"Amerikanski Slovenec" 52 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ~ v Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! - GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. CHICAGO, ILL., PETEK, 23. JULIJA — FRIDAY, JULY 23, 1943 LETNIK (VOL.) Lil, RIMU NISO PRIZANESLI I -NADALJNA POROČILA Zavezniški stun, Sev. Afrika. — V ponedeljek zjutraj je 500 ameriških bombnikov priletelo nad Rim in ga bombardiralo dve uri in pol. Naši so izgubili pri tem pet letal. Vatikana so se skrbno izognili, razrušili pa so jeklarno, važna železniška križišča, letališča in vojna skladišča. V mestu je zavladala panika. — V Siciliji so naše in kanadske Čete po ostrem boju zavzele najvažnejše železniško in cestno križišče, Enna, in s tem prerezale otok na dvoje. Italijanski oddelki so se tam uprli Nemcem in trumoma* podali Zaveznikom. Ujetnikov je že 40,000; izmed teh je polovica Sicilijancev. Nemci pa so j se zbrali in močno utrdili na vzhodni obali ob pristanišču Catania. 2 njimi se tepe angleška Osma armada, ki nikakor nima lahkega dela, vendar pa napreduje. Ko pade Catania, t se bo hitro sesula še ostala Sicilija. Po zadnjih poročilih se Nemci umikajo proti Messini. j Zavezniki imajo že polovico1 otoka. Na Pacifiku, v Salomonskem | okrožju, so ameriški bombniki potopili eno križarko in dve ru-1 Šilki, torej vsega skupaj te 17 japonskih ladij, ki so bile namenjene za pomoč japonski ba-j zi Munda. Iz baze na Aleut-' skih otokih je kakšen ducat naših bombnikov v ponedeljek1 —O 'DOMOLJUB'' NE SNE NIČ VEČ IZHAJATI Imena nadaljnih 17 naših ljudi, ki so jih Italijani obsodili na dosmrtno ječo. — Dr. Drago Marušič, bivši ban v Ljubljani in minister socialne politike in narodnega zdravlja v Beogradu, ni bil res ubit. Domoljub ustavljen Prejeli smo vest, da je okupatorjeva oblast v Ljubljani ustavila slovenski časopis DOMOLJUB. Ljubljančani nočejo laikih oficirjev Mestno župsanstvo še vedno, zlasti v sredini mesta, nujno potrebuje več čedno opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradnikov, katerih se ljubljansko prebivalstvo brani. Dr. Marušič ni bil ubit Dr. Marušič, o katerem so že poročali, da je bil ubit, še vedno živi. Podrobnejših podatkov dozdaj še nismo prejeli. Ameriški Slovenci dr. Maru-šiča dobro poznajo, ker se je za časa prve svetovne vojne nahajal v Ameriki. Zaplembe premoženja Dobili smo vest, da so Italijani zaplenili imetje Antonu Javnikarju iz Ljubljane. Anton Javnikar je rojen 1913 in stanuje v Ljubljani, Ravnikarjeva ul. Če pride in kadar pride čas. da bo Anglija potwboTala te fantiče za borce, bodo- pripravljeni. So člani Armadne kadetske čete. stari 14 let ali ve č. Taka j se učijo, kako je treba varovati most. Slovenska kolonija v Valjevu Pod predsedništvom g. Cvetko A. Kristana, so Slovenci v Valjevu nabrali o božiču 30,-000 dinarjev za otroke in reveže. Izpred vojaškega sodišča Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani sta bila obsojena na dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami Skrjanec Janez, doma iz Pi-jave, rojen 21. II. 1908, bivajoč v Dobrniču. ter ->■■■■ Oraahon Pavle, rojen 26. III. 1901, delavec, bivajoč v Zgornji Zadobrovi. Oba sta bila obtožena proti-državnega in prevratnega delovanja. Omahen je bil posebej obtožen, da je pustošil in klal v okolici St. Ruperta, Trške gore in Sv. Križa, potem da je pripadal oboroženi komunistični tolpi ter prevratni organizaciji, dalje da je stregel po življenju pripadnikom italijanske vojske. Prav tako je bil Škrjanec obtožen pripadnosti k prevratni organizaciji, članstva pri oboroženi tolpi ter terorističnega delovanja proti javnim napravam. MUSSOLINI IN HITLER STA IMELA KONFERENCO TE DNI London, Anglija. — V ponedeljek sta se sešla Hitler in Mussolini v nekem mestu v severni Italiji. Njuna konferenca je zaključila tridnevno posvetovanje med italijanskimi in nemškimi visokimi poveljniki. Med drugimi sta bila tam maršal Goehring in general Keitel. Poročilo pravi, da so razpravljali o tem, ali bi ne bilo najboljše kar pozabiti na Sicilijo in se raje toliko bolj pripraviti za obrambo na oze#nlju Italije južno od Neapelja, kjer so prilike za osišče bolj ugodne. Fašistovska vlada je odredila, naj se iz Rima nemudoma izselijo vsi ki niso tam potrebni za bistveno vojno delo. Nad dva milijona ljudi je zdaj natrpanih tam, zadostnih zaklonišč proti napadom iz zraka jim pa nihče ni preskrbel. Kakih 250,000 ljudi se je že začelo seliti iz mesta. Oblasti si prizadevajo vzdrževati vsaj nekaj reda. SV. OČE NE SPREJEMA AVDIJENC V ZNAMENJE ŽALOVANJA Bern, Švica. — Ko so Ame-rikanci pred par dnevi bombardirali Jlim, so se ne samo popolnoma ognili Vatikana, temveč so pazili kar so mogli, da ne bi poškodovali v Rimu in okolici nič drugega kakor poslopja in naprave, ki so upravičene vojaške tarče. Kljub temu se je zgodilo, da je bila poškodovana tudi bazilika San Lorenzo, ki stoji tik neke železniške postaje. V znak žalosti nad vsem tem je Sv. Oče preklical vse javne in osebne avdijence za nekaj dni. Ameriška vlada ni prejela nobenega protesta iz Vatikana. Mussolini je hotel kovati svoj kapital iz spoštovanja, ki ga ima ves svet do mesta Rima, zibelke krščanske vere, ter je skrivaj naredil iz Rima gnezdo fašistovskega vojnega delovanja. Pa se je opekel, nedolžni morajo pa trpeti posledice. -o- SERIF ARETIRAN Houston, Texas: — Vladni detektivi so aretirali nekega šerifa v Texasu, ker je dvema zloglasnima zločincema pomagal uiti iz ječe in vzel podkupnino $840. Oba so zopet ujeli, nakar sta izdala šerifa. -o- DOPUST ZA VSE Washington, D. C. — Vojni urad naznanja, da bo odslej vsak vojak dobil dopust preden bo poslan čez. morje, ako v teku prejšnjih šest mesecev ni imel dopusta, ali pa še sploh ne odkar je bil poklican v vojno službo, ne glede kako dolgo služi. ni in Burgasu na Bolgarskem, v Solunu in na otokih Kreta, Rodos, Loros in Samos. Nepotrjene vesti namigava-jo, da so Italijani zapustili otok Castelorizzo, ki je eden manjših otokov Dodekaneza, Čisto na vzhodu in blizu turške obale. Na tem otoku se baje nahaja aerodrom, ki bi bil ja-ko pripravna baza za lovska letala. KRIŽEM SVETA — Izmir, Turčija. — Te dni je prispela v Turčijo prva zavezniška pošiljatev iz Z. D. naravnost po Sredozemskem morju odkar se je končala kampanja v Severni Afriki. — London, Anglija. — Iz francoskega obrežja so Nemci pred kratkim obstreljevali juž-novzhodno angleško obalo z novim topom, ki nese veliko bolj daleč, kakor katerikoli top, ki so jih Nemci pripravili pri Calais, od koder je najkrajša pot do Anglije. — Nekje *v Angliji. — Dne 20. julija je prispelo sem 557 ameriških vojakinj, to. je WAACS, ki so jih ameriški vojaki tam z navdušenjem pozdravili. Ta dan je preteklo ravno eno leto, odkar so bile WAACS ustanovljene. Izučili so jih, da opravljajo lahko razna dela v zaledju, da lahko tem več fantov pošljejo na fronto. • — Istanbul, Turčija. — Ru-'munski ministerski predsednik Ion Antonescu je kratkomalo odrekel nemškim zahtevam, da bi to poletje Rumunija sodelovala z Nemci na ruski fronti in izjavil, da bo zanaprej samo branila svoje meje. Ironija naših rabljev rp Ljubljanski časopis Slovenec prinaša v svoji številki od dne 29. aprila 1943 pod naslovom — Proslava dve-letnice zasedbe — naslednjo vest: Na cvetno nedeljo je bila v Soboti velika proslava dve-letnice prihoda madžarskih čet v Slov. krajino. Proslave so se udeležili zastopniki višjih oblasti iz prestolnice. Prav tako so se vršile podobne proslave po ostalih slovenskih krajih. JUGOSLOVANSKI GERILCI UDARILI NA CELI ČRTI Cairo, Egipt, 21. julija (1NS). — Po uradnih obvestilih, ki so prišla danes v Cairo, so jugoslovanski patrioti začeli s splošnim napadom na sile osišča v vzhodni in centralni Bosni. Čete pod vodstvom generala Draže Mihajloviča so že vzele celo vrsto mest, med njimi Kladanj in" Vlasencia. Četniki, ki so bili vedno strah Italijanov in trn v peti Nemcem, so se pripravljali in čakali na ugodno priliko. Sedaj, ko so Zavezniki v Siciliji, Rim deloma razrušen, in Italijani ne vedo kje se jih glava drži, je prišla tista ura. Kot pravijo uradni viri, je angleška armada v zvezi z armado generala Mihajloviča. Najbolj verjetno je, da so An- -( Gerilski boji v Jugoslaviji New York, (NYT). — Poslu-šalni urad Columbia Broadcasting Systema - je zabeležil oddajo londonskega radia, ki je poročal, da so jugoslovanski patrioti pognali v zrak velik železni most preko Save — baje enega najlepših mostov v vsej Jugoslaviji. Prejeli smo — brez podrobnejših podatkov — poročilo, da so bili v mesecu februarju v Ljubljani pred vojaškim sodiščem obsojeni na dosmrtno ječo naslednji Slovenci: Janko Brulc (pobegnil), rojen 1921 v Talečje blizu Črnomlja ; Ludovik Markovič iz Toplice, Anton Fink iz Toplice, Leopold Gorše, Anton Šercelj, Janez Lesar, rojen 1908 v Da-nah, Marija Brinovec, rojena 1904 v Mirni Dol pri Sv. Gregorju, Jože Brodnik, roj. 1915 v Gornji Kamnici, Josip Lesar, rojen 1917 v Ribnici, Franc Šemerl, rojen 1910 v Planini, Franc Zlobek, rojen 1893 na Gazicah pri Cerkljah, Martin Tepina, rojen 1921 v Ljubljani, Ante Furič, rojen 1913 v Ra-dozi. Streljanje talcev v Negotinu Švedski list Trots Allt poroča dne 23. junija, da so Nemci v Negotinu ustrelili 70 talcev v znak maščevanja sabotaže s strani Mihajlovičevih čet. PRIPRAVIMO SE! Washington, D. C. — "Vojna na Pacifiku bo trajala še šest let. Da uženemo Japonce, bomo morali imeti dvakrat tako veliko pomorsko in zračno silo, kakor jo imajo oni. Nemčija ni na robu propada in se ne bo sesula kakor leta 1918; Hitlerjevi vojaki so vse drugače vzgojeni. Ne odnehajmo na domači fronti, kakor hitro imamo tu in tam nekaj uspehov!" Tako pravi Vice Adm. Frederick J. Horne, pomožni voditelj mornariških operacij. ODMERJANJE Chicago, 111. — Kave je zadosti in nam je v kratkem ne bodo odmerjali več. Verjetno pa je, da bodo kmalu začeli odmerjati mleko, vsaj po nekaterih okrožjih. Jajc ne bo treba odmerjati. V teku enega ali dveh mesecev, bodo tisti, ki imajo "A" knjižice,,po osrednjem zapadu dobili malo manj gasolina, oni na vzhodu, pa malo več, tako da bodo povsod dobivali enako. V avgustu, septembru in oktobru bo vlada zahtevala manj sira in masla za vojaštvo, zato bo tega malo več na razpolago za civiliste. Konserviranih breskev, marelic in črešenj ne bo več na razpolago kakor do zdaj, ker je Z& to sadje letos slaba letina. - Perutnine pa bo za vse znatno več. • Britanske radio postaje poročajo, da so dale nemške okupatorske oblasti ustreliti 50 talcev, katere so vzele med prebivalstvom zaradi nekega napada jugoslovanskih patriotov na železniško progo, ki je bila pretrgana 80 milj severozahodno od Beograda, med kraji Sid in Vukovar. POZOR, ŠENTŠTEFANCI! Chicago, 111. — V nedeljo 25. julija priredita podružnici št. 2 S2Z iz Chicage, in št. 20 S2Z iz Jolieta skupno romanje na Ameriške Brezje v Lemontu. Na hribu bo sv. maša ob 11. uri. Vabimo vse prijatelje, posebno pa članice SŽZ. Truk bo čakal že ob 8:30 zjutraj pri cerkvi Sv. Štefana. Kdor se hoče peljati s trukom, naj bo točno ob pol deveti pri cerkvi. — Mary Kovačič. PROTI PODMORNICAM Washington, D. C. — Zadnjih par tednov nemške podmornice ne morejo zavezniškemu brodovju napraviti posebne škode, največ zato, ker smo dobili nove hitre spremljevalne ladjice rušilke, nove majhne nosilke aeroplanov, imamo na razpolago več letal in smo dobili skrivno napravo proti podmornicam. V Ljubljani so bili obsojeni na dosmrtno ječo radi sodelovanja pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi sledeči: Krašovec Matija iz Gobnika in Tominc Ivan rodom iz Črnega vrha pri Idriji, bivajoč v Ljubljani. BUY fHITfS statss KUPUJTE Vt>JlfE BONDEI STE V. (NO.) 121 Pol Sicilije v rokah Zaveznikov i napadlo japonsko bazo Para-mushiro na Kuriljskih otokih, takorekoč pred vratmi samega Tokio, čeprav še vedno 1,200 milj od tam, kar pa velja na Pacifiku za razmeroma kratko razdaljo. ; Rusko-nemška fronta je podobna velikanski črki C, ki bi i jo Rusi in Nemci — vsak po svoje — radi izravnali. Na zgornjem koncu je mesto Orel, ki ga imajo Nemci in so pred kratkim imeli še veliko na okoli. Po Hitlerjevem ukazu hočejo Nemci to svoje skrajno važno izhodišče obdržati za vsako ceno. Na spodnjem koncu črke C je pa mesto Belgorod, ki ga imajo tudi Nemci, pa še veliko okrog. Tam kjer je črka C odprta, je pa mesto Kursk, veliko železniško križišče ; to mesto imajo Rusi, zraven pa tudi ves prostor v notranjosti črke C. Nemci bi radi sklenili klešče in , ^fcaH Kursk. pa jim že precej časa slaba prede, in bodo, kakor kaže, kmalu izgubili Orel, ki so ga Rusi že od vseh strani obkolili in ga obstreljuje s topovi. gleži spustili nekaj svojih pa-rašutnih oddelkov med Jugoslovanske četniške vrste. Resni boji so se vneli v vzhodni in centralni Bosni. Najmanj tri partizanske divizije (Morda je tako prav, ali pa poročevalec ne razločuje med četniki in partizani! — Op. ur.) se bojujejo v prvih vrstah. Četudi je osiščnih čet veliko več, vendar je general Mihajlovič zavzel več krajev. 70 DIVIZIJ OSIŠČA BAJE NA BALKANU Carigrad, Turčija. — Poročila, ki so prispela sem, trde, da se nahaja na Balkanu 70 divizij osišča. Njihova naloga je, da branijo Balkan, vse egejske otoke, Dodekanez in Kreto. V teku meseca junija so bile na jugu Balkanskega polotoka te sile pregrupirane in v teku zadnjih dveh tednov so odšle na Pelo-ponez še dodatne štiri divizije. Hrbtenico osiščnih sil tvori 14 nemških divizij; Italijani imajo na Balkanu 34 divizij, h katerim velja dodati še 21 bolgarskih, rumunskih, madžarskih in hrvaških divizij. Vse to vojaštvo je nastanjeno v novo zgrajenih oporiščih in trdnjavah, s katerimi so posipani vsi strategieno važni kraji, kot n. pr: dolini rek Morava in Vardar, vsa okolica So- luna, vsa turška meja in grška obala ter otoki Kreta, Skarpan-ta in Rodos. Te vesti so prejeli zavezniki z Balkana v teku zadnjih dni. Precej je na Balkanu tudi nemških in italijanskih zračnih sil, ki so razporejene po 41 letališčih in zračnih bazah v Bolgariji, Jugoslaviji in na Grškem ; poleg tega pa razpolaga osišče tudi še s pomorskimi silami, katerih baze se nahajajo v Konstanci v Rumuniji, v Var- BODOČI ANGLEŠKI VOJAKI 1 I AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta J.891 Izhaja mk torek in petsk. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: £849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Zk celo leto______________________$4.00 Za pol leta----------------------2.00 Za četrt leta__________________1.25 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_______________________$4.50 Za pol leta_______________2.25 Za četrt leta-----------------150 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891 Issusd ©vary Tuesday and Friday. Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year------------------—$4.00 For half a year ------------------ 2.00 For three months-------.---------- 1.25 Chicago, Canada and Europe: For one year_____________________$4.50 For half a year------------2.25 For three months------------150 nost brez vsakega pridržka. Kdor se bo protivil, bomo vsaj videli, zakaj se protivi. Naša narodna politika bi morala delovati pa še v drugo smer. Slovenci smo Slovani in kot taki spadamo le med Slovane. Slovansko ujedinjenje je vsem Slovanom nad i vse potrebno, če Slovani hočemo, da ne bomo na vse čase 1 samo robovali drugim. Zakaj ne bi pobarali tudi Moskvo in tudi pri njej ne iskali zaščite. Vso pravico nam daje to, j ker smo Slovani. Slovanske skupine bi ne smele nikdar i pozabljati svoje Majke Rusije. Zapreke v tem bi ne smele delati ne vlade slovanskih dežel, ne druge take zadeve. Vsem Slovanom bi moral svetiti pred njimi vedno glavni cilj: Slovani skupaj! Vera v slovanstvo ne sme izginiti med nami! V tem duhu začnimo govoriti tudi mi amerikanski Slovenci. vali 35-letnico naše župnije Sv. Družine. Ker je bil vroč dan, se je mrzli ječmenovec toliko bolj prilegel. Tri dekleta so tekmovale, katera bo največ nabrala za pokritje dolga, in sicer Mary Viš£ek, Mary Svab in Annie Derčar. Nabrale so vsega skupaj nekaj Čez 2,400. Nagrado je dobila Miss Mary Višček, ki smo jo zvečer omenjenega dne tudi kronali kot zmagovalko. Farani so darovali tudi Victory bonde. Cerkveni pevski zbor je zapel na odru nekaj zanimivih pesmi pod vodstvom naše pionirke, č. Sestre Sabine, ki se trudi pri naši fari že 30 let. Nadalje je nastopilo na odru tudi 35 šolskih otrok; vsak je € z izrazitimi besedami pred- ^ stavljal del zgodovine in po- j tek župnije teh 35 let. Nato , so govorili č. g. župnik D. G ni- \ dica. Rekli so, da se je na čude- j žen način župnija tako visoko < povzdignila v času 35 let. Za- ] hvalili so se tudi faranom, ker j so ti tako lepo z njimi sode- j lovali za časa njihovega 7-let-nega bivanja pri nas. Govoril je tudi Mr. John Bižal, kot soustanovnik župnije; za ta ,dan je prišel iz Emporia, Kansas, kjer živi na farmi že 23 let. Nazadnje so še farani zapeli kar po domače, tako, da se je lepi večer kar prehitro končal. Lepa hvala vsem za udeležbo! V vojaški službi se nahaja čez sto naših fantov. Dal Bog da bi se skoraj vsi vrnili.* V nedeljo 25. julija pa poj-demo na veselico podružnice1 sv. An$ Slovenske ženske zveze. Joseph Koatelec. -o PRIDITE NA PIKNIK! Frederick, Colo. Naznanjam, da bosta društvi št. 412 SNPJ v nedeljo 25. tega meseca priredili piknik. Čisti dobiček je namenjen za juso. Toraj ste vabljeni člani in Članice omenjenih dveh društev, pa tudi vsak drug bo dobrodošel. Pričelo se bo ob 2. uri popoldne pri M,rs. Morolt, . Frederick, Colo. Joe Smith, blagajnik. Pripomba vir. — Pisemce ■ je prišlo prepozno in ni moglo •' biti več objavljeno v torkovi 1 izdaji, kakor ste želeli. -o- • NAZNANILO IN VABILO Joliet, III. " '■ Vsem Članicam in prijatel-" jem Slovenske ženske zveze, '' blizu in daleč, naznanjamo, da bomo imele v nedeljo 25. Sjulijja romanje na božjo pot v 5 Lemont. Morda si mislite, saj bi radi *"'šli, toda kako bo zdaj mogo- * \ če priti tja. Saj se še spomin-' jate, kako ste hodili na eno ali [' drugo božjo pot v starem kra- ju. Naj je bila pot še tako dolga in utrudljiva, nikdar ni bi-1 la tako težka, da bi se kesali, ker ste šli. Morda se ne more zdaj obljubiti, da bo vsak tam ob času, vendar vseeno pridite, |,"ne bo vam žal. Za vse ki živite blizu Jolie-j1 ta bo preskrbljen poseben bus, j ki bo pripeljal romarje prav do hriba. .Dobili ga boste V MESTU ob 9:30 zjutraj, od-[ peljal pa se bo OB DESETIH, j' tako da boste lahko pri sv. maši, ki se bo brala v Lemon-c' tu ob 11. t>-i. Vožnja stane .' sem in tja 60 centov za odras-^' le in 35 centov za otoke. Kateri pa bi raje odšli pozneje, to tudi lahko storijo, ker busi odhajajo vsako uro, ravno na u-ro, in bus z napisom "Chica-I go 4 A" gre ravno mimo naše božje poti, samo povedati morate vozniku, da želite iz- - stopiti v Lemontu pri St. Ma- - ry's Seminary. Ob enajsti uri bo slovesna - sveta maša in procesija s sku- pnim petjem do kapelice na hribu. Po sv. maši pa se bomo okrepčali s prigrizkom, potem bomo pa gledali in poslušali zanimiv program te^ se zabavali v lepi naravi. Vsi ste še enkrat vljudno vabljeni. S pozdravom in na svidenje J. Muster, tajnica podr. št. 20 SŽZ. -o--1 NAD $1,000 ZA SANS — j S L. OGRIN IN J. JELOVSEK f ZMAGOVALCA V KAM- i PANJI j i Waukegan-No. Chicago, 111. 1 i Pobiralna kampanja v Wau-kegan-North Chicago, 111., v prid SANS se je nad vse pričakovanje uspešno obnesla. Kampanja med različnimi načelniki 2 in njihovimi pomočniki je bila mako vroča kakor vreme teh i! štirinajst dni. Zmagovalna sku- k 3ina Lawrence Ogrin in John , J felovsek je nabrala svoto, ka-i ;era je veliko pomagala, da se j je doseglo vsega skupaj $1,-028.90. Okraj, ki dobi častno; mesto v tej kampanji in sta ga;, imela v oskrbi omenjena zma-1 govalca, je Adams cesta. Skupaj je bilo tam darovano i $119.50. Svota $1,028.90 vklju- i čuje vse posamezne in društvene darove do 11. julija. Poročilo po okrajih, imena načelnikov in njih pomočnikov: Podružnica štev. 36. Okraj 1: Frank Bruce— Frank Belec, $53.05; Okraj 2: Frank Nagode— Math Warsek $90.00. Okraj 3: Mrs. A. Dukic— Mrs. J. Miller, $83.00. Okraj 4: Ignac Grom, $47.50. Okraj 5: Lawrence Ogrin— J. Jelovsek, $119.50. Okraj 6: Fr. Ogrin, Sr.—Anton Bespalec, $76.25. Okraj 7: Math Jereb—Louis Zupec, $75.50. Okraj 8: Ant. Kobal, $41.00. Okraj 9: John Mahnich, $57.50. Okraj 10: Dr. Andrew Fur-lan—P. Bartel—A. Tursic $35. Okraj 11: Mrs. A. Vranich —Mrs. A. Furlan—Mrs. Mai$ Nagode, $116.00. Društveni prispevki: Dr. sv. Jožefa, št. 53 KSKJ, $35.00; Dr. Marije Pom., št. 79 KSKJ, $10.00; Dr. Vit. sv. Jurija, $5.00; Dr. sv. Roka, št. 94 ABZ, $20.10; Dr. Sloga, št. 14 SNPJ, $40.90; Slov. Narodni Dom, $25.00; Slov. Samostojno Društvo, $45.70; Razni posamezni darovi $52.00. — i Skupaj $1,028.90. Od Waukegan-North Chicago Co-op smo prejeli dar $25, in od dr. Enakopravnost, št. 119 SNPJ, $5.00, ter od Ženskega Zadružnega Odseka (Co-op), $5.00. Te svote so vštete v kolektah Mrs. Vranich in Mrs. Dukic. Naj bo omenjeno, da odbor ni nikoli mislil, da bi dosegli to svoto, kajti ob času ustanovne seje se je omenilo, da ko se bi nabralo okoli pet ali šest sto, bi lahko vsi bili zadovoljni začasno. To pa zaradi tega, ker je vsled vojnih razmer, skoraj vsak teden pobiranje za kakšno dobro stvar. Ker so se Slovenci iz Waukegan-North Chicago tako marljivo zavzeli za to delo in pokazali tako navdušenje, se je pa potom te kampanje vnela prava kompeticija. Načelniki so imeli omenjene kvote od $20 do $40 na razne okraje, vendar pa je ob zaključku razvidno, da so nekatere skupine prinesle dvakrat, trikrat in tudi štirikrat več, kakor je bila njihova predpisana kvota. Vsem tem dobrim delavcem najlepša hvala v imenu Podružnice štev. 36, kajti delo je bilo veliko, in vsakdo se je potrudil in posvetil veliko časa, da se je tako uspešno zaključilo to pobiranje za SANS. Lokalni odbor in gotovo tudi glavni odbor bo s tem zagotovo zadovoljen, kajti tako delo v današnjih časih je posnemanja vredno. Vsak delavec te skupine (Nadaljevanje na 5. str.) DOGODKI | ^HmmmmSmZiSmmmSMTZSESES^^^TS Smrtna kota Waukegan, 111. — Dne 7. julija je naglo umrl Louis Lah. i Zvečer je še delal, zjutraj so ga pa našli mrtvega v postelji. Star je bil 56 let in doma iz Šmarja Sap na Dolenjskem. Zapušča štiri sinove in hčer, v Cle-velandu pa brata. Smrt rojaka Port Allegheny, Pa. — Dne 30. junija je tukaj umrl Frank Gerbec, star 66 let in rojen »v Danah pri Ložu, po domače Štorov. Zapušča ženo in osem odraslih otrok, v Clevelandu pa brata. Poroka Chicago, 111. — V soboto 17. julija sta »e v cerkvi Sv. Štefana poročila slovensko dekle j Miss Frances Stopar. iz 2655 S. Trtimbull Ave. in Thomas Duff, i ki služi pri Obrežni straži Z. D. Prihodnja poroka Chicago, Al. — V soboto 31. julija se bosta pri Sv. Štefanu vzela slovensko dekle Miss Mary Pasderetz, hčerka Mr. in Mrs. Nicholas Pasderetz iz 2300 Blue Island Ave. (pri Wood St.) in Mr. Theodore Gryz. Poroka se bo vršila s peto sv. mašo ob 10. uri. % — Zelo bolna Chicago, 111. — Rojakinja Mrs. Katarina Pasdertz, soproga Mr. Pasdertza, ki ima trgovino z šolskimi potrebščinami na 2051 W. Cermak Rd. in mati Mrs. Tony Brodarich Sr., je prav resno bolna. Želimo ji, da bi si spet opomogla. Bolniki Pueblo, Colo. — Mr. Ignacij Papesh je težko obolel in se nahaja v bolnišnici. Prijatelji mu želimo, da bi kmalu okreval in prišel na dom k svoji družini. Mrs. Jennie Perko je ravnokar prestala operacijo. Vsi ji želimo, da se kmalu okrepi. Mr. Carl Francel je bil tudi operiran. Zelimu mu ljubega zdravja. — J. M. Prihajajo in odhajajo Pueblo, Colo. — John Levstik se je povrnil od vojakov k materi Mrs. Rose Levstik in sestri. Pri tej priliki so mu napravili domačo veselico, v spomin, da se je srečno povrnil domov. Anthony Jarc, sin Mr. in Mrs. Frank Jarc iz 525 Moffat St., bo pa prihodnji mesec odšel na Pearl Harbor. — J. M. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, draga dan, fretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisniki so proieni, da dopis« pošljejo vedno malo prej«, kakor zadnje ura predno j« list saključan. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasnajs do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do sxede jutra. — Na dopise brea podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _____ Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ NAŠA NARODNA POLITIKA Ali je sploh kaj takega med nami? Nekaj neke na- \ rodne politike je med nami amerikanskimi Slovenci. Le, vprašanje je, kakšna je ta naša narodna poljtika. Politika je lahko živahna, razborita, glasna, ali pa tudi tiha, bolj mrtva. Prav za prav je taka, kakoršni smo mi amerikanski Slovenci. Rod, ki je prišel iz domovine čez morje, je edini, ki se zanima še za stari kraj in tamkajšnje razmere. Tu rojeni se zanimajo tu in tam, a le toliko v kolikor jih vodijo v to starši ali kake druge izredne okoliščine.; So tudi med mladimi častne izjeme, ki jih pa seveda ni veliko in jih tudi veliko pričakovati ne moremo. Da med njimi ni zanimanja več, je nekaj krivde na vseh straneh, za kar pa ni zdaj primeren čas, da bi o tem razpravljali. Med zadnjo svetovno vojno je bilo naše narodno življenje še vse bolj mlado, zato tudi vse bolj kipeče, glasno in živahno. Glede stare domovine smo bili navdušeni, mnogi prenavdušeni. Pisec teh vrstic je hodil po shodih, ustanavljal podružnice Slovenske lige. Tako so tudi drugi, in mnogo se je delalo. Tudi doseglo se je mnogo. Po vojni smo bili res mnogi razočarani, ker ni šlo vse, kakor smo delali načrte. Vendar stvar je bila vredna dela in žrtev. Skušnje s takimi slučaji od zadnjič pa postaranost naroda bo vzroki, da je zdaj v teh kritičnih časih domovine med nami veliko premalo navdušenja in da izgleda, kakor da se sploh ne moremo niti ne znamo več navdušiti za kako narodno politiko, pa bila taka ali taka. Dejansko je tako in proti temu je malo pomoči. Posamezniki se oglašajo, to je pa vse. Glas izveni in niti odmeva ni nanj, pa naj se oglašajo v katerikoli smeri že hočejo. Poskuša se dati novega življenja, toda ne gre in ne gre. Mr. Kerže je v zadnjih letih že parkrat člankoval v raznih listih in skušal obuditi naše narodno življenje. .Vse prizadevanje je, kakor bi govoril v kaki dvorani praznim stolom. Ljudje še bero, še pritrjujejo temu in onemu, več pa ne. Tako je. Obupati pa radi tega ni. Treba je pač delati naprej in karkoli se doseže, je bolje kakor nič. Kljub naši postaranosti in kljub vsemu otrpljenju je pa med nami še nekaj neke narodne politike. In tej je treba dati življenja, razgibati jo je treba. Naša narodna politika mora postati bolj odločna. Amerikanski Slovenci se nikakor ne smemo pustiti voditi samo drugim, ki jih pošiljajo sem zamejne vlade.' V kolikor taki vodijo v pravilno smer, jim le sledimo, nikakor pa ne v tem, da bi se tudi mi amerikanski Slovenci bali izpovedati, kaj mi želimo stari domovini in kaj mi mislimo, da bi bilo najbolje za njo. Javne debate v tisku in na shodih bi bile o tem kar na mestu. Ne bodimo taki bojazljivci, da se bomo s tem, če javno iz-povemo svoje stališče, zamerili kakim ministrom, ki priporočajo vse lepo po starem. Ti pač vedo, zakaj tako delajo. So pač ministri v službi vlade, in to pove vse. Njim gre za služb« in kruh. Saj je znano, da kdor v vladi ne zna Vele-Srbom brad gladiti, kaj se z njim zgodi. Ne bodimo slepi. Amerikanski Slovenci bi morali v tem oziru spregovoriti jasno besedo. Smo za Jugoslavijo, ampak želimo naj bi bila ta Jugoslavija taka, da bo v nji pravica za vse tri narodnosti. Pravo Jugoslavijo hočemo, ne pa velesrbsko, ne velehrvaško in ne. veleslovensko. Tako pravo jugoslovansko Jugoslavijo, kjer bodo res v vseh ozirih Srbi, Hrvatje in Slovenci enakopravni, tako pri dajatvah, kakor pri prejemanju, pri pravicah, kakor pri dolžnostih. In to je treba naglasiti na vso moč zdaj, ne pozneje, ko ne bo več prilike za to. Kdor se boji takih zahtev in ni pripravljen dati zadovoljivega odgovora na take zahteve, tak nima v rokavu poštenih kart. Kaj bi cincali, ko se s cincanjem nikamor ne pride. Kdor ne more odprto goyoriti v takih važnih zadevah, je brez poguma, ali pa je v takih okoliščinah, ki mu to ne dovoljujejo. Mi amerikanski Slovenci ne reflektiramo na nobene politične službe, ki naj bi jih nam kake vlade naklanjale v starem kraju. Mi lahko govorimo odkrito in odprto. Koga naj se bojimo? Se več, naša flolžnost je, da tudi glede tega govorimo odkrito in narav- C poizvejo, kje je najbližje za- , klonišče. j Rdeči nevarnostni signal — kratki piski — pomeni, do bo t zračni napad takoj prišel. Ka- ] kor hitro slišite rdeče svarilo,' mora vsa vožnja takoj prenehati in pešci naj gredo v kritja. Če pride to svarilo ponoči, je treba takoj ugasniti vse luči. Drugi plavi signal, ki pride za rdečim, pomeni, da se vožnja lahko nadaljuje in da gre vsak lahko po svojih opravilih, vendar pa naj bo vsak še pazljiv in pozoren. "Vse-čisto" signal je pripuš-i čen krajevnim vojnim zbo-| rom. Izdan je lahko na razne j načine, recimo, obcestne luči I zagori j o, ali zaslišite radio I poročila, ali vas pokličejo na I telefon, ali pa začujete policijske sirene. "Poznanje svarilnih signalov za zračne napade je prav tako važno kakor znanje kaj nam je treba storiti med zračnim napadom," pravi Brad-ney. Illinois State Council of Defense. -o- DRUGA ŽRTEV VOJNE Sheboygan, Wis. V naši naselbini je že drugi Slovenec postal žrtev vojne. Dne 10. julija sta prejela Joseph in Mary Brager, stanujoča na 512 N. 4th St. od Vojne- j ga oddelka brzojav, da je njih sin Staff Sgt. Joseph Brager, star 25 let, podlegel opeklinam po rokah in obrazu, v času ko je bil zaposlen kot letalski mehanik. Umrl je 26. maja nekje v Severni Afriki. To žalostno novico je staršem naznanil vojaški kaplan v pismu, kjer poroča, da je njih sin Joseph pred smrtjo prejel sv. zakramente ter u-mrl lepo spravljen z Bogom. Obenem kaplan tudi sporoča, da je opravil pogrebne obrede in molil za pokoj njegove duše. Žalujoče ostale vsaj ta vest tolaži, da je bil njih sin in brat na zadnjo uro lepo spravljen z Bogom/ Mladi pokojni junak se je vpisal v vojaško službo 16* decemba 1941 in je bil poslan čez morje meseca februarja tega leta. Zapušča žalujoče starše, 1 brata Sgt. Eddieja, ki se nahaja prt U. S. Signal Corps v ' Severni Afriki, in tri sestre; Ann, ki je Petty Officer 3rd Cl. pri WAWES, Mrs. Frank '.Reichert, in Elsie. Bodi mu ohranjen najblažji spomin. Prizadetim izrekamo naše globoko sožalje. J. Mohar, zastopnica. -o—— OB 35-LETNICI ŽUPNIJE SV. DRUŽINE Kansas City, Kansas. Ko ravno pošiljam naročni-- no za Am. SI., naj pa še ome-t nim, da smo 4. julija prav le-i po, pri veliki udeležbi prazno- POKOJNI LOUIS KOSCHAK Willard, Wis. Mr. Louis Koschak, o katerem sem že zadnjič na kratko poročal, je bil rojen v Jugoslaviji, v vasi Krka na Dolenjskem. Umrl je 5. julija. Bil ie dalj časa bolan. Zadnja o-peracija — imel je raka na želodcu — ga je položila v bolniško posteljo in ga spravila tudi v prerani grob. Pokojni je bil poznan v Minnesota v Ely, kjer je več let delal v železnih rudnikih. Od tam je pa prišel sem na farme. Bil je eden med prvimi naseljenci, soustanovni član Društva Sv. Družine, št. 136 KSKJ, in marljiv, varčen in pošten vseskozi. Tu na Willardu zapušča ža-j lujočo soprogo Jennie, rojeno Push, in 10 otrok, ki so že vsi odrasli. Dva sta v službi Strica Sama. V Ely, Minn., mu je pred letom umrl brat. V stari domovini zapušča sestro in brata. * Bil je večkrat previden s sv. zakramenti. Da je bil priljubljen med rojaki, je pričal njegov velik pogreb, ki je bil združen s sv. mašo zadušni-co in se je vršil 8. julija. Pogrebne obrede-je opravil č. g. Father Novak, župnik v Greenv/oodu, naš bivši župnik. Louis Koschak je bil ob času smrti star nekaj nad 68 let. Naj mu sveti večna luč. Preostalim izražamo naše sožalje ! , Ludvig Perushek. -o- NAZNANILO ILLINOIŠKEGA DRŽAVNEGA ODBORA ZA OBRAMBO Chicago, 111. Vse občinstvo opozarjamo, naj se seznani z raznimi.sig-li za zatemnitev in tako pripravi za preizkušnjo in verjetno zatemnitev, ki bo v XIII-noisu izven chicaškega ozemlja enkrat zadnji teden v tem mesecu. Homer G. Bradney, predsednik oddelka za varstvo civilistov Illinoiškega vojnega zbora, pravi, da mora biti občinstvo zmožno spoznati prave signale, da ne bo zmešnjave med zračnimi napadi, pa naj bodo resnični aH pa samo za vajo. Rekel je, da je bilo opaziti zmešnjavo pri prejšnjih preizkušnjah, ker mnogo ljudi ni znalo razločevati med signali. Opozorilni signali, ki so e-naki po celem 6. civilnem o-brambem okrožju, so naslednji: Plavi signal — nepretrgan pisk, ki traja dve minuti — je prvo opozorilo za ljudi, da se približuje zračni napad. To svarilo, ki ga bodo zabriz-gale piščalke ali zatulile sirene ali kakoršne koli priprave, pomeni "pozor — letala prihajajo.'' Vožnja naj se vrši počasi in previdno. Pešci naj Frank Vesel umrl Cleveland, O. — Dne 18. julija je umrl zadet od srčne kapi slovenski pionir in trgovec Frank Vesel. Rojen je bil 17. marca 1882 v Nemški vasi, fa-ra Bloke, v Ameriko pa je dospel leta 1900. Do nedavnega časa je vodil mesnico in groce-rijo v svojem modernem poslopju na 787 E. 185th St. Najstarejša pionirka umrla Cleveland, O. — Dne 18. julija je umrla Antonija Stauti-har, stara 86 let in najstarejša slovenska pionirka v newbur-ški naselbini. Doma je bila iz vasi Vesejec, fara Hjnje, odkoder je prišla sem . pred 45 leti. ABZ obhaja 45-letnico Ely, Minn. — V nedeljo 18. julija je Ameriška bratska zveza praznctvala 45 let svojega obstoja. Do konca leta 1940 se je imenovala' Jugoslovanska katoliška jednota. Organizacija ima v Ely, Minn., svoj lastni dom in je tretja največja slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki.____4 \ SREDOZEMSKI OTOKI NE, NE! TO NISO MELONE NA NJIVI KORZIKA Korzika je otok v sredozemskem morju. Je domovina slavnega Napoleona. Nahaja se v takozvanem ligurskem morju v boku med Italijo in Francijo. Od francoskega obrežja je nekako 100 milj južnovzhodno, od italijanskega obrežja pa le kakih 50 milj. Površina Korzike je nekako 110 milj dolga in ; nekako 53 milj široka na naj-' širšem kraju. Površina meri 3,367 kvadratnih milj. Njeno prebivalstvo šteje 297,235 duš. Korzika je zelo gorat in hribovit otok. Najvišja gora meri 8,881 čevljev višine. Poljedelstvo je zelo v zaostalem stanju. Glavni pridelki so grozdje, vi- . no, olivno olje in kostanj. Glav- s no mesto Korzike je Ajaccio, 1 kjer se je rodil Napoleon. Na 1 tem otoku je bilo prejšna sto- . letja zelo razširjeno bandit- i stvo in morsko roparstvo. V korziškem gorovju je še danes, mnogo banditov, kljub temu, da jih oblasti preganjajo. Pred okupacijo Francije lansko leto je imela Francija tu močno pomorsko bazo. Leta 1940 v juniju, ko so Italijani napovedali Franciji vojno, so Italijani par-krat . bombardirali korziška mesta. Francosko - italijanski premimi dogovor leta 1940 določa, da se Korziko razoroži. Nemci pa so baje na Korziki po okupaciji vse Francije zopet ustanovili letalske baze. Korziko bi Italijani silno radi vzeli Franciji, toda, kakor izgleda, so to le srčne želje Italijanov. SARDINIJA Sardinija je drugi otok v sredozemskem morju. Otok tvori dve provinciji in spada pod Italijo od leta 1720.. Zemeljska površina Sardinije meri 9,301 kvadratnih milj. Od Korzike jo loči morska ožina, ki se imenuje Bonifacio in meri kakih 25 do 30 milj. Glavno mesto Sar dinije je mesto Cagliari. Sardinija proizvaja svinec, cink, baker, železo in sol. Tudi žito pridelujejo, kakor tudi vino in olivno olje. Prvotni naseljenci na tem otoku so bili premagani po Kartažanih že 530 let pred Kristusom. Sardinija je bila zasedena po Rimljanih po punskih vojskah. Potem pa so vladali Sardinijo v presledkih Vandali, Goti, Longobardi, Sa-raceni, Geneosesi in Pisansi. Od leta 1297 pa do 1713 je pripadala Sardinija pod Španijo, leta 1713 je prišla pod Anglijo, leta 1720 so jo Angleži dali Sa-vojskemu vojvodu, ki je postal kralj Sardinije, leta 1861 pa, ko so se italijanske dežele zedi-nile, je postal kralj Sardinije kralj zedinjene Italije. Sardinija je štela leta 1936 okrog 1,034,206 prebivalcev. Sardinija je bila zadnje mesece predmet hudega zračnega bombardiranja od strani zaveznikov. Za Sicilijo pride Sardinija in za njo Korzika prav gotovo na vrsto za invazijo. S zasedbo teh dveh otokov bi postali zavezniki popolni gospo- 0WI POROČA 0 IZGLEDIH ZA KURJAVO V TEKU PRIHODNJE ZIME Dekleta v oddelku, ki mu pravijo "melonslca njiva", t Goodrich tovarni. Akron, O., šivajo na roke vrsto balonov, ki so namenjeni, da bodo plavali v zraku za varstvo nad ladjami, ki so namenjene v boj. To so baloni nove vrste, 33 čevljev dolgi, s premerom 13 čevljev, držijo pa 3,000 kubičnih čevljev plina. So že doma lego izgotovljeni in jih bodo poslali na obrežje. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Washington. — Office of War Information poroča na-I slednje o izgledih za kurjavo v teku prihodnje zime: Pomanjkanje kurjave ne bo nastopilo le v slučaju, da — I 1. vsi oni, ki porabijo velike količine olja za kurjavo, vsi, ki porabijo več od 10,000 galonov }na leto, preurede svoje peči za uporabo premoga mesto olja - in da to store takoj. 2. domači industrijski odjemalci premoga naroče potrebne količine — zdaj takoj — tako da bo tvrdka, ki jim mors dobaviti, imela čim več pregle da za vrsto premoga, ter koli-| čino in kakovost; tako bodo mogle tvrdke nakopičiti v teku poletja čim več mogoče premo- i ga (to velja za navadni pre-1 mog — program za antracit pripravlja administracija so- j lidnega kuriva). 3. upravniki poslopij že zdaj naroče vse potrebne stvari za popravljanje oken in sličnega. Harold L. Ickes, administrator of solid fuels, je povdaril važnost sodelovanja prebivalstva, ko je govoril o tem programu : j "Premog je treba naročiti in prevzeti dobave v roku, v katerem ga producenti morejo od-poslati. Industrija mora vzdrževati svojo produkcijo s tem, da odda naročila zdaj takoj in si preskrbi zadostnega prostora za skladišča — nakupovanje malih količin potrebnih za kritje dnevnega troška mora L prenehati za čas vojne." 1 Premog. V Zedinjenih drža-" vah uporablja navaden pre-' mog približno 60 milijonov ■ oseb. Obenem pa preskrbuje 5 navadni premog industrijo z r • več kot polovico pogona in > energije, potrebnih v produk- - ciji vojnega materijala. Pre- - mog nam daje približno 55 od- - stotkov vsega električnega toka. Premog poganja štiri peti-I ne vseh železniških lokomotiv. In premog daje ' kurjavo približno polovici vseh domov v naši deželi. Antracit pa je predvsem domače kurivo. V srednje atlantskih predelih kurijo več kot polovico domačih peči z antracitom. Da zadostimo v letu 1943 vsem zahtevam premoga, je potrebno: 1. produkcija premoga mora biti vsak mesec izkoriščena do zadnjega. ' 2. premog mora biti trans-portiran na vse kraje, kolikor le zmorejo naše železnice. 3. oni, ki uporabljajo premog, si morajo napraviti čim večja skladišča in rezerve. Olje: Vojni svet petrolejske industrije ceni, da bo naša država potrebovala v letu 1943 povprečno 3,990,000 sodov na dan surove nafte; ta potreba bo narasla v prvih treh mesecih leta 1944 na povprečno 4,270,- 000 sodov na dan. Da zadostimo potrebam surove nafte v letu 1943, je potrebno : 1. vsa transportna sredstva je izrabiti do zadnjega. 2. restrikcije olja za kurjavo in bencina za avtomobile morajo ostati strogo v veljavi. 3. ako pride do večjih zahtev s strani vojaštva, bo treba morda uvesti še strožje restrikcije. Vse one osebe, ki žive v 30 državah, kjer vlada pomanjkanje olja za kurjavo, morajo oddati svoja naročila čimprej mogoče, takoj ko dobe v roke svoje ration coupons. Javnost bo dobila te kupone v teku meseca julija. OWI izjavlja s posebnim povdarkom, da je to poročilo veljavno za današnje razmere in da je prav lahko mogoče, da se situacija spremeni, bodisi na boljše, bodisi na slabše. Ako 1 bi prišlo do sprememb, bodo izdane nove informacije. POSEBNO OBVESTILO ZA ODVETNIKE Uredništvo je ravnokar prejelo za objavo posebno obvestilo iz Katoliške univerze v Washingtonu,-ki razpisuje prosto šolnino, pa tudi prosto stanovanje in hrano za tri odvetnike, ki se želijo na imenovani univerzi še bolj izpopolniti v svoji stroki. V naslednjem objavljamo važnejši del tega pf-sma kar v angleščini. Washington, D. C., July 12. — Special — Awards of three new scholarships in the Law School of the Catholic Univer-city of America have just been announced by Dr. Brendan F. Brown, in charge of the school. These are the first of the twenty scholarships which are available for the academic year 1943-44. The grants are open to men and women graduates of approved college and universities whose character and record of achievement in undergraduate ( work give proihise of leadership at the bar or in the cultural domain of the law. These scholarships provide board, room, tuition and fees. Applications should be addressed^to the Dean of the School of Law, The Catholic University of America, Washington, D. C. -o- IŠČEJO AVTO MEHANIKE Chicago, 111. — Civil Service Commission naznanja, da ima .na razpolago takoj delo z dobro plačo za avtomobilske me-|hanike in pomočnike (auto mechanic trainees, auto body re-: pairmen, greasers ,welders, batterymen helpers, tractor ; lift operators, parts inspectors, general laborers). Za nekatera teh del, ki jih lahko oprav-| Ijajo tudi ženske, imajo tudi ženske priložnost, ne le moški, Osebe, ki so takega dela zmožne in niso zdaj zaposlene \ I vojnem delu za tako stvar, ki se na njo najbolj razumejo in ! imajo v nji največ izkušnje, in se zanimajo za službo, kjer je priložnost za napredovanje, naj se takoj obrnejo na U. S. Civil Service Commission, 10th Floor, New Post Office Building, Chicago. o- 'VELIKI FARMARJI* SE MU SMILIJO V Fayetville, Ark., živi 86 let stari Henry Lollar, ki ima zanimive življenske izkušnje za seboj. V letih takoj po Civilni vojni, v kateri je bil njegov oče ubit, je Lollar prav poceni kupil nekaj zemlje, ki jo je vlada dala na razpolago družinam iz gosto naseljenega vzhoda, posebno vojnim veteranom. Lollar je hotel p"bstati mogočen "velik farmar" in je nakupil tisoče akrov te zemlje, ki jo je veliko dobil po $1.25 za aker. Samo z nadzorovanjem vse te zemlje je imel več kot preveč dela, povrh tega so pa prišle zanj razne izgube, ker ni mogel dobiti zadosti delav- cev, pa tudi zaradi neugodne-_ ga vremena, Škodljivega mrčesa, itd. Življenje mu je postalo nepretrgana vrsta sitnosti in težav. Leta 1911 mu je tornado porušil veliko gospodarskega poslopja ter mu uničil pridelek in sadni vrt. Tedaj se mu je posvetilo: začel je prodajati svojo.zemljo in jo je prodajal tako dolgo, dokler se ni izne-bil zadnje njivice. Potem si je kupil dva akra zemlje zunaj Fayetville, gori si je postavil hišico in od takrat živi tam v sreči in zadovoljnosti in mu ničesar ne manjka. Svoja dva akra obdeluje edinole z motiko, trikrat na leto pridela zelenjavo in je ima vedno zadosti zase in za trg. Pravi da tako imenovani 'veliki farmarji* niti ne vedo ne, česa pogrešajo. ■-o- STATIKE NE BO VEČ Če slišite v svojem radio polno vsakovrstnega šuma, škripanja, cviljenja, kruljenja in tulenja, kar imenujejo v tem slučaju statiko, bodite potola-ženi, ker statiki so zdaj odločeni kratki dnevi. V laboratorij^ Goodyear podjetja so namreč iznašli "static eliminator". Cela priprava je v majhni škatlici, ki se lahko natakne na vsak radio. Notri so elektronske tube, ki izločijo ali nevtra-lizujejo vse statično motenje, preden pride v vaš radio- in preden je v njem povečano. Če bo ta priprava res tako zanesljivo in temeljito delovala, kakor trdijo, bo pomenila velik napredek na radio polju. o- DRAG ŠTRAJK Ko so pred kratkim štrajka-li premogarji "United Mine Workers", je ta štrajk v šestih dnevih stal našo deželo 12 milijonov ton premoga, ali povprečno dva milijona ton na dan. o SVEŽA SVINJINA NA JU2NEM MORJU Prav redkokrat se zgodi, da dobijo naši vojaki na Jugoza- hodnem Pacifiku sveže svinjsko meso, toda korporal Edward Shone piše domačim v Butte, Mont., da si ga njegova edinica včasih lahko privošči.] Nahajajo se na nekem otoku, kjer se še dobijo divji prašiči. Tu in tam fantje ustrelijo katerega, Shone in njegov tovariš pa sta razen tega ujela tudi živega ščetinarja, ki ga skrbno pitata s kuhinjskimi ostanki, da bosta imela kasneje tem okusnejšo svinjsko pečenko, o— — PRVO DRSALNO LETALO PRELETELO ATLANTIK Prvi letalec, ki je preletel Atlantik v drsalnem letalu (glider), je eksadronski vodja R. G. Seys, RAF. Premeril je 3500 milj dolgo pot iz Mon-treala v Anglijo. Vlekel ga je v Z. D. zgrajeni Douglasov transportni aeroplan. Drsalno letalo je bilo naloženo s tovornim blagom. Ta poizkus je začetek bodočih "zračnih vlakov". o TAKEGA SEMENA PA ŠE NIMAJO Neka trgovina s semeni v Fredoniji, N. Y., je prejela naslednje pismo: "Nujno potrebujem seme za kislo zelje. Prelistal sem Vaš katalog, pa ga ne najdem nikjer vpisanega. Ali Vam ga je zmanjkalo? Če ga imate še kaj, mi ga nemudoma pošljite toliko, da bo zadosti za dva ali tri sode." Te dni je pač vse vprek navdušeno za Victory vrtove! -o- SAM SI JE KRIV Na nekem sodišču v Chicagi je William Vasios zahteval razporoko, ker mu je žena pri-palila klofuto, ga nato pretepla, za nameček pa še brcnila. "Kako velik si?" ga je vprašal sodnik Schwartz. "Pet čevljev, deset," je odgovoril tožitelj. "In tvoja žena?" "Pet čevljev, štiri." "Prismojeno," je odvrnil sodnik. "Naslednji slučaj!" i UREDNIKOVA POSTA je prav poceni v last rodbine Stare iz Mengša. Graščina ima lastno kapelo, ki je podruž-na cerkev sv. Miklavža in spada pod šmihelsko župnijo. Graščina Ruperč vrh je lastovala obsežne gozdove pod vznožjem Gorjancem v takozvanem Padežu, ki so ga izsekavali leta in leta. Da bi se gozdovi ne iztrebili, so jih sproti zasajali s smrekami. Sedanji lastniki so prišli do posesti graščine, ka-|kor so pripovedovali, prav poceni. Prejšnji lastnik je bil tujec. Ob preobratu so se razširjale vsakovrstne vesti, da bodo vsi veleposestniki razlaščeni, itd. To ga je ostrašilo, da je prodal prav pred preobratom. Po preobratu je prišla inflacija, to je, da se je denar silno pocenil, in novi lastniki so prodali del lesa iz gozdov, in graščina je bila plačana. Tako je inflacija po zadnji vojni naredila nekatere bogataše berače, nekatere, ki so prej manj imeli, pa bogataše. ■o- NIČ VEČ WPA Malokdo se je zmenil, ko je prišla te dni na svetlo novica, da je WPA za vedno zatisnila oči. Važno pa je dejstvo, da je uprava WPA nazadnje še vedno imela na rol^ah 130 milijonov dolarjev, ki so ji bili nakazani, pa jih ni porabila in jih je zdaj vrnila vladni blagajni. Obdržali so samo toliko uradnega osobja, kolikor ga potrebujejo, da zaključijo"svoje zadeve in napravijo zapiske za končno poročilo. WPA se je začela leta 1935 in porabila vsega skupaj deset milijard in pol. V teh osmih letih svojega obstoja je imela na svojem plačilnem seznamu okrog 8,500,000 uslužbencev. 4 dar j i nad Sredozemskim morjem. SICILIJA O Siciliji se zadnje tedne mnogo piše. Vzrok temu je in- j vazi j a tega otoka od strani zaveznikov, ki je res pravo juna- j ško dejanje, in kaže, da imajo zavezniki modre in izvrstne vojskovodje. Sicilija je otok v sredozemskem morju, ki je do-j sedaj spadal pod Italijo, najbr-Iže bo tudi po vojni; za nekaj I j časa pa bodo gospodarili naj njej zavezniki, vsaj dokler mirovna konferenca po zmagi drugače ne odloči. Oblika otoka Sicilije je trikotna. Od italijanske celine jo ločijo mesin-ske ožine, ki so komaj dve milji široke. Otok meri 9,926 kvadratnih milj. Prebivalstvo je štelo leta 1936 okrog 4,000,-000 duš. Otok je zelo gorat in hribovit. Na enem delu se raz-i tezajo Neptunske gore, na dru-, gi Madonske gore. Največja gora je Aetna, ki je 10,874 Čevljev visoka. Klima je izvrstna zdrava, razen na južnovzhodnem delu, kjer brije vroča sapa od Afrike, ki jo nazivajo "sirocco" in je nedopovedljivo vroča, da je kar neznosna. Na otoku raste vse vrste rastlinstvo. Gorate pokrajine so pokrite z gozdnim drevjem in vmes se nahajajo izvrst-j ni pašniki. Na otoku pridelujejo žito, ječmen, lečo, itd. Vinski pridelek, olivno olje, oran-!že in lemone tvorijo velik del pridelkov. Na otoku je par manjših izdelovalnic svile, volnenega blaga, platnenih izdelkov, itd. Sicilija izvaža dve tretjini vsega italijanskega vina. Zgodovina Sicilije je ena najburnejših zgodovin. Prvotno so ta otok naselili Grki. Pozneje pa je otok padel v roke Kartažanom, ko so pa te premagali Rimljani, so postali ti gospodarji nad Sicilijo. V devetem stoletju so zasedli Sicilijo Saraceni, ki so ji vladali do 11. stoletja, tedaj pa so jih pognali iz Sicilije Normani.-Leta 1282 je Sicilija prišla izpod francoskega gospodstva pod Španijo, pod katero je ostala do leta 1860. Pod Garibaldijem je Sicilija revoltirala. Po ljudskem glasovanju se je Sicilija 1860 pridružila Italiji, s katero je bila ujedinjena vse dose-daj. Tekom prvih šest mesecev v letu 1941 je Sicilija igrala važno ulogo v tej vojni za Italijo. Italijanske zračne sile so bile ojačene po nemški zračni sili in so tako skupno tvorile veliko nevarnost za angleško plovbo v Sredozemlju. Zelo so ogrožali Malto, kakor tudi druge postojanke, ki so jih kontrolirali Angleži v Egiptu in drugod. Sicilija je bila tudi važna postojanka za osiščne sile v Libiji in Tuniziji. Po osiščnem popolnem propadu v Tuniziji pa je postala Sicilija predmet najhujših zračnih napadov, ki so jo omehčali in pripravili za invazijo od strani zaveznikov. Kako se razvija zdaj borba za Sicilijo na njenih lastnih tleh, je razvidno iz dnevnih poročil. MEH ZA SMEH STARINOSLOVCI Prvi raziskovalec (preiskuje stare razvaline): "Le j, no le j, kaj sem našel na tej strani žrt-venika — košček žice. To dokazuje, da so že poznali tele-grafijo." Drugi raziskovalec: "Na tej strani pa ne najdem nobene žice, kar dokazuje, da jim je bil znan tudi brezžični brzojav." . NJIHOV^ POLOVICA Mornar: "Veš, jaz bi bil pripravljen dati Japoncem polovico Pacifičnega oceana." Marin: "Zdi se mi, da si pri- smojen. Katero polovico bi jim pa dal?" Mornar: "Spodnjo polovico, to se razume." UGANKA Na dobrega strička se obesijo otroci, eden za roko, drugi za vrat, tretji ga objame okoli noge. — Otročki, pravi striček najstarejšemu, jaz vam bom zastavil uganko: sivo je, ima dolga ušesa in lahko se jaha na njem. Kaj je to? — Striček, pa to si ti! vzklikne veselo najmlajši. Prej so bila branila ali fender j i za ladje spletena is vej, kakor kakšne sušilnice v Sloveniji, in so jih uvažali is orienla. Zdaj jih pa delajo v Seal-ile-Tacoma ladjedelnicah, kar iz smrekovih debel, ki jih najprej povežejo z navadnimi vrvmi, potem pa s težkimi vrvmi is jeklene žice. — L. K., West Allis, Wi». Ljubljanska škofija je imela pred to vojno 274 župnij, 8 ekspozitur, 217 kaplanij, 3 monemisariate (to so mesta brez odgovornega manjega pa-stirstva) in 25 beneficij. Vseh svetnih duhovnikov je bilo okrog 600, od teh 416 v aktivnem dušnem pastirstvu,- 79 v drugih službah. Redovnih duhovnikov je bilo okrog 170. Z upokojenimi in onimi iz drugih škofij je bilo v ljubljanski škofiji okrog 760 duhovnikov. Vernikov je bilo 521,571. Mariborska škofija tu ni všteta. Stolni kapitelji so imeli v starem kraju sledeče število kanonikov: ljubljanski stolni kapi-telj jih je imel 12, mariborski 7, novomeški kolegij 3. Poleg teh je vedno tudi nekaj častnih kanonikov. — Naročnik, Cleveland, O. —Mesto Kostanjevica na Dolenjskem je štela pred to vojno 452 prebivalcev; 79 hiš, 74 posestnikov in 39 kočarjev. Spada pod okraj Krško. Tu je bila tudi okrajna sodnija. Do Kostanjevice je iz Krškega 16 kilometrov, do Novega mesta od Kostanjevice pa 24 kilometrov. — F. B., Pittsburgh, Pa. — Vi bi radi podatke o nekaterih gradovih v novomeški okolici. Kar nam je znano, podamo: Grad Ruperč vrh se nahaja nekako 5 kilometrov od Novega mesta v smeri proti Uršnim Se-lom. Sezidal ga,je 1641—1657 grof Josip Paradajsar, lastnik mehovske graščine. Od leta 1726—1786 je spadal ta grad cisterjanskemu samostanu v Kostanjevici. Leta 1786 je pripadel h verskemu skladu, ki ga je pozneje prodal, in so ga la-stovali tujci. Po zadnji svetovni vojni pa je ta grad prišel ba- LESENI FENDERJI ........i. if :.tt;;t~ -----■- Nedeijski pomenki KRATKE VESTI PLASTIČNO LEPILO Raziskovalci v Goodyearje-vem laboratoriju v Akronu, O., so razvili novo plastično snov, ki bo zlepila in držala skupaj kovinske kose bolj trdno, kakor če bi bili zakovani ali zvarjeni skupaj. Ta novi način že uporabljajo v mnogih vojnih tovarnah, da ga popolnoma preizkusijo. Iz česa so napravili to plastično zmes, ne povedo, ker jo smatrajo za vojni materijal in vsled tega za vojaško skrivnost. 25. Nedelja — 6. pobinkoitna — Jakob 26. Ponedeljek — Sv. Ana. 27. Torek — Krištof, muč. 28. Sreda — Janez Kolumbin 29. Četrtek — Marta, dev. 30. Petek — Julita, muč. 31. Sobota — Ignacij ČET RTA NEDELJA V JULIJU "LETEČA" NUNA Sestra Mary Aquinas, ki je bila šolska učiteljica v šoli Sv. Ambroža, Ironwood, Mich., se je razen svojega rednega dela silno zanimala za letalstvo in se je tako daleč povspela v tem, da so jo poklicali v Washington, kjer je zdaj učiteljica za CAA. Mnogi naši letalci, ki služijo sedaj na bombnikih vse križem Evrope, so se kot fantiči naučili aeronavtike pri "leteči nuni" (Flying Nun), kakor jo navadno imenujejo. SO POLETOV PREK OCEANA Komaj nekaj let je tega, kar smo smatrali polet prek Atlantskega oceana za nekaj nedopovedljivo drznega, junaškega, velikanskega in izrednega. V takih slučajih so vsi listi od enega konca Amerike do drugega peli glorijo letalcu, priobčili njegovo sliko, in tako naprej. Kako hitro se vsemu privadimo! Te dni je angleški letalec Capt. L. V. Messenger dovršil svoj 50. zapovrstni polet prek Atlantika. Nekateri listi so poročali o tem, toda le v par skritih drobnih vrsticah. Vsi njegovi poleti so bili med Montrealom in Anglijo, 3,100 milj razdalje ali skupno 165,-000 milj, izmed katerih jih je bilo 100,000 nad oceanom. Pravi, da je na vseh teh poletih samo dvakrat yidel morje. NA ZVEZDAH NI LJUDI! PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 VV. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. NA VARNEM PRED BOMBAMI Eno izmed sicilijanskih mest, ki so ga Zavezniki prav posebno obmetavali z bombami, je | Catania, ki je bila ustanovljena že leta 729 pred Kristusovim rojstvom in je cvetela v dnevih starodavnega Rima. Catania je imela tretji največji amfiteater ali polkrožno gledališče na prostem v dnevih rimske slave. Pod tem starodavnim amfiteatrom je cel labirint (kraj poln zavitih potov, kjer bi se človek brez vod-inika izgubil) podzemeljskih hodnikbv, ki jih zdaj tisoči Si-cilijancev rabijo kot zaklonišče pred bombami. Catania je imela težke čase že prej. Leži na vzhodni obali Sicilije v podnožju ognjenika Etne. Izbruhi raztopljene lave iz ognjeniko-jvega žrela so že večkrat malo manj kakor pokončali mesto. Najbolj« avtomobili za pogrebe, krsle in ženitovanja,—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. NOVI KRASNI KRIŽI Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se rabijo za previdenje bolnikov, sporočamo^ da onih križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50 t nimamo več. Po- srečilo pa se je nam fr^ dobiti, toda le ome- / jeno število novih „ druge vrste sličnih S križev, ki so nare-3^ mn°£° l^pši in ne vliti, kakor do-itful sedanji, pač pa na- \ M rejeni iz lepega A S lil A orehovega lesa, z I I I M lePim pozlačenim i I i bronastim križem, Ik ki so dosti lepši in — JBHLi mnogo bolje in na- J?- fJrj==S tančneje izdelani, !■[ m i j kakor prejšnji. Ti J[| m j}}! križi istotako vse- X^N V^^fH ~ kujejo vs0 PriPra~ ^S^A vo, ki se rabi ob ^^ času previden j a bolnikov in so narejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so spravljene svečke, steklenička za blagoslovljeno vodo in prtič. Ti križi.so lepi, ko se jih zapre za obesiti na steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ki je pravi kras za vsako katoliško hišo. Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v kratkem pošlji STANEJO S POŠTNINO SAMO j $3.50 Naročila je poslati na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 \V. Cermak Road, Chicago 8, Illinois KRIŽEM SVETA — Algiers, Severna Afrika. — V sredo 14. julija so obhajali Francozi svoj "bastiljski dan", ki je zanje nekaj podobnega kakor 4. julij za nas. Mesto Algiers je bilo ves dan polno parad, zastav in godbe, medtem ko so Francozi pod visi j-sko vlado morali biti lepo tiho kot mokre miši. Naš predsednik Roosevelt jim je za to priliko sporočil, da leži njihova neodvisnost v njihovih lastnih rokah, kar razlagajo, da ne bodo Z. D. izbirale Francozom vlade. — Washington, D. C. — Prevzvišeni g. Johanne3 Gun-narsson je bil te dni slovesno posvečen v ^Washingtonu in je .postal titularni škof holarski in apostolski vikar icelandski. To je prvi škof domačin, ki ga je imela Icelandija v 400 letih. Njegov oče je pred 70 leti prestopil v katoliško vero in pomagal zopet vpostaviti katoli-čanstvo v Icelandiji. ČASOPIS VOJNIH UJETNIKOV Prejenji znak na ameriških bojnih letalih se na daleč skoraj ni dal razločevali od nemškega kriza ali pa japonskega vzhajajočega zonca. Zaradi tega so da?i narisati nor znak. Beli zvezdi so dodali le bel čeiveickoi, okrog vsega pa gre rdeč okvir. _______ ______________ > SIMFONIJA IN HLAČE "Kaj pa je danes v radiu?" "Nimam pojma! Odpri ga !" Soprog je govoril; soproga je storila. In zveneči, lepo doneči 'glas napovedovalca je povedal: "Slišali boste deveto simfonijo Ludovika van Beethovna." _ Vijoline so zasvirale. "Pavlina" je dejal soprog soprogi čez tri minute, "ali je gumb na mojih hlačah prišit?" "Gumb? Kateri gumb?" "Na sivih hlačah." "Saj imaš dva para sivih hlač!" "Vem A ene hlače so brez gumba." "Katere?" "Stare." "Katere — stare? Imaš več starih hlač Imaš stare rjave hlače, imaš stare črne hlače, imaš stare pepelnate hlače, i-maš stare modre hlače, imaš stare sive hlače." "Te so prave!" "Sive." "Da," je dejal soprog in je zavzdihnil. Soproga nekaj časa ni ničesar odvrnila. Nato je vprašala : "Kaj pa manjka sivim hlačam?" "Gumb jim manjka." "Gumb?" "Da. Zgoraj, zadaj." "Zakaj?" Pavlina je ta zakaj prav strogo izgovorila; je bila pač njena navada taka. "Zakaj?" Soprog je skomi-zgnil z rameni. "Kako naj pa vem zakaj, manjka gumb? Se je pač odtrgal — kar tako . ." "Kar tako meni nič tebi nič se gumb' ne odtrga, veš, Pavel! Vsaka stvar ima svoj vzrok. Gumb je močno prišil strokovnjak z močno nitjo; če hočeš kak gumb , odtrgati, se moraš precej potruditi, tako močno je prišit. — Torej — kako je mogoče, da se je gumb odtrgal?" "Mogoče sem se hipona sklonil," je menil Pavel. "Skonil? Haha! Ti — pa sklonil," Kolikokrat mi je že kdaj kaj padlo na tla! Ali si se sklonil? Nikoli! In če se človek le skloni, se gumb še ne odtrga. Moj prvi rajni se je zmeraj sklonil, če mi je kaj padlo na tla, in ni bil ko ti, ki samo kar gledaš. Če bi se mu bil tedaj zmeraj kak gumb odtrgal, saj bi bila morala ves dan šivati same gumbe!" Zdaj je imel tudi soprog zadosti. "Ti da bi bila? Ves dan? Ti — pa da bi kak gumb prisila! Naprej*ti je treba hlače' položit predte, nato in nato še trikrat prašat, kam ga naj pri-šiješ in ko ga že vendar priši-ješ, je prišit čisto kam drugam ko tja, kamor spada!" Pavlina na to ni odgovorila. Pavlina je šla molče iz sobe. Ko se je vrnila, je imela hlače v rokah. "Tudi madež imajo hlače," je pikro pripomnila. "Ali si ga očistila?" "Ne! Ali sera ga jaz naredila?" "Madež je že štirinajst dni na hlačah!" "Vem," je rekla Pavlina, šla po šivanko in Sukanec in je vprašala: "Kje je gumb?" "Tukaj," je rekel Pavel in pokazal na prazen prostor. "To je mesto, kamor spada f a kje je gumb?" "Gumb?" "Seveda. Gumb." "Kako naj pa vem, kje je gumb? Sem ga pač izgubil!" "Izgubil ?" "Kajpa! Prava reč!" "Prava reč? Tako? In ko sem jaz zadnjič izgubila dežnik, si divjal in robantil, kako da morem biti tako zabita, da kaj izgubim in da mi je to čisto podobno in da imaš res prav za kazen tako ženo in da nisi ti še nikoli nobene reči izgubil! _A če ti kaj izgubiš, je pa prava reč, seveda!" Soprog je planil pokonci in maglo koračil po sobi gor in dol. "Oprosti, Pavla, mislim, da * je vendar drugače, če izgubiš j dežnik za sto dinarjev ali pa i če izgubiš gumb?" j A Pavlina se mi dala kar p tako ugnati v kozji rog. - i "Prosim: dežnik, prvič, ni s bil za sto dinarjev, ampak za i devet in devetdeset petdeset; j drugič, mi nisi ti kupil dežni- -ka, marveč mi ga je podarila mama; tretjič — to tebe prav za prav nič ne briga, ampak le mojo mamo! Četrtič —, pa ta gumb ni bil navaden hlač- 2 ■ ni gumb, nego je bil boljše £ sorte, je imel štiri luknjice, j kakršni so vsi tukajle ... ti »■ imaš za vse dvojno merilo, ^ dragi moj!" r "Nobenega merila nimam," 2 zavpil soprog, res razkačen ] radi take logike, "jaz hočem imeti gumb na hlačah, pa ko- ] nec besedi! Pa ne z belo nit- ] ko prišitega, ki jo pravkar < vdevaš, ampak . . . , " tu se < mu je v sveti jezi glas prelo- i mil." . . . ampak s črno, kakor je prav!" 2ena je svetohlinsko pogledala kvišku in našobila ustnice: "Na sive hlače?" "Na sive! Na take se mora prišiti gumb s črno nitjo!", j' "Zakaj pa? Prav tako jih smeš prišiti z belo! Siva bar- . wa je vendar zmes črne in bele barve!" "A jaz zahtevam, da šivaš s črno nitjo!" je zatulil Pavel. Soproga je kratko vpraša- j la: "Seveda, če ti tako zahte- j vaš, samo zato, da kaj rečeš samo zato, da je nekaj po tvoji glavi, potem je stvar dru-1 gačna. Jaz sem mislila, da rečeš tako zaradi logike? Toda če želiš črno nit, ker imaš veselje s tem, ker mora na vsak način tvoja obveljati in ker ti je tako všeč, da lahko vpi-ješ in razsajaš in svojo ubogo ženo trapiš ..." [ ' i * Radio je umolknil. In glas napovedovalca je dejal: "Slišali ste deveto simfonijo Ludvika 'van Beethovna ... " Nihče ni ugovarjal radiu. Saj ne more drugače! Ko pa I časih tako nerodno stoji v hišah mest in vasi! Nova perijodična publikacija ameriškega Rdečega: Križa pod imenom 'Časopis Vojnih Ujetnikov' bo odslej ; prinašala informacije o dobrobiti vojnih ujetnikov in posto-- panju z njimi, kakor tudi o korakih ki so podvzeti da se jim pridobi več ugodnosti in neke potrebščine samo potom Rdečega Križa. Ta publikacija se pošilja brezplačno so- rodnikom članov Vojske, Mornarice Združenih Držav, kakor tudi sorodnikom ameriških civilnih internirancev za katere se je uradno sporočilo da so v rokah sovražnika. V tem časopisu bodo dobili sorodniki ki so v skrbeh, odgovore na mnoga vprašanja. Pogodbe o postopanju z vojnimi družinami, kakor tudi o- NOVI ZNAK NA BOJNIH LETALIH Pred 13 leti je bil obsojen na smrt, obsodba je bila pozneje spremenjena, sedaj pa je profesor Leonid K. Ramzin prejel Stalinovo nagrado 15.000 rublje v, ker je iznašel turbogenerator. DOBIL NAGRADO V zadnjih 20 letih se ljudje : še niso toliko pečali z mislijo,!: ali so na drugih zvezdah živa 1 bitja, kakor se pečajo danes. : Tudi znanost se zadnja leta s < tem vprašanjem mnogo peča. Tem presojanjem je podlaga znanost zadnjih 12 mesecev, ko so bili ugotovljeni novi znanstveni izsledki. Bodisi kemija, bodisi fizika, sta na podlagi golih računov skušala dokazati, da bi v ugodnih okoliščinah na drugih zvzedah mogla živeti živa bitja. Na Mont Blancu so zadnje mesece natančno opazovali zvezdo Mars, ki nas Zemljane najbolj mika. Ta opazovanja so pregledale tudi južnoafriške zvezdarne ter so ugotovile, da je marsikako opazovanje resnično, čeprav iz tega še |daleč ne sledi, da bi na Marsu prebivali ljudje, kakor to dokazujejo nekateri francoski »zvezdoslovci. i Na Marsu so namreč že delj časa opazovali nekake svetlobne znake, o katerih so trdili, da j prihajajo od Marsovih prebivalcev, ki bi se z optičnimi signali radi sporazumeli z zemlja-j ni. Našli so se tudi ljudje, ki so že študirali, kako bi mogli tam Marsovim signalom z zemlje odgovoriti. Za to vprašanje so I se seveda močno zanimali tudi avstralski in ameriški učenjaki. S pomočjo spektroanalize so ; zmerili Marsovo svetlobo in jo natančno preštudirali. Na ta način so končno soglasno ugotovili, da na Marsu ne more biti nobenega življenja. Kvečjemu bi na Marsu lahko bilo kaj mahu ali pa kaj bakterij. Podobne razmere so na drugih zvezdah, le da je tam zaradi velike oddaljenosti od solnca še mnogo manj pogojev za življenje. Zvezdoslovci so vedno bolj prepričani, da je življenje na naši zemlji mogoče le zaradi tega, ker je na zemlji toliko ugodnih okoliščin, ki omogočajo razvoj življenja. Učenjaki se seveda ne pečajo z v prašanjem, ali so te okoliščine slučajno skupaj nastopile, ali pa jih je kaka višja sila nalašč tako razporedila na zemlji. Pač pa učenjaki sedaj trde, da je zemlja s svojimi razmerami, ki so tako ugodne za življenje, v vesoljnem svetovju nekaj, kar je edino svoje vrste. Prav tako trde, da na drugih svetovih ni življenja, čeprav bi se morda tako zdelo, ker so na videz razmere vsaj približno podobne razmeram na zemlji. Prav gotovo pa je, da človek nikdar ne bo mogel docela odkriti vseh skrivnosti vesoljstva. J. M. Trunk' "Vreden si, Gospod, naš Bog, prejemati slavo in čas in moč, ker ti si ustvaril vse stvari in po volji Tvoji so in so bile ustvarjene" (Skr. Raz. 4, 11). Ako je Bog resnično Stvarnik in začetnik vsega, kar je in obstaja, potem mu gre vsa č^st od dela njegovih rok. V čigavo čast bi bil mogel tudi ustvariti vse reči, ko je bil sam, ko jih je ustvarjal in ni bilo nikogar poleg? Ali je moglo sploh kaj velikega postati, ako ni postalo po njem? Ta čast je najvišji namen pri vseh delih božjih, njegov lastni delež na njih in najbolj dragocen biser v njegovi kroni. Vse drugo, kar je na stvareh dobrega, pripusti stvarem, kar pa gre njemu, od tega noče in niti ne more odstopiti, ker mu to gre kot najvišjemu gospodarju sveta. Greh ropa božjega pa je, če kdo odtegne službi božji namenjeno reč in jo porabi v posvetne namene. Ali bi ne bil božji rop, če kdo odreče Bogu najvišjo čast in si jo skuša prilastiti sebi ali kaki drugi stvari? Ako resnično na Boga veruješ, ga spoštuješ in ljubiš, ti bo čast božja prav posebno pri srcu: božja reč bo tvoja reč in slava božja tvoja slava. Tako je med prijatelji. Prijatelj, ki se ne zmeni za usodo prijatelja, kaže, da ni prijatelj. Bog sam pa pozna le eno: čast svojo in slavo! Brezbožnik se odvrne od Boga, noče mu priznati časti, ki mu gre. Zato se pa postavi samega sebe na mesto božje, hoče svojo čast. Ljudi so častili kot bogove in jih časte never-niki do današnjih dni. Ni konca ne kraja slavospevov "velikim možem", ki so vse kaj drugega pred Bogom, le veliki niso. Satan je bil začetnik vsega tega. "Nad višavo oblakov poj-dem in enak bom Najvišjemu" (Izaj. 14, 14). "Kakor bogova bosta" (1. Mojz. 3, 5). Obrni se proč, ker človek je postal S j tem enak — hudiču! Izdal Rdeči Križ mejitve vezi med vojnimi ujet-i 1 niki in njihovimi družinami,' bodo pojasnjene. Prikazan je trud. Rdečega Križa za olajšanje težkoč j vojnih ujetnikov kakor tudi njegova obveza ^ da bo še v ! bodoče pošiljal hrano, obleko in druge potrebne stvari. Te potrebščine gredo v Ženevo, od kjer jih deli Mednarodni Rdeči Križ. Člani Odbora periodično obiskujejo vojna taborišča in pazijo da ujetniki dobijo te potrebščine. Potrebe vojnih ujetnikov so samo eden mnogih problemov; pomožne akcije, s katerimi se sedaj bavi Rdeči Križ. Pomagalo se je tudi žrtvam ne- j sreč ki so uničile velike pokrajine kasno te spomladi. Čeprav so poplave naredile največ nesreče, je bilo še 16 drugih uničevalnih dogodkov v maju ki zadevajo 21 držav, i i 264 javnih uslužbencev Rdečega Križa je vsega skupaj pomagalo v krajih kjer so bi-I le poplave in drugje kjer so se zgodile nesreče v ✓ mesecih maju in juniju. Nesreče ki so se zgodile zraven poplav so: požar v gozdu, eksplozija v rudniku, eksplozija v tovarni, železniška nesreča, nekaj tor-| nadov, veternih neviht in drugih vremenskih nezgod. Voda je poplavila 3.000.000 akrov zemje, uničila ali pokvarila 15.000 hiš, in prizadela 43.000 družin s povprečno štirimi člani. Več kot 25.000 od teh je dobilo nujno pomoč od Rdečega Križa. Pet vagonov semenskega krompirja, kar zadostuje za eno zimo za 15.000 družin, in 30.000 paketov vrtnih zelenjavnih semen je bilo razdeljeno žrtvam v državah I-llinois - Missouri, zgodaj v mesecu juniju. V vsakem paketu je bilo dovolj raznih zelenjavnih semen da se zasadi družinski vrt obsegajoč pol akra. Razdelitev takih paketov, kar Rdeči Križ dela že nekaj let, daje možnost žrtvam nesreč v poljedelskih krajih da si pribavijo sami svojo- hrano v najkrajšem času. Rdeči Križ pomaga v nesreči kolikor le more; uslužbenci Rdečega Križa proučijo vsak slučaj posebej. Hiše se popravljajo ali pa zopet sezidajo. Delavcem se zopet pri-bavi izgubljeno orodje. Kmet lahko dobi konja in plug. Namen Rdečega Križa je da se žrtvam nujno preskrbijo sredstva za vzdrževanje, da se občestvo čim prej povrne v normalno stanje. Petek, 23. julija 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. -s^riss^sdečJoUet, flL^^uSr Naie geslo; "Vse aa vero, dom in narod; vsi za enega, eden sa vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 257 Lime Street, Joliet. Illinois L podpredsednik: Prank Tuahek, 716 Raub St., Joliet, I1L 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette SL. Ottawa. IIL Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Ume Street, Joliet. IIL Zapisnikar: John Memanich, 650 N. Hickory St., Joliet IIL Blagajnik; Joseph Klepcc, 903 Woodruf Rd., Joliet, IIL Dtihovni TQjJja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th Su Pittsburgh, Pa. Vlfa. zdravnik: Joeeph A Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet. IIL NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach. 1748 W. 21 at St.. Chicago, IIL Jnesph L. Draaler, 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson Su Joliet, IIL POROTNI ODBOR: Joseph PavlakoTich, 39 Winchell St, Sharpsburg, Pa. Mary Kovscich, 2294 Blue Island Ave., Chicago, IUL John Denia, 2730 Arthingtoa Ave, Chicago, IIL Predsednik Atletičnega odseka: Emery Subar, 540 North Bluff Street, Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IIL Do 1. j an. 1942 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtni^, poskodnin, bolniških podpor ter dragih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. drŽav s *« manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se sa $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako leto viša. Poleg smrt nine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo is svoje centralne blagajne, kakor tudi za rasne operacije in poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleikL Rojakom in rojakinjam se DSD. pripor9Ča. da pristopijo v njeno sreool Zs vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet 10. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D. S. D. S tem se službeno naznani cenjenemu članstvu, da se bo revizija knjig in polletna seja glavnega zborovanja vršila v četrtek, dne 29. julija. Torej, ako imajo kateri kakšna navodila, priporočila ali pa pritožbe, so naprošeni, da jih pošljejo na glav-pi urad vsaj do dne 28. julija. S spoštovanjem in bratskim pozdravom, FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. DEŽELA ORJAKOV sam svoje tri nasprotnike ob-' metaval s pomarančami. In na koncu so oni trije Spanci morali odnehati. — Ti ljudje so potomci prastare kulture, ki je bila prilično zelo razvita. Čeprav so Kanarijci v tisti dobi poznali le kamenito orodje, vendar so ž njim v skale iz-sekali čudovito lepe palače. Kako razborito je to ljudstvo, najbolje dokazuje lahkota, s katero so iz kamene kulture prešli v španssko. Deset let potem ko so Španci zasedli te otoke, so kanarski poglavarji že bili visoki španski uradniki. Kanarski pomorčaki so se po-* slej udeleževali vseh potovanj španskih osvajalcev ter so sodelovali tudi pri odkritju Južne Amerike. Drug rod podobnih orjakov živi v vzhodni Afriki. To je zamorsko pleme Vatusi. Če je med njimi kdo 2.20 visok, to ni nič nenavadnega*, V nasprotju s čokatimi Kanarijci so črni Vatusi izredno vitki in nežni. Živijo po večini od mleka. Živali ne koljejo, ker se jim to zdi škoda, če hočejo imeti dovolj mleka. — Tudi rastlinske hrane ne uživajo veliko. So pa čudovito elastični in okretni. To so vsekakor najboljši skakalci na svetu. Popotniki pripovedujejo, da Vatus skoči na mestu 2.50 m od tal. Najboljši skakalci sveta pa skočijo 2 m. Te bi bilo treba poslati na olimpijado! — Dr. Wolfel pripoveduje, da je od njih prinesel domov za spomin zapestnico, kakršno nosijo tamkaj lokostrelci. Pa je nobena e-vropska dama ni mogla natakniti na roke, le izredno nežni Švedinji se je to posrečilo. Ti ljudje maj o namreč nenavadno majhne roke. Zato pa imajo Kanarijci pravcate lopate namesto rok. -o- MEH ZA SMEH PRED NAMI SO VELIKE BORBE Elmer Davis Ko je general George C. Marshall, šef vojnega štaba vojske Združenih držav, govoril pretekli teden na zborovanju guvernerjev, je svaril, naj se ne pustimo zapeljati k popuščanju po prvih in relativno majnih uspehih, kakor jih je imenoval. Opomnil nas je, da so še veliki boji pred nami. O-pomnil nas je tudi, da Osišče mogoče računa na slabe elemente psihologija Zaveznikov, ki naj omogočijo zavlačevanje vojne na tak način, da bi nas utrudili, oni pa na podlagi pogajanj dobili mir, kar bi za nje pomenilo zmago. Kateri so tisti slabi elementi, na katere oni računajo? Eden med njimi je naša dobra narava. Še zmeraj se trudijo prepričati nas, da so zračni napadi, napadi z namenom da terorizirajo, da ni kavalirsko da se bombardirajo mesta, ker se lahko civilisti ranijo. To pravijo Nemci in italijanski fašisti, kateri so bombardirali mesto za mestom, merili nalašč na civilno prebivalstvo, ko so mislili, da morejo s strašnim terorjem nad civilnim prebivalstvom dobiti vojno. Malo težko je sprejeti pritožbe od tistega naroda, ki je bombardiral London in Coventry, in Rotterdam in Beograd in Varšavo — da, in Gue-rinco in Madrid in Barcelono še pred tem. Oni so to delali, ko so bili močnejši. Oni bi to zopet delali, ako bi bili močnejši. Niti eden zračni napad ni še bil nalašč usmerjen na civilno prebivalstvo v mestih kjer ni vojnih objektov, kot so bili nemški napadi na Norveško in Nizozemsko, in nekatera angleška katedralna mesta. To je en način, s katerim sovražnik misli da bo pridobil kar smatra kot slabo stran v naši psihblogiji. Ker so oni začeli z načinom bojevanja, v ka- j terem se je pokazalo da smo mi boljši kot oni, bi hoteli, da se boji ne vršijo več na ta način, ampak da se poskusi nekako drugače, v čemer bi oni bili boljši in imeli 'več sreče. Katere so druge slabe strani, ki jih oni mislijo doseči? General Marshall jih je nekaj navedel: "Samo en* rezultat je mogoč, ra?en ako sovražnik uspe vstvariti notranje trenje med Zavezniki, nahujskati ene proti drugim, in trositi lažne vesti, ki naj privedejo narod da izgubi zaupanje v naše vojne napore. Sovražnik se je seveda od samega začetka trudil, da u-stvari notranje trenje med Združenimi Narodi. Med tako mnogimi narodi mora priti do nekih razlik v mišljenju, ampak ni naroda, ki ne mre in ki noče biti podvržen skupnemu glavnemu cilju zmage. Do zadnjega dneva bojevanja pa bo sovražnik širil lažne vesti, poskušal vcepiti ljubosumnost in nezaupanje, skušal obrniti Angleže proti Amerikancem, in Amerikance proti Angležem, in oboje proti Rusom in Ruse proti njim. Sedaj bi ta vrsta delovanja morala biti že dobre poznana. Nesloga med Zavezniki ne prinaša koristi nobenemu razen Osišču. OWI. SLOVENSKI AMER. NARODNI SVET POROČILO O FINANČNEM STANJU 30. JUNIJA 1943 Bilanca v banki ($6645.31) in na roki ($18.92) 31. maja ...........—$ 6,664.23 Dohodki v juniju: 1 SANS, Detroit, Mich. Podružnic« M i štev. «t 1 £ 4 AN tt Detroit, Mich. ................$100.00 , Johnstown, Pa----------------- 150.00 U ti 5 u , Rock Springs, Wyo............. 200.00 K tt 6 «< , Ely, Minn.......................— 92.95 tt tt 8 J, G 13 K 1 AB 33 ZJ nska ka z\ /. 26 >. (Jru ib "Z Den ncent ) pod a ($1( Sku tt MPJ srpj *pj ttsfc trar 5KJ Z, 5Z, dru reza JPC štv< ora ver, u C r. št >.50) pni , Worcester, N. Y. .............. 105.00 Clinton, Ind............................. 10.00 , Raton, N. Mex. in lčani_______ 22.00 t Auburn, 111............................. 42.00 Scranton, Pa......................... 18.75 »urg, Kans................................... 15.00 d, 0............................................... 36.43 Denver, Colo........................... 15.00 Denver, Colo............................. 15.00 Chicago, 111................................. 14.00 štva, New York, N. Y............... 227.50 Joliet, 111.................................. 601.25 )-SS, Indianapolis, Ind............... 100.00 ) "Zarja", Chicago, 111............... 25.00 Pueblo, Colo_________________________ j 5.00 Colo............................................. 25.00 ainkarju do 6/16 (vštevši pri- ev. 62 SANS, Crivitz, Wis.)...... 462.88 .........•___________________..................... 36.75 in Fortune ($1.00) ................. 11.50 dohodki ........................................ 3,411.90 $10,076.13 Avstrijski raziskovalec dr. | Wolfel je o orjakih povedal tele »animive podatke: Prva vest o orjaških ljudeh je jfrišla v Evropo v 16. stoletju, ko so Španci v drznih potovanjih po neznanih deželah Južne Amerike prišli do Patagonije. Tam so odkrili doslej neznano orjaško človeško pleme Prebivalcem so dali i-me Patagonci, kar se po naše pravi "ljudje z dolgimi nogami." Ti ljudje so bili povprečno dva metra visoki. V indijskih plemenih, ki so ostala čista, kakršni so na pr. še dandanes Indijanci plemena O-nas, so se veliki ljudje do danes ohranili. Tudi v Evropi imamo take visoke ljudi po nekaterih deželah. Ti evropski orjaki prebivajo po tistih deželah, v katerih so nekdaj prebivali ljudje dveh prastarih ras Ena teh ras se znanstveno imenuje Cro-magnon, druga pa atlant-sko-sredozemska. Ljudje prve rase so bili močni in pleča ti, imeli so jasne oči in svetle lase. Njihov obraz je bil bolj štirioglat. — Ljudje druge rase pa so bolj temne polti, visoki in vitki ter imajo podolgast o-braz. Z mešanjem so se ti zunanji znaki nekoliko zabrisali. Vendar pa je zanimivo ugotoviti, da imajo skoro vsi ameriški in evropski boksarji značilne znake rase Cro-magnon Schmeling ,Camera, Demp-sey, Paolino so značilni predstavniki tega tipa. Zlasti veliki ljudje v Evropi žive na Švedskem, deloma Norveškem, na severnem Škotskem, veliki ljudje so tudi Baski. Pa tu^i med Rusi so zelo , visoki ljudje. V ruskih stepah sq gomile, katere imenujejo "kur-gani". V njih so našli okostja orjaških ljudi. Zlasti zanimivi so orjaki na Kanarskih otokih. Dr. Wolfel je docela proučil kulturo te rajsko lepe dežele. Prvotno prebivalstvo se je še precej čisto ohranilo v notranjosti o-tokov. To so res orjaški ljudje. Lase majo svetle, oči modre, značaj pa otroško dober in dobrodušen. Možaki, ki so visoki 2.20 m., niso redki med njimi. To so silno spretni ljudje, ki se znajo izmikati orožju nasprotnikov. Španci so nekoč ujeli poglavarja enega teh rodov. Prepeljali so ga na dvor španskega kralja Ferdinanda kjer ga je kralj obdržal pri sebi. Nekoč je dopustil ta orjak, da so trije odrasli Španci vanj metali debele kamne. On pa je stal na svojem mestu in se je lučajem le z gibi telesa izmikal. Pri tem pa je POGODIL JE Pat (gleda pogrebni sprevod) : "Pri moji veri, pa bi zares rad vedel, kdo neki je umrl zdaj." Mike: "Begorra, jaz bi rekel, da tisti, ki je onemle velikem črnem avtomobilu tam spredaj." IZPLAČALO BI SE ZAČETI Profesor: "Kaj mislite o civilizaciji?" Dijak: "Izvrstna ideja. Nekdo bi moral začeti nekaj takega." \ POROČILO "Hlapcu, ki je vzlic prepovedi šel s prižgano pipo na skedenj, sem v jezi pipo izbil iz ust, iskre so se vsule na seno in tako je izbruhnil požar, ki je uničil vsa moja gospodarska poslopja . . ." IZ SLQY. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. str.) pa naj bo ponosen na to, da je j v pošteni meri pomagal svojemu bližnjemu rojaku in rojakinji, ter da je z odprtim srcem deloval, kar vsi upamo, da bo j v korist slovenskega naroda. Odmev te kampanje je pa kratek in se glasi: "V slogi je „ in moc! Naj bode tudi omenjeno, da bodo imena vseh darovalcev poročana na listu, ki ga bomo poslali vsakemu društvenemu tajniku kakor hitro bo čas dovolil tajniku, da opravi to delo. V oziru poslanih prispevkov na glavni urad, je sobrat Math Jereb, lokalni blagajnik, poslal sledeče svote: 1. $150.00. — 2. $300.00. — 3. $413.25.— 4. $136.75. Skupaj, $1,000.00. I Ostane na rokah blagajnika j svota $28.90, in to za izplačilo raznih potrebnih in uradnih stroškov. Nadalje odbor tudi prosi da one družine, .katere niso bile doma, izročijo svoje darove osebam, katerim je bilo naročeno gotove okraje obiskati, Vsak dar bo še nadalje hvaležno sprejet. Končno, najlepša hvala vsem, kateri so delovali pri tej kampanji, in najlepša hvala darovalcem, posebno društvom, ki so se tako dobro pokazala. Za Odbor Podružnice št. 36, Waukegan-No. Chicago, 111., Joseph Zore, tajnik. -o- UČITELJEV BO PRIMANJKOVALO Na jesen bo resno primanjkovalo učiteljev na naših pu-bličnih šolah.' Vzgojni urad v Washingtonu poroča, da si je v podeželskih krajih eden izmed vsakih štirih učiteljev po sklepu letošnjega šolskega leta poiskal drugo delo in bo težko prišel nazaj učit. Po mestih še ni take sile, ker tam se je le ena desetina učiteljev posvetila drugemu delu. Do vsega tega je prišlo kljub temu, da je bil učiteljski stan uradno pripo-znan kot bistveno potreben tudi v času vojne. -o- "Povsod, kjerkoli biva kaka država, je vera potrebna." — Voltaire. Izdelki v juniju: Stanarina za urad ............................................................... $ 50.00 Potrebščine za vzdrževanje urada ................................. .. 10.98 Telegrami ..................................>................... ..., 8.76 Pomočnikova plača .......................................____ .. 135.40 Luč v uradu ......................................................'..,,*............. 1.00 Poštnina....... ....................... 2.04 Voznina in dnevnice za sejo izvrševalnega odbora... ... 78.00 Dano predsedniku za tekoče stroške ............................. ... 150.00 Voznina in dnevnice delegatov izvrš. odbora za sestanek v Pittsburghu, Pa............................ .... 167.40 Za informacije iz Washingtona ......*............................ ... 25.00 Prispevek podr. štev. 44 SANS, Traunik, Mich., za JPO-SS ....................................................................... .... 50.00 Skupni izdatki ........................................... 680.58 "Rrična blagajna .......„4......... ......... 19.14 "Rnnrna bilanca 30 iuniia 9,376.13 $10,076.13 1 Pregled vseh dohodkov in izdatkov te organizacije: Skupni dohodki od 5. dec. 1942 do 30. junija 1943... $13,117.48 Skupni izdatki od 5. dec. 1942 do 30. junija 1943 3,721.93 Rilanra S 9.395.55 Joseph Zalar, blagajnik Mirko G. Kuhel, pomožni tajnik. POZDRAVLJENL JUNAKI! $2.00 ZA SAMO $1.00 1 > To je dobra kupčija za vas! Kje se pa to dobi? Berite! Knjigarna Amerikanski Slovenec ima na roki še nekaj slovenskih knjig. Sledeče knjige so v posebni zbirki v prodaji: ENA BOŽJIH CVETK", krasna povest-..-......-...............$1.00 "OD SRCA DO SRCA". 1. in 2. zvezek...................-........50 "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", poučno berilo............. .25 "HISTORICAL ATLAS", 5700 let svetovne zgodovine (zanimiv zemljevid) ...............................................................2Sc _ Skupna vrednost___________§2.00 V tej razprodaji dobite to zbirko za samo $1.00 TO PA SAMO DOKLER ZALOGA NE POIDE. Pošljite naročilo z zneskom takoj na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, HKnois Ruske žene in dekleta pozdravljajo čelo ruskih vojakov, ko ti korakajo akosi kozaško vas Krimskaja. Preproste kmetice so jim prinesle šopke rož in jim gredoc selijo dobro srečo. Neka mati je dovolila enemu izmed vojakov, da vzame v naročje njenega otroka; najbrž ima tudi sam otroke doma. V Rusiji imajo ljudje svoje borce-junake v veliki časti.' ' 'S " ' : ' ' " Y ' .-O - BR JOHN J. SMETANA i t>regledaje °či in predpisuje očal* J 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenut \ TeL Canal 0523 Uradne are: vsak dan od 9 < ziutraj do 8:30 zvečer. ...»»»»»»»tmin1 )GLASI V AM. SLOVENCU IMAJO VEDNO USPEH. OR. H. M UNf^TFH Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal S817 CHICAGO. ILL. Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki se dogode v vaši naselbini! KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — Al. Benkovič hod s pogajanji, katera so začeli s Poljaki, ki so resnični posestniki zemlje, na kateri so se naselili. Poljakom ponujajo odškodnino, zahtevajo pa, da se jim garantira varnost o priliki vrnitve v Nemčijo. Baje se bavijo v teh pogajanjih celo z zasebno lastnino, ker računajo z možnostjo, da jim bo nemogoče odnesti vse s seboj. J. M. Trunk i _ S to srečno vnanjostjo je združeval nenavaden dar govora. Dogajalo se je, da je r svojo zgovornostjo prepričal najboljše ljudi, da so njegova grozodejstva potrebna, tako da so res verjeli pravičnosti njegovih kazni, dokler je govoril. Cim se je pokazal Ivan, so vsi vstali in se mu nizko poklonili. Car je šel počasi med vrstami miz k svojemu mestu, potem se je ustavil, se ozrl po družbi in se priklonil na vse strani; potem je naglas molil dolgo molitev, se pokrižal, blagoslovil mizo in sedel v naslanjač. Vsi razen dvornega točaja in še-storice stolnikov so sledili njegovemu zgledu. Množica slug v baržunastih kaftanih vijoličaste barve z zlatim vezenjem je stala pred carjem. Poklonili so se mu do tal in so v parih odšli po jedila. Kmalu so se vrnili s kakimi dve sto pečenimi labodi v zlatih skledah. S tem se je začel obed. Serebrjani je sedel nedaleč od carjeve mize z zemskimi bojarji, to je s .takimi, ki niso spadali k opričnini, a so bili zaradi svojega visokega rodu to pot vredni obedovati z gosudarjem. Nekatere izmed njih je Serebrjani poznal, preden je bil odšel na Litvo. S svojega prostora je lahko videl carja in vse, ki so sedeli za njegovo mizo. Žalost je obhajala Nikito Romano-viča, ko je primerjal Ivana, kakršen je bil takrat, pred petimi leti, z Ivanom, ki je sedel sedaj v krogu svojih novih ljubljencev. Nikita Romanovič je vprašal svojega soseda, enega izmed tistih, s katerimi je bil znan že od prej. "Kdo je tisti mladenič, ki sedi na desni carjevi, tako bled in mračen?" "To je carjevič Ivan Ivanovič," je odgovoril bojar in ozrši se na vse strani je pristavil šepeta je: "Bog se nas usmili! Ta ni po dedu, marveč po očetu. In njegovo srce je že kljub mladosti polno krutosti. Ne bodemo imeli veselja od njegovega vladanja." "In tale črnooki mladec na koncu mize, s tako prijetnim obličjem? Njegove poteze so mi znane, a se ne morem spomniti, kje sem ga videl." "Videl si ga pred petimi leti, knez; bil je oproda na gosudarjevem dvoru; samo da se je visoko dvignil od tistih časov in se še dvigne; to je Boris Fedorovič Godunov, priljubljeni carjev svetovalec. Ali vidiš," — je nadaljeval bojar in pritajil glas — "ali vidiš poleg njega tistega širokopleče-ga rdečelasca, ki nikogar ne pogleda in s stisnjenimi obrvmi obira svojega laboda? Ali veš, kdo je? To je Grigorij Lukjano--> vič Skuratov-Belski s priimkom Maljuta. On je carjev prijatelj, petolizec in rabelj. Tu v samostanu je postavljen, Bog mi odpusti, za paraklisiarha. Gosudar ne stori brez njega niti koraka; ako pa Boris Fedorovič zine le besedo, se zgodi po njegovi volji in ne po Maljutovi. Tistile mladec, ki je kakor lepa devojka, ki carju naliva vino, to je Fedcrr Aleksejevič Basmanov." "Ta?" je vprašal Serebrjani, spoznavši ženski podobnega mladca, čigar vnanjost ga je osupnila na carskem dvoru in čigar šala ga je skoro stala življenje. "Da, on. In kako ga car ljubi; zdi se, kakor bi ne mogel živeti brez njega; pa naj pride do kakega državnega posla, koga vprašajo za svet? Ne njega, marveč Borisa !" "Da," je rekel Serebrjani, gledaje Go-dunova, "sedaj se ga spominjam. Ali ni nosil carskega loka?" "Da, knez. Carski lok nosil. To je bila pač majhna čast; izkazati se ni bilo lahko. Nekoč pa se je zgodilo, da so se na lovu domislili streljati z lokom. Zraven je bil hanski poslanec Devlet-Murza. Temu je zadela vsaka puščica v tatarski klobuk, katerega so bili obesilj na kol kakih sto korakov od carjevega šotora. To je bilo že : po obedu in mnogo vrcey je že romalo okrog mize. Kar vstane Ivan Vasiljevič in reče: Dajte mi moj lok, ne bom streljal slabše od Tatarja! Tatar pa se je razveselil: Streljaj, bačka car, streljaj! Jaz stavim tisoč tatarskih konj, a ti, gosudar? — Mesto Rjazan! je rekel car v pijanosti in ponovil: Dajte mi lok! Boris je planil h konjem, med katerimi je bil tudi carjev, da bi prinesel lok, ki je bil privezan k sedlu; pa naenkrat vidimo, kako se je konj vzpel pod njim, ugriznil v vajeti in hipoma je izginil z Borisom. Čez četrt ure se je Boris vrnil — tul in lok sta bila polomljena, puščice so se vse raztresle; sam Boris je imel razbito glavo. Skočil je s konja in padel carju k nogam: Odpusti, car, konja nisem mogel ukrotiti, nisem ti ohranil loka! Car pa se je bil medtem že iztrez-nil in je rekel: No, s tujim lokom ne streljam. A ti negodnik ne boš več nosil mojega loka! Od tega časa se je jel Boris dvigati. Le počakaj, knez, kam še pride! In kakšen ti je ta človek, je nadaljeval bojar gledaje na Godunova, nikdar ne sili v ospredje, a je vedno na svojem mestu; nikdar ne gre naravnost, nikdar carju ne nasprotuje, hodi po ovinkih, nikdar ni zapleten v nobeno krvoprelitje in ni udele- ^ žen pri nobeni moritvi. Okrog in okrog njega teče kri v potokih, on pa je čist in bel kot mladenič, niti v opričnino ni vpisan. Tistile, je nadaljeval bojar, kažoč človeka z zlobnim usmevom, je Aleksij Basmanov, oče Fedora, tam naprej pa Vasilij Grjazni, potem otec Levki, čudovski arhi-mandrit; Bog mu odpusti, to ni duhovni pastir, marveč suženj pozemeljskih strasti." Serebrjani je poslušal z zanimanjem in žalostjo. "Povej mi, bojar," je vprašal, "kdo je tisti veliki kodrolasec, kakih trideset let star, s črnimi očmi? Izpil je že četrto kupo, drugo za drugo — in kakšne kupe! Piti zna, to se mora reči, le da mu vino ne da veselja. Le poglej, kako je mračen in kako mu gore oči, kakor bliski. Ali je znorel? Glej, kako z nožem reže prt!" "Tega bi,moral poznati, knez, bil je eden izmed naših. A resnica je, da se je od takrat izpremenil, odkar je šel vsemu bojarstvu v sramoto med opričnike! To je knez Afanazij Ivanovič Vjazemski. Naj-pogumnejši je izmed vseh, le da si bo težko rešil glavo. Odkar je izgubil srce, ni sam sebi več podoben. Nič ne vidi, nič ne sliši, samo sam s sabo govori kakor zmešan, in pred carjem govori včasih take stvari, da je človeka strah. A doslej mu je šlo še vse po sreči. Carju se smili. Pravijo, da je šel tudi k opričnikom zaradi ljubezni." In bojar se je nagnil k Serebrjanemu, bržkone da bi mu nadrobneje povedal o Vjazemskem, toda ta hip je stopil k njima stolnik, postavil pred Serebrjanega pečenko in rekel: "Nikita! Veliki gosudar te je izvolil počastiti s skledo s svoje mize!" Knez je vstal in se po tedanji navadi globoko poklonil carju. Tedaj so vstali tudi vsi, ki so bili s knezom pri isti mizi, ter se poklonili Serebrjanemu, v znamenje, da mu čestitajo na carski milosti. Serebrjani se je moral vsakemu zahvaliti s posebnim poklonom. Medtem se je stolnik vrnil k carju in mu rekel, klanjaje se do pasa: "Veliki gosudar! Nikita je prejel skledo in se klanja do tal!" Ko so pojedli labode, so sluge v parih odšli iz dvorane in so se vrnili s tri sto pečenimi pavi; njih razprostrti repi so se majali nad vsako skledo v podobi pahljače. Za pavi so prišli ribji, kokošji, meseni in sirovi pirogi, potem vsakovrstni kolači, zapognjeni rožički in livanci. Medtem ko so gostje jedli, so strežniki raznasali vrče in čase z medico: višnjevo, brinjevo in čemževo. ' v'. (Dalje prih.) I Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam ' In Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% če hotel dobro sebi In trojim dragim, zavaruj ae pri najboljši, pokeni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer m lahko zavaruje! sa smrtnbie, razne poikodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA zprejema molk« in feaske od 16. do 60. lata; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoja okrilja. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejie vrsts certifikata sedanje dobe od 1250.00 do 85400.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če le nisi dan aH flimVfl te mogočne in bogate katoliike podpora« organi, sadje, potrudi se bi pristopi takoj. Za pojaanila o zavarovalnini in za vse drage podrobnosti Se obrnite na uradnika in uradnica krajevnih dr uit e v K. 8. K. Jednota, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois POSEBNE KNJIGE NA RAZPRODAJI Na roki imamo nekaj posebnih slovenskih knjig* ki se jih zdaj sploh ne dobi. Te knjige so: "ZDRAVJE IN BOLEZEN V DOMAČI HIŠI", vsebuje dragocene nasvete kako si ohranimo zdravje in kako si pomagati v boleznih .........................................................50c "ZDRAVILNA ZELIŠČA" — ta knjiga je posebno važna za one, ki se zdravijo z zelišči in rožami...............................; 35c "POEZIJE" Simona Gregorčiča, 1. vezan zvezek, ki vsebuje lepe domače znane pesmice Gregorčičeve.____________________75c ____________Skupna vrednost___________$1.60 Zdaj v tej razprodaji dobite te tri knjige za samo $1.00 Pošljite naročilo takoj s potrebnim zneskom na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois m DRUŽINSKI MESEČNIK "Novi Svet" je priznan kot zanimiv in dober slovenski list. Ljubiteljem lepega slovenskega berila je ta list najboljši tovariš in prijatelj. • Sleherna številka vam prinese poučne članke o tem in onem. Zanimive črtice in kivljenjepise. * • Gospodinje dobijo v tem listu dragocen pouk o zdravju, gospodinjstvu itd. • ' In vse to za samo $2.00 na leto. Za Kanado in ostalo inozemstvo pa stane list $3 na leto. Naročnino sprejema: UPRAVA -NOVI SVET 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois Se knjiga. Henry M. Robinson je napisal knjigo "Fantastic Interim". Pravijo: Amerika naj uči, naj gre učit, da se otroci naučijo. Klobuk za vrat, saj smo Amerikanci! Ampak kakšni? ! Vsaj pri oceni Robin-sonove knjige najdem: . .Robinson is to be congratulated both on his perspicacity and his intellectual courage in demonstrating the fatal unity into which integrated, between 1919 and 1941, Marathon dances and tree-sitting contests, the political and economical maxims of Calvin Cool-idge, the rise of juvenile delinquency, beauty culture, the novels of Mr. Hemingway, boo-gie-woogie, technological unemployment, neutrality legislation, advertising ballyhoo, and the conquest of Europe in ten weeks by a horde of mechanized throwbacks to the Bronze Age . . Postoj, pa boš videl tega amerikanskega učitelja! Litvinci se solzavo pritožujejo, kako so preganjeni. Nadškof v Kavnasu pa je moral za-pretiti z izobčenjem takim, ki preganjajo Žide in Poljake. Čudni svetniki ti Litvinci! * Ko sonce zahaja, se neki krogi postavljajo, da so branili Jude in celo Poljake. Neki krogi med Nemci se postavljajo tako. Ko bi Hitlerevo sonce zasijalo (?) nad vsem svetom, bi ne bilo takega zavijanja oči, se bojim, in zato tako zavijanje ne bo dosti vredno, ker je pač prisiljeno. Sam sebi nihče ni pravičen sodnik. * Izgleda, da bo prišlo še do ene borbe, ako gre po sedanjih načrtih po končani sedanji borbi. Načrti kažejo le bolj: vse po starem! Korumpirane vlade bi nadaljevale s svojimi intrigami in nova borba bi bila neizogibna. Morda pa le prodre revolucija brez posebne vojaške borbe, ki se je porodila dne 24. oktobra 1. 1917, ki bi pomedla s staro politično gnilobo, in ta revolucija, bolj pravilno evolucija, je bdvisna od tega, kako nastopi Rusija. Vidim, da se amerikanski vojaki vrlo odločno poprašujejo, čemu tvegajo svoje življenje. E-volucija je lahko mirna, udariti pa mora ali zagrmeti, kakor zagrmi očetova beseda v hiši, ko je deca neporedna. Ni čuda, če gnili krogi trdijo o Rusiji, da je tam vse le — mizerno. Palice se bojijo. * Čudne stvarce so pod soncem, in Slovani so pri kakem čudu na prvem mestu. Poljaki bi naj pustili Rusine in Beloruse pri miru, ker niso Poljaki, da bi bil mir. Nak. 2e štiri leta krvavijo, pa se bodo, tako izjavljajo vsaj neki Poljaki, borili do zadnjega možicel-na za to "poljsko" ozemlje. Ne-umljiva trma. Recimo, da biJSIovan od Slovana dobil lep kos kruha, n. pr. Slovaki v zvezi s Čehi, Hrvatje s Srbi. Nak. Po drobtine so šli k Hitleru in so vzhičeni, ampak pri lepem kosu, pri celem hlebu od kakega slovanskega brata bi skakali, da nic nimajo. Čudne stvarce. Izgleda pa, da bo še drobtin zmanjkalo, in treba bi se bilo pripraviti na suha leta. Previdno podajajo neke izjave, ki so: izmij mi plašč, pa me ne zmoči! ali: kakor mačka okoli vroče Jcaše. Smo za naravne pravice, več ne, pa bi Hitler premagal ves svet, bi se niti za te pravice ne zmenili, da bi le bila zmaga pri Hitleru, ki jih krmi zdaj z drobti-nami. Prej je bilo, kakor bi škorpijon pičil, če*je prišla Rusija na vrsto. Časi se pa izpreminjajo. Ne gre, pa ne gre. Pade Rusija, pade tudi Amerika in vse. To uvidijo. Treba je toraj vsaj omeniti. Mika jI I. Kalinin je dvignil prst in pokaral — Ruse. "Pogostoma nam povedo", je rekel, "da so med našimi vojaki, pred vsem med starejšimi, verniki, ki nosijo križce in molijo, in mlajši te zasmehujejo. Zapomnite si, da mi nikogar ne preganjamo radi vere. Smo mnenja, da je vera zablodna prikazen in borimo se zoper njo z vzgojo. Ker pa je še velik del pod vplivom vere in so neki globoko verni, ne moremo vere pobijati z zasmehovanjem". V bistvu in pri zasmehovanju vere bi kak plesniv fajmošter ne mogel drugače pisati ali povedati. * Mikajl Falin, vodja ruskih unionistov, je povedal nekaj debelih amerikanskim delavskim voditeljem, Lewisu, Wol-lu, Hutchesonu, Greenu. Rekel je, da "so tradicionalne politične mumije, ki izrabljajo naravne potežkoče iz nastajajočih komplikacij ... in postavljajo svoje interese, da obdrže svoje pozicije, nad interesi delavskega gibanja, ker hočejo služiti različnim političnim skupinam. Instigatorji stavk so v Berlinu, ne v Pennsylvaniji". Priznajmo, da imajo tudi amerikanski voditelji težkoče. Delavec ima akordno delo, dela kakor živina in zasluži na dan 18 dolarjev. Ampak tisti "žoker" ga žoka vsak večer in oberejo ga gemblarski kruki, ki se mu v pest smejijo. Strasti se pa ne more iznebiti, vse gre v žepe krukov, še sirkovega soka ni v piskru. Seve bo ta "delavec" zahteval od voditeljev, da mu naj poskrbijo večjo mezdo, pa bi tudi ta šla. So izjeme, pa je tudi tako. Ne yem, ali je tako, pa je menda v Rusiji tako, da delavec ne more z #iez-do med kruke, Sovjeti ga primejo za ušesa, ako pozabi na — sok, in tudi takšne gemblar-ske kruke, ki pijejo delavcu kri, primejo ne le za ušesa, za vratove jih primejo. Tako vsaj 3em nekaj videl, in če je tako, je dobro za — delavce v Rusiji, ki se ne morejo sami iznebiti strasti pri "žokerju". Ni vse zlato, kar se sveti, ampak ne bo vse le črno, kar je "rusko", dasi ne bo predobro za delavce v Rusiji, kakor ni vse dobro v Ameriki. Tudi delavca je treba vzgojiti, da pravilno porabi zaslužek, ker le tako bo zadovoljen, pri "žo-karju" nikoli. * V Mehiki se je pričelo gibanje pod imenom sinarquismo. Mehikanski državljani, ki se poslužujejo svojih državljanskih pravic, ništa više. Gibanje narašča, nad tri miljone jih je že, in še sem v Ameriko sega. Volitve bodo in temu in onemu se bo zmaknil stoliček. Tudi po Ameriki je tfeba kričati, in neka Betty Kirk opravlja to delo. Zopet, kakor bi Amerika ne imela že sama premalo notranjih potežkoč. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — For Victory ... U. S. DEFENSE BONDS STAMPS NEMŠKI NASELJENCI NA VZHODU London (ONA). — Nemški priseljenci, ki so se nastanili v ?kraju Bielsko in Zowiec na Poljskem, baje že delajo na tem, da se pripravijo na evakuacijo, ako bi se sedanja nem-Ika ofenziva na Ruskem ponesrečila in če bi Rdeča Armada začela prodirati naprej. Nemci pripravljajo svoj od-