoči. Ona pa joče in ga prosi, da naj jo pusti. — Fantič je tekel v prodajalnico in povedal dogodek prodajalničarki Katri Kocman, katera je hitela po župana. Med potjo sreča morilca, rekoč mu: Janez, kaj ste napravili ? — Kar sem mislil, je bil odgovor. Zupan Grilanc in Katarina Kocman, ko prideta na lice mesta, sta zagledala vse dvorišče krvavo in uboga žena je ležala na drvih z v zemljo obrnjenim obrazom že mrtva. Zupan je odredil stražo in poslal nekaj mož za morilcem, kateri so se koj vrnili in povedali, da je morilec skočil v neko jamo blizu vasi, kjer so opazili kamen z nad jame odvaljen. Uro pozneje dospe poročilo iz Zgonika, da je bil morilec v Zgoniku in da je povedal, da je nevesto ubil ter da je hotel skočiti v jamo, pa da se je premislil in da gre sam k sodniji v Sežano, in je tudi nož tam kazal. Ne dolgo potem so ga orožniki s Proseka prijeli in seboj peljali. Ob 3. uri popoldne je prišla komisija in je dala mrtvo truplo prenesti v mrtvašnico v Zgonik. Gospodarske drobtinice. Boj rjavemu hrošču. Narava se pro-buja in oživlja, pomlad s vso svojo lepoto je tu. Kamor se ozremo po tej božji zemlji, povsod vidimo zeleneti travnike, gozdovi dobivajo novo obleko, priden poljedelec orje in seje, po vinogradih se sliši veselo petje delavcev. Pa, dragi bralec, vem da boš po-prašal, kako je to, da se je vse imenovalo» le sadovnjakov ni nihče omenil, in vendar je tam najlepše. Da, najlepše je, vse je v cvetu, vse je odeto v belo obleko; obilo sadja je upati. Toda sedaj sva opazovala vso to krasoto od daleč, stopiva bližje, oglejva si ta ali oni sadovnjak. In sedaj se najnim očem odpre nekaj groznega. Vse polno je nekega rujavega mrčesa, kateremu so dali ime rjavi ali majnikov hrošč, to zato ker je res rjav, in se prikaže koncu aprila in v začetku maja. Ne bom tukaj opisoval, kakšen je, naj se toraj čitatelj sam blagovoli potruditi in naj si ga ogleda. — Škoda, ki jo doprinaša rjavi hrošč, je očitna. On uniči cvetje in listje in tako pripravi sadjerejca, da ne dobi samo nič sadja, temveč, da tudi drevo kolikor toliko oslabi. Kakor potrebuje človek pljuča, da mora dihati v se zrak, in ker brez tega ne more živeti» tako potrebuje tudi drevo listja, ki je, kakor človeku pljuča. Ker tedaj rjavi hrošč uniči listje, ne more tudi sadje lepo dozoreti, ker ne dobiva dovolj organskih snovi. To je na kratko škoda, katero doprinaša sadnemu drevju, in cenjeni čitatelj bo gotovo raz-videl, da ni malenkostna, kakor trdijo nekateri. — Ako hočemo tedaj, da bomo imeli jeseni obilo lepega in dobro dozorelega sadja,, pokončujmo ta mrčes takoj od začetka. Najbolje je v jutro, ko je še rosa, da ne more leteti, ker so mu otrpnile v hladnem maj-nikovem jutru krila. Pogrnimo pod drevo» kjer mislimo otepati hrošča, dovolj veliko rjuho, potem potresimo na lahko drevo, tako da popadajo hrošči na njo. Potem gremo k drugemu drevesu in tako naprej, dokler nismo pri koncu. Nato pogrnimo lepo skupaj in potisnimo vse skup v vrelo vodo, katero je pridna gospodinja tačas pripravila. Mrtve hrošče lahko pomečemo perutnini, ali pa je vržemo na mešanec ali kompost, za kar so posebno priporočljivi, ker so bogati na dušiku. — S tem, da smo tako obirali hrošče, pokončali smo tudi mnogo ogrcev, katere poljedelec dobro pozna, kot velike škodljivce na polju; tudi v vinogradu, na vrtu in travniku delajo veliko škodo. — Ker je letošnje leto, hroščevo leto, bomo imeli pred njimi tri leta mir, ker se v tolikem številu prikažejo le vsako četrto leto. Da pa še se jih tedaj obranimo, pokončujmo pridno ogrce» posebno tedaj ko orjemo, ne preganjajmo ubogega krta, kateri jih mnogo pokonča, dasiravno nam njegove krtine niso ljube. Iv. Vuk. Loterijske številke Gradec 26. aprila: 90, 46, 28, 36, 77. Dunaj 26. aprila: 80, 46, 81, 14, 11. Društveua naznanila. Dne 4. maja: Koncert »Kmet. bral. društva v Gor. Radgoni« v gostilni »pri Angelju« s tamburanjem, petjem, četvorko na lok in deklamacije. » » » »Bral. društva pri Sv. Rupertu v SI. gor.« veselica popol. ob 3. Petje in igri: »Kmet Herod« in »Jeza nad petelinom in kes«. Dne 8. maja: »Katol. bral. društva na Polzeli« ob 3. uri pop. gledal, prepstava »Lurška pastarica« v prostorih g. župana Jul. Zigana. Dne 11. maja: »Dekliške zveze bral. društva pri Sv. Juriju ob Ščavnici« velika spomladanska slavnost v gostilni gospe Slane. ? ? ? »Bral. društva v Podvincih pri Ptuju ob 3. uri popoldan v gostilni g. Voj-skovi pogovori, igra in srečolov. Dve učiteljski službi za dva razreda 213 1—1 na Stari cesti pi*i Ljutomeru. Prosto stanovanje. Prošnjiki naj se oglašajo SC do SO. maja t. 1. pri naeelniitvu kraj. Šolskega sveta. I. Novak, načelnik. Oddaja trt! -m Po pomoti mi je še ostalo 1000 komadov suho cepljenih trt I. vrste in sicer: 542 Laški rilček, 400 traminer in 58 Burgunder na Rip. portalis cepljene. Zadnja cena 180 K. — Ako jih kdo še potrebuje, naj se oglasi najkasneje do 15. maja pismeno. Anton Slodiy'ali, trtnar pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., pošta Juršinci pri Ptuju. JOŽEF PESTEČ, nasled. F. X. Halbartha 203 1—1 trgovina z železnino y Maribora, Tegetthoffova cesta št, 3. priporoča svojo mnogovrstno #zalogo naj-J® $ boljšega šta-mv j # jerskega t kovanega že-leza, 1% 10 kr. ' najboljši Port- ^ land cement 100% 2-60 gl. najboljši Roman cement 100% 1-45 gl. traverze itd. Za spomladni in letni čas patentirane F. X. Halbartha <§> Peronosperabrizgalnice <§> dalje najboljše trake za požlahtenje, mlatilnice, kakor tudi vsakovrstno drugo orodje po najnižji ceni. Najtrpežn ej še kose za katere se jamči. Tabilo k seji občnega zbora ormoške posojilnice, registr. zadruge z neom. zavezo, Frietor-Vors Jussierein, registr. &8nossenscliaIt mit nieschr. Haftnng, ki se odredi na nedeljo, 11. maja 1902, ob 2. uri popoludne v posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo predstojnikovo, polaganje računov in bilance za preteklo leto 1901; 2. Poročilo nadzorstva o računih in bilanci za leto 1901; 3. Predlog predstojništva in nadzorstva o porabi čistega dobička ; 4. Dopolnilna volitev predstojnikovega namestnika, eventualno enega odbornika; 5. Slučajni predlogi. 207 l—i Ormož, 27. aprila 1902. Martin Ivannša. Dr. I. Geršak. VABILO na 208 1—1 občni zbor Kmetijske zadruge za fvanjce in okolico, ki se vrži v nedeljo, dne 11. maja 1902, ob 2. uri popoludne v hiši gosp. Perka v Ivanjcih. Dnevni red: 1. Potrdilo letnega računa. 2. Volitev načelništva. 3. Posvetovanje o raanih zadevah zadruge. Če bi ta občni zbor ob zgoraj določeni uri ne bil sklepčen, vrši se isti dan ob 3 uri popoludne z jednakim vsporedom drug občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu zadružnikov. Načelstvo. Želite li 562 9—9" več JaJec por*itni? več in boljšega mleka? kmalu tlebele, lepe svinje ? »tirava, dobro reje—a teleta ? moč., trpeč, uprežno živino? potem primešajte h krmi Bartheln070 krmilno apno ft hilar vam ne bode žal, Navodila razpošilja zastonj M. Barthel & Co., Dunaj X Prodajalnice v Mariboru: M. Berdajs, L. H. Korošec, Franc Frangež, Josip Kavčič, S. Novak, Max Wolfram in Pahnerja sinovi. i 208 14—1 Vinogradniki! čuvajte Yinsko trto! ► je naslov za vinorejce zelo koristni knjižici (s podobami), ki se dobi pri nje izdajatelju g. Ant. Kosi-jn, učitelju in posestniku v Središča ter pri vseh večjih knjigotržcih na Slovenskem, komad za 5O vin. Pri kmetijski razstavi v Riedn 1901 | najvišje odlikovanje z zlato svetinjo. MOliO ■ Podkove za vole patent. Zehetbauer. Neobhodno potrebno za posestnike, gospodarstva, pivovarne, žganjarije itd. Glavno zastopstvo: 455 25-13 Echinger &Fernau DUNAJ XV, Ueubaugurtel 7 in 9. Prospekti na zahtevanje. Novo! Naznanilo. Vsled toplega zimskega vremena bode bržkone tudi letos pokončala medena rosa trto. V svrho uničevanja medene rose (Oidium Tuckeri) oddaja deželno poskuševališče (Landes - Versuchsstation) v Gradcu (Heinrichstrasse 47) in deželno poskuševališče v Mariboru žvepleni prah v vrečah po 50 kg za 8 K (100 kg 16 K). — Pod 50 kg se ne oddaja. Naročila se naj pošljejo z denarjem in z natančnim naznanilom naslova (zadnje pošte ali železnične postaje) na jedno navedenih poskuševališč. Žvepleni prah je najfinejše vrste (90 do 95 °/0 droben) in se njega čistost preiskuje pred pošiljanjem od deželnih strokovnjakov. Vsaki pošiljatvi se pridene o porabi žvepla kratko navodilo. 197 3—2 Gradec, 15. apr. 1902. Od dežel, odbora štajer Vsaka beseda stane 2 v. \ Najmanja objava 45 v. MALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. Vsaka beseda | j stane 2 v. [ | I Vefckr. objava I I ¡ po dogovoru. [ j Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati. Proda se. Posestvo) 10 minut od Šmarja pri Jelšah, obstoječe iz travnikov, njiv, nekaj vinograda, hiša z gospodarskim poslopjem, vse skupaj meri okoli 9 oralov, se po ceni iz proste roke proda. Oglasila naj se pošiljajo pod I. M. Rečičkavas na Paki. 189 2—2 Posestvo proda iz proste roke Janez Tratnik, p. d. Breznik, posestnik h. št 7 občine in župnije Stari trg, dobro pol ure od mesta Slovenjigradec, ki meri blizu 53 oralov; obilna polovica je mlad, lepo zastavljen les (gozd), drugo pa polje in travniki. Tla so prav rodovitna. Hiša je na prijaznem solnčnem holmcu ter okoli mnogo mladega, rodnega sadnega drevja. Hiša je zidana in ima dovolj sob, kuhinjo in dobro klet. Blizu hiše je dobra stu-denčna voda za ljudi in živino. Cena je 10.400 K. Več se izve iz prijaznosti pri županstvu Staritrg, pošta Slovenjigradec. 182 1—1 Dve novi štelaži (ena s 30 predali), tehtnici itd. skupaj ali tudi posebej se proda. Vprašanja je poslati upravništvn „Slov. Gospodarja". 214 2-1 V najem se da. Trgovina z mešanim blagom se da v najem v nekem trgu na Spod. Štajerskem. Kje? pove upravništvo lista. 187 2—2 Proste službe. Deklica 13 '/a 'eta stara, iz poštene kmetske hiše, išče službe pri kaki mali družini v kakem trgu v okolici Celja ali Savinjski dolini. Naslov: št. 5, 8. pošta Polzela, Sav. dolina. 186 3—2 Služba organista in cerkovnika v Vurbergu pri Ptuju je izpraznjena. Proš-njiki za to službo naj se oglasijo do konca meseca junija t. 1. pri cerkvenem pred-stojništvu v Vurbergu. 215 3—1 Krojaškega učenca in poma-gača sprejme Körner, krojaški mojster v Št. Ilju v Slov. gor. Delo čez leto in zimo. 210 2—1 Hlapca in deklo želi takoj sprejeti v službo g. dr. Leo Kreft, zdravnik v Št. Juriju ob Ščavnici. 216 1—1 204 5-1 Zahtevajte pri svojih # trgovcih # # # # Ciril in Metodovo kavino primes, ki je najboljša! 0 # Naznanilo. Za polletni tečaj, ki se začne s 1. julijem 1902 na deželni podkovski šoli v Gradcu, se bode podelilo na vredne in uboge kovače deset deželnih ustanov po 100 K s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje tudi ustanove nehaterih okrajnih zastopov tudi po 100 K. Pogoji so: starost najmanj 18 let, zdrav in telesno močan, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudsko-sol-ska izobrazba in najmanj dveletno bavljenje s podkovanjem. Razven tega se mora vsak prošnjik z reverzom zavezati, da bo po dovršenem poduku najmanj tri leta izvrševal svojo obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, oziroma v kraju, v katerem je dobil ustanovo. Prošnje se naj pošljejo deželnemu odboru v Gradcu z reverzom (zaveznim pismom), krstnim listom, domov-nico, spričevalom o gmotnih razmerah in o nravnosti