PoJtnina plačana v gotovini Pocnmezna številka 1 Din SLOVENSKA BESEDA Uredništvo: Dalmatinovo 8 - Uprava: belenburgova 7l\I - Naročnina : letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Di.. - Cenovni račun 17 152 Izhaja vsak petek ŠTEVILKA 2 V LJUBLIANI, 7. JANUARJA 1938 LETNIK II. Dr. Dinko Puc: Načelo ljubezni Kdor dela krivico nad sočlovekom, ne ravna po načelu Večne ljubezni Koncem preteklega leta je poročal «Slovenec», da je sveti oče v razgovoru z voditeljem francoske katoliške žurnalistike p. Leonom Merklenom med drugim izjavil tudi naslednje: «Snmo oznanjevanje resnice ni Kristusu prineslo bogve kaj uspehov in zmage, pripeljalo gai je na križ. Dejanska ljubezen je bila tisto, kar mu je pridobi'o duše in jih pripravilo do tega, da so sledile. Tudi mi nimamo drugega sredstva, da jih pridobimo. Biti moramo oprezni napram neverujočim, toda obenem moramo prisluškovati njihovim dušam in si neprestano prizadevati, da jih bolj in bolj razumemo, ter sc jim moramo bližati s spoštovanjem in prijateljstvom. Nikakor jih ne smemo meni nič tebi nič takoj obsojati kot izkvarjence ter se jim moramo bližati s tisto ljubeznijo, ki jo je Kristus vedno pokazal ovčicam, ki jih je srečal na zmotni poti.» Besede so to, ki so vredne namestnika božjega. Govorjene so v duhu Jezusa Kristusu, ki se je včlovečil iz ljubezni do človeštva in čigar vse posvetno delovanje je sta'o v znamenju ljubezni do bližnjega. JNajplemcnitejši čut je to, ki ga je vsadil Stvarnik v človeško dušo. Ljubezen p o d p i r a^, pomaga, svetuje, tolaži, odpušča, — ustvarja torej dobra dela, ki dajejo pravemu krščanskemu človeku pravico, da prosi z ozirom na nje oproščenje svojih lastnih grehov. Vendar pa se zdi, da se to plemenito načelo pri nas ni uveljavilo, vsaj ne v struji, katero zastopa «Slovenec». Teorija je pač eno, praksa pa drugo. Pa šd celo teorija, ki velja pri nas, nasprotuje gori navedenim načelom. ! . * <*■>. mmw'*.nrvr «•;,>, ' ri v, IfKMOBt* US.fi ,V- ^ fAl £ V' ijftS Slu**? jK v&sk-c. Vsi zagovorniki t* t L. . . v/ V t pa *s n A ^ fr MfcipigKr , - '4 . L ». *r» «• svobode in pravice, lagati, 4* i .... .. „ v-.- < . v Z \ \ fr '» * »’,*A A . / V, i /, ’ /j a ml . jf ,* ' 1 ’ 3 naročite še danes #,'V* * • I ' 'V'.".- i ■ t '•' v’ »M 'Hf^S ***** ev/i- < 1 M • Vj *»#*', I ■ ■ JfMivfer* '?r'i'. ‘s »>9s. » i « . * i • J A A -i«,.5 „, 3.) kmečko^delavski po^ktet, zbran okrog mariborske cNeod-visnosti», 4.) somišljeniki bivše SLS, 5.) skupina okrog «Slovemije», 6.) socijalistioni delavci, ki imajo za svoje glasilo «Delav8ko Politiko», 7.) k rsčan sk o-soci i al n o dela vstvo z glasilom »Delavska pra-vica», 8.) narodno-socijalno delavstvo. Ne spuščam® se na tem niestu v vprašanje, da-li je med temi skupinami toliko načelnih razlik, da je obstoj vseh potreben. To bo pokaizala bodočnost. Drugo vprašanje je važnejše, da-li namreč oibstoji možnost, da najdejo te skupine skupno podlago za sodelovanje. Kajti sodelovanje opozicije v Sloveniji je nujno potrebno. Ne le zato, ker gre razvoj političnih razmer v državi v smeri, ki tako sodelovanje zahteva, nego tudi zato, ker ga zahtevajo pristaši vseh navedenih skupin. Ugotavljamo samo resnico, če poudarimo, da niso samo ozki zakoniti predpisi krivi, da se glas slovenske opozicije ne fcuie, nego, da med pristaši opozicije z^to ni potrebne borbenosti, ker vidijo razkosanost v svojih vrstah. Temu treba odpomoči. Zato je treba predvsem najti načelno podlago, ibrez nje ne bo uspeha. To podlago vidimo v naslednjih dveh točkah: 1.) priznavanje demokratičnih načel in borba za njihovo uveljavljanje v našem javnem življenju; 2.) tuka notranja ureditev naše države v sporazumu z večino Srbov in Hrvatov, da bo nam Slovencem zagotovljena popolna enakopravnost v državi in naš neoviran razvoj v vseh smereh naših potreb. Vsaka skupina, ki pozna ta načela, je po našem mnenju ne le poklicana, temveč tudi dolžna, d a sodeluje pri skupni akciji. V posameznih glasilih smo že nekajkrat brali podobna mnenja, kakor je naše. Vendar preko teoretičnega poudarjan ja potrebe po sodelovanju vsi ti naši članki niso priš’i. Mi sino z današnjim člankom hoteli to diskusijo poživeti in ii pomakniti korak naprej. Želeli bi slišati mnenje vseh o možnosti in podlagi za sodelovanje. Zavedamo se, da marsikomu ne bo prav pogodu, da smo ravno mi to vormšanie sprožili v konkretnejši obliki. Tem nezaupne-žem bi radi že kar naprej odgo- vorili, da smo dolgo čatsa čakali, tla bo katera druga strun povzela konkretnejšo inicijativo. Toda videli smo, da zastonj čakamo. Opozicija v Sloveniji je razcepljena slej ko prej in o nujni potrebi sodelovanja se konkretno niti ne razpravlja. Zadovoljni bomo, če poseže kdorkoli inicijativnejše v to akcijo, mi smo se zaienikrait omejili samo nu načelno plat vsega vprašanja. Čas hiti in kar je zamujeno, se ne da popraviti. Že enkrat — in to 8. oktobra lanskega leta1 — ni bilo Slovencev tam, kjer bi morali biti. Krivi smo sami. Čakamo, da nam bi zrelo jabolko priletelo v naročje. Ne smemo misliti, da nam bo ozka politika okrog domačega! vaškega zvonika 'prinesla uspehov. Močan pokret zahteva množice pristašev in te bo slovenska opozicija mogla zbrati okrog sebe le, če bo skupno nastopalai in se skupno borila za svoje skupne najbližje cilje. Naj ne najde veliki čas majhnih ljudi, kakor smo bili majhni in naivni, ko so se polagali temelji naši državi in se določale državne meje skozi meso slovenskega naroda. Tačas smo veliko zamudili in izgubili le po naši krivdi. Ali se nismo od takrat ničesar Dr. Stanko Jug: Eksperimenti \y Vtisi in „ uspehi" nove rumun ske vlade doma in v svet Ur) Jtr>t iy';l ■ ■ -;W nztmm i.iattkv tanu Matej H.i Komunizem v naši vasi? Naimočnejši branik proti komtmlamu je zadovoljen, ait in arečen narod Prepogosto beremo v naših listih, še več se pa o tem govori v javnosti, odkrito ali prikrito, kako silna nevarnost nam grozi s strani komunizma in kako se komunistična ideja vedno bolj razširja po našem podeželju. 0 vseh pojavih in vprašanjih narodnega življenja je treba slej ko prej izpregovoriti besedo čiste resnice, povsem določeno in pošteno. Naše oči morajo biti odprte za vse, pa tudi za tako imenovano «komunistično nevarnost«, to pa zato, da se vidi, odkod ta silna bojazen izhaja in zakaj?! Kolikor vidimo pri ostrem opazovanju dogodkov, naša vas noče niti govoriti o komunističnih naukih in o komunistični diktaturi, ker se bori proti vsaki nadvladi nasilja. Naša vas živi dosledno le za to, da bi zavladalo ljudstvo z res svobodno izvoljenimi svojimi predstavniki, ki bi zastopali res le ideje človečanstva in prave demokracije. Le po njih se bodo dali varovati interesi kmečke zemlje in kmečkega gospodarstva, le potom njih bomo ustvarili življenje, ki bo pravčno in enako za vse. Dejstvo je. da naša vas ni nič več ona stara vas, ki je le molčala in mirno trpela ter poslušala, kar so ji ukazovali. Naša vas se je zavedla svojega položaja in svojih skrbi ter potreb, svojega dela in gospodarstva. Naše kmečko ljudstvo je padlo zaradi gospodarske in splošne krize v zadnjih desetih letih dejansko na rob propada. Po desetih letih mučeništva se pa sedaj vprašuje, kakšni vzroki so bili, da se je vse življenjsko breme prevalilo na njegova ramena, izmučena in skrajno oslabljena. Vsaka kmečka glava v državi danes razmišlja o tem,, obenem pa že jasno vidi, da je kmečko gospodarstvo povsem zasužnjeno in podrejeno, da gospodarijo z dohodki kmečkih žu-Ijavih rok neznani, nezanesljivi ljudje in da določa cene vseh pridelkov nadvlada velekapitala, ki brez ozira na svojo narodnost dosledno izrablja in zlorablja delo, silo in kri jugoslovanskega kmečkega telesa, kakor tudi ljudstva vseh ostalih držav in narodov. Naš kmet je spoznal, da ga enako izrablja oni njegov kapitalist, oderuh in brezdušnež, ki se ob sleherni priložnosti trka na svoja nacijonalma patrijotična prsa, kakor ga izrablja oni, ki je nasprotnega mišljenja in drugačne nacijo-nalne opredelitve; obema je njun nacijonalizem zgolj zakon, za katerim skrivata svoje nepošteno' poslovanje. Ta občutek naroda se ne sme nikdar imenovati komuni- POLITIČNI TEDEN V zadnjih dnevih minllega leta se je vršilo na sejah skupščinskega finančnega odbora razpravljanje o novem državnem proračunu, na katerem so dali ekspoze za Svoje resore gg. ministri dr. Stojadino-vii, dr. Korošec in general Marič. Ob tej priliki je imel predsednik vlade g. dr. Stojadinovič poročilo o svoji zunanji politiki, v katerem je naglasil kot velik uspeh prihod mnogih tujih državnikov v Beograd, kakor iz Bolgarije, Turčije, Nemčije, Franclje, Češkoslovaške in Italije. Nato je naštel še svoje obiske Rumuniji, Italiji in Angliji ter najavil istočasno v bližnji bodočnosti tudi svoj obisk Nemčiji. Sicer pa pravi, da se v zadnjih mesecih ni v naši zunanji politiki ničesar posebnega dogodilo. V vladnih političnih krogih so sedaj zelo zainteresirani s senatorskimi volitvami, ki se imajo vršiti 6. februarja. Treba je seveda dobro prevdariti, kdo ima v prvi vrsti pravico na to politično pokojnino, ker kandidatov za take položaje je seveda vedno in povsod mnogo. Tudi v opozicijskih krogih, predvsem v zagrebškem delu Združene opozicije, se bavijo z vprašanjem teh volitev in misli Seljaško-demokratska koalicija postaviti za te volitve svoje kandidate. Režimski krogi, katerim ta nastop seveda ne gre v račun, 'se tolažijo, da izvenparlamentarna opozicija ni verificirala svojih poslanskih mandatov, pa zaradi tega ne bo imela pravice voliti senatorje. Sicer pa postaja delo demokratične opozicije v državi vedno bolj kompaktno. Hud mraz, ki je pritisnil v zadnjem času, onemogoča sklicevanje velikih shodov in zborovanj. Zato je pa vodstvo izrabilo čas, da izdela točen program za delo v prihodnjih mesecih. Na silvestrovo dopoldne se je vršila v Beodarski razvoj in če je strah pred neko novo težko krizo v gospodarstvu na mestu, so vprašanja, s katerimi se intenzivno barvilo sedaj skoro vsi gospodarski strokovnjaki. Doslej znana dognanja teh gospodarskih stro-kovn:akov se strinjajo v tem, da nevarnost nove krize zaenkrat ne grozi. Znani strokovnjak dr. Weige-mann je pred kratkim izjavil, da kake nove in težke krize v go-spodurstvu še ni pričakovati. Sedanji pogoji za razvoj konjunkture v Združenih državah severnoameriških so enako, kakor v vsem ostalem svetu, mnogo ugod- nejši, kakor so bili v letu 1929. Vendar pa je res, da> je vse to odvisno le od brezpogojne ohranitve miru na svetu! Češki vse-učiliški profesor dr. Pa n k raz pu razlaga svoje poglede na gornje vprašanje takole: Nedvomno je, da se je svetovno gospodarstvo rešilo iz zadnje težke krize predvsem po zaslugi velikih intervencij s strani posameznih držav. Povod za to so dali bodisi medna rodno-politični razlogi, ki so n. pr. izzvali konjunkturo oboroževanja, bodisi soci-jalni in notranjc-politični razlogi (brezposelnost), ki so vodili k pospešenemu razvoju investicijske delavnosti, združene z intervencijo na denarnih tržiščih. Zasebna podjetnost je imela v tem času močno pristrižene pe-roti, v mnogih primerih pa je bila zuradi državnih intervencij celo odrivana v stran, na manj odločilna mesta. Ko pa je prišlo v zadnjem času do skrčenja državnih intervencij, je nastalo naenkrat tudi občutno znižanje obče delavnosti, ki ga je izzvalo dejstvo, da se zaselbna podjetnost zaradi splošne negotovosti še vedno ne upa razvijati v vsej možni širini. Današnje gospodarsko stanie v svetu bi se m^glo nrei označiti z izrazom«čakanie». kakor s pravcatim prelomom krize: razume pa se, da bi se utegnilo spričo traino negotovega in ne iasnefa mednarodnega položi) ia nmv ’ab-Vn 7igod'ti. da se vse skunai preobrne d^celn navzdol ali vsaij v novo razdobje krize. Da se to Presenečenje za novo leto Mestni trošarinski urad je poslal ljubljanskim trgovcem za novo leto plačilne naloge, s katerimi terja od njih plačilo ogromnih zneskov, v nekaterih primerih po sto-iii st« tisoč dinarjev, že bežen pregled kaže dve stvari: prvič, da je pravna podlaga teh plačilnih nalogov zelo šibka in da so nezadostno utemeljeni, drugič pa, da presegajo v večini primerov plačilno zmožnost posameznih trgovcev. Kaj se namerava s tako prakso? Ali naj uničimo še tistih nekaj trgovin, ki se v današnjih težkih časih bore za s', oio eksistenco? Uvoz premoga v našo državo Plinarne in tudi nekatere industrije potrebujejo visokokaloričen premog, ki ga naša država nima. Zato je uvoz takega premoga, kolikor te potrebe ne presega, potreben. V vsakem drugem oziru pa tujega premoga ne potrebujemo, ker ga imamo sami več ko dovolj. Dobro se spominjamo še vsi, koliko borbe je bilo treba vsako leto. da se zasigura našim premogovnikom skromen del dobav za državne železnice in kako je stalno padala ta, slovenskim rudnikom pripadajoča količina. Ne da bi pa opazili kako posebno izpreinembo v gospodarskem oziru, smo videli preteklo leto, da se je uvoz inozemskega premoga v letu t®3?. silno povečal in da je znašal okoli' 40.000 vagonov. Zdaj se nam pa sporoča, da bomo uvažali še na tisoče vagonov rjavega premoga tudi iz Bolgarije. Kakor nam je ljubo prijateljsko razmerje z Bolgarijo, vendar radi tega ne smemo zanemarjati naših gospodarskih interesov. Neresnica je, da so naši premogovniki preveč zaposleni. Nasprotno, kapaciteta njihova še daleč ni izčrpana in dokler to ni doseženo, je pač uvažanje inozemskega premoga ne le neumnost, ampak naravnost greh na našem narodnem gospodarstvu. Naš tujski promet Po dveh slabih zimah je letos padlo dovolj snega v Sloveniji, tako, da so prišli smučarji na svoj račun. Prazniki so privedli vsled tega na tisoče smučarjev v naše planinske kraje. Človek bi mislil, da je mogla tudi železniška uprava opaziti padli sneg in sklepati iz tega na jačji promet. Kaj še! železniška uprava ni videla snega in ni tako rekoč ničesar pripravila. Vsi vlaki so bili zaradi tega prenapol-tako, da so se ljudje ali potili, ka-tako, da so se ljudje ali potili kakor v parni kopel ji, ali pn so bili mrzli ko led. Cela vrsta vozov ni bila razsvetljena. Ljudie so se borili za vsak prostor in dasi je n. pr. vsak vlak stal na Jesenicah po uro in več, se ni nihče upnl zapustiti svojega prostora, boječ se, da ga izgubi. Lačni in žejni so se potniki gnetli v temnih vagonih. Vrhu tega je imel vsak vlak ogromno zumudo. Icah je bi‘ !»'l ***> , t>fh ffa u bodo tnjci It fHUlMu01 „Dom in Svet“ ukinjen Jugoslovanska knjigarna sporoča naročnikom «Doma in Sveta», da je list ustavila, «ker je revija šla na diuga polja in ker je prinesla brez opazke tudi trditve, ki niso več v skladu z načeli Katoliškega tiskovnega društva«. Javnosti je znano, da je bil kamen spodtike prof. Kocbekov članek o razmerah na španskem, 1 - '-»««- *>mi oeu«J, 'rtfJvrrr '• >'" ■ *>'. 'ryy- y t.r» v- -'Vrv. *ea »C pj “»»in* Nemška avtarkija Polnega mleka v Nemčiji ni več. Mleku se odvzame vsa maščoba in konsuinenti dobavijo iz mlekarn samo še siratko, ki ima zelo lepo oficijelno ime: entrahmte Frisch-mileh. Ker pa s tein še vedno ni odpravljeno pomanjkanje maščob, je neki profesor Schmidt prišel na izvrstno idejo. Ako se mora živ človek zadovoljiti s slabim mlekom, zakaj bi se ne zadovoljil mrtev motor s slabim oljem. Vsak Dieslov motor naj dobi olje, «ki je komaj še zanj uporabno*, vsled česar se bo menda poraba olja na konjsko silo in uro izdatno zmanjšala. Da se bo vsled porabe slabšega olja zmanjšala količina porabljenega olja, profesor sicer ni dokazal. Toda to je vseeno: ukaz je ukaz, motor naj žre tudi slabšo hrano. Seveda motorji niso tako potrpežljivi, kakor ljudje, motorji gredo v franže. Ljubezen in skrb za narod Nedavno se je tudi »Domoljub« razpisal o velikih sposobnostih svojega JRZ narodnega poslanca dr. Koceta za to važno funkcijo in piše o njegovih «umestnih pripombah* k novemu proračunskemu predlogu med ostalim naslednje: »Poslanec dr. Koce verjame, da povečanje proračuna ne ho padlo v nobenem primeru na davkoplačevalce in da vlada ne bo zvišala prav nobenih dajatev. Dalje je predlagal, naj se izterjevanje davkov izvaja po vsej državi enako strogo! Dohodki države bi se povečali, če bi se davek na poslovni promet izterieval povsod tako strogo, kakor se recimo v Sloveniji.« — Mnenia smo d’i bi storil dr. Koce pametneje, če bi se boril proti prestrogemu izterjevanju davkov od obrtnikov, trgovcev itd., to se pravi, od on‘h volilcev-davkoplačevalcev. ki so mu 'z-^zili ob volitvah svoje zauoanje in ki so ga poslali kot zastonnika svojih ter vsenarodnih interesov v parlament, kakor na da se zavzema za še strož.ie izter«ev»n'e d»v-kov. Kjer že ničesar več ni. tam še vojska ne vzame, nravi st»r slivenski pregovor, ki bi gi meriti v svojem poslnnčevanjii poznnt' tudi dr. Koee. Obenem si pa dovoPu^mo izraziti skromen dvom o izhodno duhovitem pojmovan in dr. Kocot>i kot gospodarskega strokovniatn. češ da zvišanja državnega proračuna v prav nobenem primeru ne h'do krili davkoplačevalci. Morda bo pa sam dr. K^ce tako velikodušen. da bo s svoiimi tov»r:ši vred žrtvoval v ta namen sv";e no-slanske dnevnice. Leno in n*>če koristno bi to bilo. Boiimo «e 1» Hn ne bi zadostovalo. Pa b« .že dr Kore kot gospodarski, finančni in d-”"v-niški strokovniak na^el z"d"*tno kritie, če ga drugi ne b^d« G'nv. no ie. da ne bo nič padlo nn davkoplačevalce ... Stare — nove nnlntr* V svojem novoletnem iiv«dn!ku piše mariborska «D°lavska P~l5-tika« med drug;m tudi naslednie: «Ne moremo Biti z»d ^vol >ni z razvojem notranje neptike 'f“” n-^mo dočakali v preteklem letu n°b,>ne bistvene spremembe in t*»»n, kjer smo bili koncem lan^k«**?« le+a. še danes živimo v n^čak^v^m nx. litičnih zakonov, ki co n,,.„ l>i|i pred dvemi in pol Mi '•M!'i'>Peni in še danes se sma*”n V- fVij «1». stoječega stania zn krt'ko, n»ner-jeno proti državi. m svobodi in demokraciii se no d'> zajeziti, tem manj preprečiti. Brez političnih svoboščin, brez prave demokracije ni mogoč zdrav napredek in lepša bodočnost. Ne odklanjamo sodelovanja s katerokoli skupino, ki se hoče boriti za iste cilje, hočemo tudi nesebično podpirati vsako akcijo, ki stremi za temi ideali, predvsem p« akcijo združene opozicije široin vse države. Nam gre predvsem za to, da čimprej pridemo do postavljenega cilja; nič zn to, kdo to akcijo vodi. Vsi resnični de-mokratje so dolžni, da nesebično podpirajo vsako akcijo, ki stremi za uvedbo demokratičnega režima v državi. Prepričani smo, da bo le koncentracija vseh demokratičnih moči v državi omogočila, da pridemo čimprej do zaželjeneg« cilja. Od naše strani ne bo ovir za koncentracijo. ako je na drugi strani dobra volja. Politična svoboda in politično življenje je danes sila, ki žene in vodi človeško družbo po poti izpopolnjevanja. V tem razvoju je predpogoj svoboda besede in tiska, seveda tudi svoboda združevanja.* — Kakor vse kaže, smemo upati, da bo letošnje leto v tem pogledu srečnejše od preteklega in da bomo že letos prišli z energičnim nastopom vseh pozitivnih, res demokratičnih sil v državi do skupnega velikega cilja, ki si ga tako iskreno želi ves narod od Gjevgjelije do Triglava... Kdo napreduje na vsei črti? O gospodarskem napredku Slovenije, o katerem ve ob sleherni priložnosti toliko povedati slovenski del režimskega JRZ tiska, v našem ožjem gospodarskem življenju kar noče in noče biti pravega sledu in videza. Nasprotno, slovenski gospodarski krogi opravičeno tarnajo in zabavljajo nad obupnim, res že nemogočim in neznosnim gospodarskim stanjem pri nas ter nad sistemom1, ki nosi krivdo in odgovornost zn vse to sodobno zlo na sebi. Odkrit izraz tega nezadovoljstva beremo v letošnji drugi številki »Trgovskega lista«, ki piše med drugim: • Edini program, ki se izvaja... V naših slovenskih listih, pa tudi hrvaških, se dostikrat čita, da hi v naši državi nobenega pravega gospodarskega načrta. Ta trditev je sicer precej pravilna, toda popolnoma resnična le ni. Kajti čisto brez programa v naši državi le nismo in en program se vendarle izvaja z vso doslednostjo. To je program centralizacije vseh poslov v Beogradu. Ta p rog ra ni obstoji od vsega početka iu ta program se dosledno izvaja in brez ozira, če je na vladi ta ali ona stranka. Ta nenapisani program je močnejši ko vsak zakon in ko vsaka politična konstelacija in tu ni nobenega kompromisa. Zato moremo tudi konstntirati, da je centralizacija napredovala na vsej črti in da napreduje še nadalje.« — ,***. — ............... ' / 7 1; -' '*............. - • *'/u% . Le vkup, le vkup ... Novi rumunski predsednik vlade Goga kar na debelo izganja Žide. Kam naj vendar gredo ti tisočeri reveži s svojimi krivimi nosovi, nenasitnimi /epi, izrednimi kupčiiškimi talenti in zavidanja vrednim aoetitom. Ko so prišli na nnši> mejo. bnie niso bili v nobeni zadregi | več. K"t značaii. zvesti svoii praksi i z nemškimi krivonosimi izgnanci in na svoii priznani slovanski gosto-l 'uhnosti (ki jo pa specijalno jugoslovanska še posekal smo si ostali (|ocVn kakor je. Toda, kjer sve-t>T<\ ! ideali., t^m nnč n»daio sence... Sokol služi celoti svo}0(r^ nrir^da in obrambi n logovih nruvV in svoboščin. In danes i n' v ri>!i d^niovini nobene neno-l:f‘čno *n n"dctr»nkarske organizacije. Irt l»> so vanio z vsemi sredstvi Ho^-n-N !« efrnstno ne zaga- s^v^n^niki od vseh strani.» — So^Meiro vr«tn niso poznale doslej, j ue no7nn*o dnnos in ^U(li v bodoče 1 no Kof|n nn-■ 1 strahu nrod skovi-kuniom o ji : h ki si k«kor strahonet-uo nočne r»t!ce ne uoaio na svetli dan iz svorih zavarovanih dupel... DOMA IN I Med izbrana novoletna darila, ki jih je naklonila sedanja JRZ vlada, v kateri nimajo ravno zadnje besede rodoljubni voditelji in prvoboritelji i/. blagopokojne SLS, milem 11 slovenskemu narodu, spada tudi velepomembni odlok, ki je prispel te dni iz Beograda in ki zapoveduje, da se smejo in morajo v bodoče vse licitacije za vse dobnve vsem bolnišnicam v državi vršiti izključno le v Beogradu. V zvezi s tem piše »Trgovski list» ogorčeno tudi tole: «Kaj je povod tej novi centralizaciji, ne vemo, tem bol j pa vemo, da je tu centralizacija popolnoma napačna in da mora vsa Slovenija složno nastopiti proti njej, ker je za bolnišnice škodljiva, zn Slovenijo pa pomeni novo in težko zapostavljanje... Naj presojamo to nainovejšo centralizacijo s katerekoli strani, vedno se vidi le njena nesmiselnost, škodljivost ter neumestnost, človek pač ne more k tei centralizaciji reči nič drugega, kakor da se je nekdo zonet polnkomnil zarade!... Prežalostnih razmer v slovenskih bolnišnicah bi bilo takoj konec, če bi država tudi dravsko banovino tako dotirala, kakor druge banovi- VSEM BRATOM IN SESTRAM PRAVOSLAVNE VERE želimo čestit Božič in srečno novo leto uredništvo in uprava «Slovenske besede«. Izredno ostra zima je nastopila po vsej naši državi. Vsi vlaki in parniki imajo znatne zamude. Smučarske tekme Sokola KJ za prvenstvo se bodo vršile v dneh 21. do 23. januarja na Jahodni v Bosni. Lakota in nalezljive bolezni groze prebivalcem v vseh krajih, ki so trpeli zaradi zadnje velike poplave v Slavoniji. Sremu in Bosni. Vsi vodnjaki po vaseh so onesnaženi in kmetje ne morejo priti do pitne vode. Dolgovi so neprijetni. To bridko resnico je te dni izkusila na sebi Virovitica, kjer je tamkajšnja elektrarna ukinila mestni občini dobavo električnega toka zaradi neplačanih računov za porabljeni tok v preteklem letu. V istem položaju se nahaja Skoplje. Sestanek delegatov obrtniških organizacij iz vse države se bo vršil 18. t. m. v Sarajevu. Navzoč bo tudi' minister za socijalno politiko in narodno zdravje. Natečaj za spomenik kralju Petru 1. Osvoboditelju v Sarajevu je razpisan in znaša prva nagrada 40, druga 30 in tretja 20 tisoč dinarjev. Vodstvo bivše Kmečko-demo-kratske koalicije v Zagrebu se je sestalo te dni na konferenco, ki so ji med drugimi prisostvovali tudi gg. dr. Maček, inž. Košutič, Večeslav Vilder, dr. Križman in Kosanovič. tu,. <1 v Sarajevu je bilo kaznovanih i0 srednješolcev na 10 dni zapora, ker so razširjali letak z naslovom «Odprto pismo bosensko-herce-goske dijaške mladine». Tiskarnarii v Osijeku so vložili na tamkajšnjem magistratu najostrejši protest proti sklepu mestnega občinskega sveta, s katerim se je mestna trošarina na tiskar-nišlki materijal in papir povišala skoro za 200 odstotkov. Pri generalnem ravnateljstvu državnih železnic v Beogradu se vrše konference glede izdelave novega vaznega reda za letošnje leto. Braov,aki na progi Maribor— Zagreb in obratno bodo od 15. mai'a t. 1. Hal ie vozili preko nove proWe Varaždin—Koprivnica in ne več preko Zidanega mosta. «Mnl položi dar deci na oltar», je geslo «Zvončka», mladinskega mesečnika, ki bo pristal po vsem svetil raztresene domove slovenskih o4rok. «da ona ho misel družila ves rod, kot sta MA TUJEM ne v državi. Da pa sedaj mi Slovenci še ne bi smeli odločevati niti glede prehrane v bolnišnicah, ki jih vzdržujemo dejansko sami, je res že od sile! In tega pač ne bomo dopustili! Sicer je pa centralizacije v državi že več ko preveč in začeti jo je treba odpravljati, ne pa razširjati še na nova področja. Neki gospodje menda mislijo, da v Sloveniji sploh nimamo nobene druge pravice, ko da plačujemo davke in da praznujemo vedno nove jubileje...* — Vsa slovenska javnost si je edina v tem naziranju in složno vztraja v obrambi svojih pravic in svojega življenja. Kavalirstvo Te dni smo brali, da je trditev, da spada naša država med one blažene dežele, ki jih po mili volji eksploatira tuji kapital, že tako notorna, da je ni treba še posebej dokazovati. Zgolj v podkrepitev te trditve je treba omeniti, da gre iz naše države samo na prodajnih provizijah tujih zastopnikov- za tekstilne proizvode vsako leto najmanj po 200 (dvesto) milijonov dinarjev ... Pa naj si še kdo drzne zanikati, da sc v Jugoslaviji ne cedita med in mleko. Seveda, za kognr pač se ... nas učila Ciril in Metod». Starši in vzigojite! ji, naročajte «Zvon-eek»! Rodoljubi, tretjina slovenskih otrok živi v tujini; zato darujte v «Zvončkov fomd», da bo čim več naših izšeljenčkov moglo redno prejemati «Zvou-ček» in z njim v topli domači besedi pozdirav iz daljne domovine! Ljubljanska avtomatična telefonska centrala je bila razširjena od 2000 na 3000 števUk in so vsa dela pravkar dovršena. Lovci! Vseh vrst kožuhovino že spre jema lovska prodajna organizacija «Divja koža». Ljubljana. Velesejem, na zalogo za prvo letošnjo dražbo, ki bo 24. januarja. Kar imate blaga že pripravljenega, ga takoj odpoš-ljite. Inozemski kupci hoče jo biti informirani o naših zalogah in kakovosti blaga. Zato je takojšen odziv nujno potreheii. Čim več bo inozemskih kupcev, tem bol [še cene zai naše krzno bo možno doseči. Prvak ljubljanske opere Robert Primožič je proslavil, zaenkrat samo v najožjem prijateljskem krogu, 25-letnico svojega umetniškega! delovanja. Čestitamo! V osiješkem občinskem svetu sta te dni odstopila dva občin-ska svetnika, ker se ne strinjata z mestno komunalno* politiko, zlasti glede zahtevanega zvišanja mestnih davščin in trošarin. V Ljubljani se mestnemu občinskemu svetu ni bati, da bi ga zapustil kak občinski svetnik zaradi takih vzrokov... Ogromno palačo pravne fakultete beograjskega! vseučilišča, ki je res nekaj reprezentativnega, so dokončali. S pohištvom in no-tranio ureditvijo vred znašajo stroški za to stavbo nad 20 milijonov dinarjev. Avtorske tantijeme. Med združenjem jugoslovanskih glasbenih avtorjev in med državno zvezo gostilničarjev je prišlo do sporai/uma glede višine avtorskih honorarjev v tekočem letu. Ve’iko pomanjkanje kovanega drobiža po 25 in 50 par se ie pojavilo v vseh davnih mestih Jugoslavije. Glede na to so izdali pristoini cini+elii odlok, da moram podeželski davčni uradi odvesti ves raizirmložl ii vi drobiž blafrainam. svonh pristoinih finančnih ravnateljstev, ker tudi o« red m i a državna bi a ca in a v Beogradu nima na zalogi nobenega omentenel0"H drobiža ver. TTnrav« jugoslovanskih državnih mononnlov ie te dni ob ta v i I a sv<-vie /a k1 i učne račune za ure-teVlr* ni'o”''ontikTc n leto 1 • n 'e iz n''ti rnrvidno. 4 milijonov, skupno torej 1 milijardo 919 milijonov dinarjev. Od te vsote je treba odbiti 306 milijonov za režijsko stroške, tako da je ostal ino-nopoiski upravi čisti dobiček- v znesku 1 milijarde 613 milijonov dinarjev. Novo palačo banske uprave v Splitu bodo pričeli kmalu graditi in bo veljala okrog 20 milijonov dinarjev, rajši pa še nekaj več. Srbski pravoslavni sinod je sklican k zasedanju 22. januarja 1938 v Beograd. Predsedoval bo mitropolit Dositej in se pričakujejo s tega zasedanja važni sklepi. Zadnja poplava Save in njenih pritokov na Hrvaškem je povzročila po površni cenitvi nad 25 milijonov dinarjev škode. V Savi je tokrat utonilo 17 oseb. Nova železniška proga Kur-šumlija—Priština z normalnim tirom se bo pričela v kratkem graditi. Kredit v znesku 54 milijonov dinarjev je že odobren. Kaj pa je s prepotrebnim drugim tirom Zidani most—Zagreb? In kaj z deli na progi St. Janž— Sevnica? Kaj pa z železniško zvezo z morjem,? Židovski svetovni kongres je naslovil na Društvo narodov spomenico, v kateri protestira proti nasilnim odredbam, ki jih je izdala nova rumunska vlada diktatorja Goge proti Židom. Spomenica je bila poslana v London in Pariz, z njo se bo pa bavil na svojem zasedanju še ta mesec tudi svet Društva narodov. Rusko-francoska trgovinska pogodba iz leta 1936. je bila te dni s podpisom protokola v Parizu podaljšana tudi za letošnje leto. Bolgarska vlada je za pravoslavne praznike proglasila splošno amnestijo vseh političnih aretirancev in obsojencev. Več znanih bolgarskih politikov je bilo že pred prazniki izpuščenih iz zapora. Bolgarski državni proračun za novo proračunsko leto znaša 7.200,000.000 levov in je od lanskega višji za rlekaj več, kakor milijardo levov. Zvišanje gre na račun oborožitve. Kakor povsod drugod na svetu... Sorodstvo. Kri ni voda, pravi star pregovor. Te dni je odpotovalo iz Rumunije v Italijo okrog 500 rumunskih izletnikov, prihodnje dni pa bo z dvema posebnima vlakoma odšlo na večdnevni izlet v Italijo še 2000 Rumunov. Angleško ministrstvo za vojno mornarico gradi trenutno 100 novih velikih bojnih ladij. Največja med njimi bo oklopnica «Kralj Jurij V.», ki ima 35.000 ton. Praga, prestolnica Češkoslovaške, se približuje prvemu milijonu 'prebivalcev. V vrsti velemest stoji sedaj Praga na desetem mestu. Njen redni letni prirastek prebivalstva znaša okrog 17.000 duš. Ob novem letu je nas'ovil kan-celar Hitler na nemški narod' običajno poslanico, v kateri našteva vse uspehe, ki jih je Nemčija dosegla v preteklem letu in se dotika tudi mednarodnega položaja! z izjavo1, da le Nemčija želi mir ■ --- ------------- '*f| V»d« KM.tiJ ..! f Društvo narodov v Moskvi? Po zadnjih usodnih -dogodkih v Društvu narodom je sedaj predlagala sovietska vlada generalnemu tajniku Društva narodov, naj bi ta mednarodna ženevska ustanova 'prenesla svoj sedež v Moskvo, ki er bi ji bil na razpolago zgodovinski Kremi j. Japonski usiielii... Na novega leta dan ie pribrnelo nad Kanton 80 velikih »anonskih bombnikov, ki so ho+eb bombardirati mesto. Kitaiske obrambne baterije pa so japonske zračne gu- sarje pregnale. Prav tako je bil oiiPit tuui poskus izkrcavanja japonskih čet na južnem Kitajskem. Dobra grla. V prvih desetih mesecih preteklega leta so popili na Češkoslovaškem 409.000 hektolitrov vina, torej za 15 in pol odstotka več, kakor v istem razdobju leta 1936. Sveta vojska, kakor izgloda, na Češkoslovaškem ne praznuje ravno sijajnih zmag... Za bodočo mednarodno svetovno razstavo, ki bo leta 1939. v New Yorku, je priglasilo doslej svojo udeležbo že 62 držav. Zadnja stavka nameščencev v Parizu je veljala nad štiri milijone frankov. Obljubljeno zvišanje plač in mezd bo znašalo okrog 30 milijonov frankov. Nekemu angleškemu inženirju se je posrečilo, da je izumil novo in strašno eksplozivno sredstvo, ki je sestavljeno iz štirih plinov v tekočem stanju. Kancelar Hitler bo po zaiupnih informacijah, ki so prispele v Itim, vrnil lanski obisk Mussoliniju 9. maja t. 1. o priliki proslave enoletnega jubileja ustanovitve italijanskega imperija. Spremembo režima v Rumu-niji so s posebnim veseljem in navdušenjem pozdravile fašistične države, čeprav bo baje rumunska zunanja politika osta’a usmerjena po dosedanjem tiru. Bivši rumunski zunanji minister Titulescu, ki se je ob zadnji vladni krizi vrnil po dolgo+raj-nem izgnanstvu v domovino, kjer je upal znova poseči v rumunsko notranje in zunanje politično življenje, je zopet kar čez noč in na hitro roko zapustil svojo domovino in odpotoval v. Švico. Stranka predsednika Roosevelta se odločno bori proti predlogu, naj bi se uvedel v Združenih državah plebiscit glede eventualne vojne napovedi USA katerikoli državi. Z novim letom se je pričelo zasedanje ameriškega kongresa, kateremu je poslal predsednik Roosevelt posebno novoletno poslanico, v kateri razpravlja zlasti o zunanji politiki Združenih držav in pa o borbi, ki jo namerava nadaljevati proti raznim monopolom in za izboljšani e gospodarskega stanja v USA in v svetu. Na Madžarskem bodo. kakor vse kaže. v kratkem dobili nov volilni zakon, ki določa svobodno tajno glasovanje in žensko volilno pravico. Torej so nas tudi Madžari, o katerih reakciionar-stvu so vedeli naši režimski listi v zadnjih dveh in pol letn to^ko slabega povedati, v tem pogledu prehiteli... Brezposelnost v Združenih državah Severne Amerike ramidno narašča. Število brezposelnih ie naraslo od polet ia do novega leta od 6 na 10 milijonov. Kitajski maršal Čangkajšek je odložil mesto ministrskega predsednika, katero je zavzel dosedanji finančni minister dr. Kung. čangkajšek se je posvetil izključno le vojaški obrambi Kitajske. V borbi za Teruel, ki je napol v rokah vladne vojske, napol v rokah generala Franca, je padlo doslej na obeh straneh že okrog 40 000. vojakov. Namesto kave — pšenica. Znano je, da proizvaja Brazilija vsako leto ogromne množine kave, ki jo pa v svrho ohranitve visokih cen v deset milijonih vreč uničujejo. Nasprotno pa ie Brazilija primorana, da uvaža velike množine pšenice. Sedaj je brazilska vlada odredila, da mo-raio farmarji skrčiti kavne nasade in namesto kave seiati pšenico. Počasi prihajajo ponekod k pameti, drugod pa napredujejo v nespameti... Noto demokratsko stranko ustanavljajo na Poljskem levičarski leirijonnrji in demokratski intelektualci. Samouprava Vprašanja in odgovori Vprašanje: Ali ima sam predsednik občine pravico kaznovati v svojem področju? Zadnjič ste v nekem odgovoru zapisali, da izvršuje kazensko oblast v občini občinska uprava. Kuj je zdaj pravilno? Odgovor: V odgovoru, ki ga Vi omenjate, je šlo za konkreten primer kaznovanja. V tistem primeru (prestopek zaradi občinske trošarine) je bila in je pristojna izreči kazen le občinska uprava in nikdo drugi. Zato se je naš odgovor tudi tako glasil. Na sedanje vprašanje pa naslednje: Kazensko oblast v občini na sploh izvršuje: a) občinska uprava in b) predsednik občine. • Vendar je predsednik občine oseb-" no pristojen le, da kaznuje osebe, ki se ne pokoravajo njegovi zakoniti odredbi v območju krajevne policije, ako gre za izvrševanje obstoječih krajevnih uredb oziroma za neodložne ukrepe na področju krajevne policije. O tem govori zadnji odstavek § 84. zakona o občinah, ki pravi, da ima predsednik občine pravico, kaznovati z denarno kaznijo do 50 dinarjev ali z zaporom do 24 ur onega, ki se ne pokori njegovi zakoniti odredbi, izrečeni ali priobčeni nasproti konkretni stranki. Predsednik sme torej izrekati tudi takoj izpočetka zapc-ne kazni, ne da bi sc njegova kazen glasila ali na denar ali na zapor. — Pri tej priliki naj bo še omenjeno, da občinski odbor ni nikako kazensko oblastvo oziroma kazenski organ. •.V Vprašanje: Pri glasovanju za izvolitev novega občinskega blagajnika so občinski odborniki cepili svoje glasove. Oddanih je bilo skupno 24 glasov, in sicer je dobil odbornik A 9 glasov, B 7 glasov, C 4 glasove in Č 3 glasove Ali je sploh kdo izvoljen od teh odbornikov za blagajnika in kdo? Občinski odbor šteje 24 odbornikov, ki so bili vsi pri seji občinskega odbora in ki so tudi vsi glasovali. Prosimo pojasnila. Odgovor: § 62 zakona o občinah se glasi: «Občinski odbor sklepa z večino oddanih g la s o v. Ob enaki razdelitvi glasov velja, da je predlog zavrnjen.> V Vašem primeru je bilo oddanih 24 glasov, večina je torej 13 glasov. Ker ni dobil noben predlog 13 glasov, se mora smatrati, da so vsi predlogi propadli in da s tem glasovanjem ni bil nihče izvoljen za občinskega blagajnika. — Poudarek pri glasovanju občinskih odbornikov leži v besedi «odda-n i h glasov* in le ti prihajajo v poštev pri ugotovitvi, ali je predlog dobil večino oddanih glasov ali ne. Absolutna ali nadpolovična večina oziroma relativna večina ali največ glasov od navzočih odbornikov je pri glasovanju občinskih odbornikov po novem zakonu o občinah brez pomena. Zadostuje, da je seja sklepčna (v prvem sklicanju mora biti navzočih vsaj eden več kakor polovica dejanskega števila občinskih odbornikov), koliko odbornikov odda svoj glas; je brez pomena. Tisti predlog, ki dobi več ko polovico oddanih glasov, je sprejet. Navzočih je na primer 30 odbornikov, glas oddajo le štirje, in sicer trije za predlog, eden proti predlogu, in predlog je sprejet. V tem zmislu razlagajo to zakonsko določilo razne razsodbe upravnega sodišča. Naseljevanje v Avstra'iji. Generalni guverner zahodne Avstralije lord Halifax je v nekem svojem govoru o izgledih Društva narodov na Daljnem vzhodu dejal, da je potrebno omogočiti r Avstrali:i nase'itev najmanj še kakih 20 milijonov duš. Trpka beseda iz doline Krke (Dopis iz Kostanjevice) Naš kmet hodi z malim obrtnikom in malim trgovcem, roko v roki z delavcem, trnjevo pot trpljenja./^1 ■ ■ v JI v • - p. S — ' . i Naše življe- nje vodi deviza: «Daj, kar imaš, moreš ali ne moreš, čeprav vse vrag vzame!* Kako boš živel s svojo družino, ne sme biti vprašanje, niti ni to važno pri »sijajni ureditvi notranjih, gospodarskih in socijalnih razmer v državi», kakor se bere v režimskem tisku. Usoda je čudna; z njo so versko zadovoljni le muslimani, ker jim le temeljni nauk. Muslimanski volilcii govore spričo zadnjih volilnih rezultatov drugače. Pri nas, mislim, da drugod tudi ni dosti boljše, se godi tako. Pri nas kmalu ne bo hiše, katere praga še ni prestopila noga davčnega izvršitelja. Skoro pri vsaki hiši ne razpolagajo* več z zarubljenimi predmeti, pa naj bo to krava, konj, orodje ali karkoli. Davčna pesem jje melodija, ki nas spremlja iz noči v jiutro, iz večera v noč. Zavedamo se, da se naš kmet nikdar ni upiral plačevanju davkov, ker se je pač še predobro zavedal, da brez davkov ni nobena država na svetu. Obenem pa je vedel, da morajo biti davki znosljivi in zmogljivi, ker vse, kar je pretiranega, mora brezpogojno uničiti vsako, še tako močno im zdravo kmečko gospodarstvo!. Zlasti pa tam, kjer so kmečka gospodarstva iz različnih vzrokov trhla. Pri nas so kmečka posestva po večini zadolžena, premnoga celo prezadolžena. Davčna uprava je uvedla v domnevi, da zavezane stranke zaostalih in zapadlih davkov nočejo plačati, pri nekaterih obvezancih prisilno upravo njihovega premoženja in gospodarstva, da pokrije na nekak način svoje terjatve. Vsi pa smo radovedni, kako bodo te prisilne uprave gospodarile in kaj bodo prigospodarile, če dosedanji lastnik pri vsej skrbnosti in pridnosti ni mogel ničesar pozitivnega izbiti. To je pač druga stran medalje, oziroma povsem drugo vprašanje. Samo po sebi pa se vsiljuje neprijetno prepričanje, da prisilno gospodarstvo še nikjer ni rodilo uspeha, temveč ravno nasprotno. Kako se uvaja pri nas prisilna uprava v praksi, naj' navedem le en primer: Neka stranka je bila dolžna davčni upravi večjo vsoto denarja na zaostalih davkih iz prejšnjih let krize. Oglasil se je, razumljivo, davčni uradnik, ki je zahteval plačilo cele vsote. Stranka ni mogla ustreči, ker pač ni imela denarja, prosila pa je za odtog plačila na obroke, kar bi bilo seveda tudi težko izvedljivo z ozirom na splošne gospodarske težave stranke. Uradnik je uvidel, da zarubljeni predmeti v primeru prodaje ne bi zadostovali za kritje davkov in je vso zadevo pojasnil pristojni davčni upravi. Ta pa je odredila prisilno < upravo nad vsem premoženjem zavezanca. Ko je davčni uradnik ponovno prišel v spremstvu sodnega sluge, je izjavil, da ima pravico za dvakratno Opravilo zahtevati 490 din, za potne stroške sodnega sluge 30 din, skupaj torej 520 din. Milostno je znižal ta račun za 200 din. Stranka tudi tega računa ni mogla, oziroma hotela likvidirati, temveč je ponudila 100 din, plačljivih polovico takoj, polovico pa o prvi možnosti. Stvar se je zdela stranki sumljiva in je vprašala pri so dišču, kjer pa je sodnik odmeril vse stroške na 24 (štiriindvajset) dinarjev. Pri neki drugi stranki, ki je bila v istem položaju, je uradnik zahteval celo 500 din. Sodišče je dalo tudi tej stranki zadoščenje in prizadetemu uradniku odmerilo njegov račun povsem drugače, kakor ga je pa diktiral. Ljudstvo se upravičeno izprašuje, kam vodi taka pot? Krivično postopanje nikdar ne more voditi regularnega življenja. Prepričani smo, da bo vodilna uprava znala tako neznosnim razmeram narediti pravi konec. Za grudo in dom Varovanje zdravja pozimi. Vsaka lotna tlolba prinaša s seboj svoje bolezni in priložnosti zanje. Tako tudi zima. Vedno pa moramo imeti pred očmi, da se tisti, ki te nevarnosti pozna, pač še najlažje obvaruje preti njimi, ker vedino je bolezen lažje preprečiti, kakor pa jo zdraviti in ozdraviti. Najnavadmejsa, pa tudi naj-razširjenejša in nič manj nevarna zimska bolezen je prehlad, ki ima običajno svoj glavni vzrok v nagli spremembi zunanje temperature, kar se pozimi redno dogaja, ko zapustimo toplo, zakurjeno sobo in stopimo ven na mrzel zrak. Ta raiz'ika v temperaturi znaša pogosto celo do 40 stopinj ali še več. Dalje povzroča prehlad tudi daljše, počasno sprehajan je ali posta jan ie na mokrem terenu, zlasti še, če nosimo lahko obutev, ki vrhu vsega prepušča vlago. Tz naštetih vzrokov morajo neizogibno slediti prehlad, nahod, katar grla, pljuč, hripa itd. Najboljše sredstvo za preprečen je vseh teh različnih bolezni in obolenj je, če postopno navadimo svoje telo na mraiz in ga tako utrdimo. To dosežemo s pamet- nim oblačenjem, daljšim bivanjem v prosti naravi, na svežem zraku, z gojenjem zimskega športa in s telovadbo na prostem ali pri odprtem oknu. Otrok mora biti pozimi dobro oblečen, vendar pa nikdar preveč. Pač ve din o nap ram zračni temperaturi. V teh mrzlih dneh mora biti otrrtk oblečen v volnene nogavice, tople čevlje, ki ne smejo biti pretesni, ter v volijeno ali flanelasto perilo. Pač pa te obleke ne smemo pustiti na otroku pri sleherni temperaturi, temveč mu jo moramo meniaiti, dodajati in odvzemati, kakršno je ipač vreme, toplejše ali hladnejše. Otroci, ki niso navajeni na mraz, vso zimo bolehajo. Najmanjši vetrič jih položi v posteljo. Otrok pri šestih letih je dovolj močan in velik, da ga vpeljemo v zimski šport, n. pr. drsanje na ledu. sankanje itd. Ni pa za tako majhne otroke preveč zdrav sicer najlepši in najbolj zdravi zimski šport, smučanje, ker je prenaporen za njihovo srce in pljuča. Smučanje se sme dovoliti le večjim, raizvitejšim otrokom in odraslim. Prvovrstna liutomerska, dolenjska in dalmatinska vina toči •( gostilna pri Jerici Rožna dolina, Cesta V/2 T*Ufon 34-11 Mrzla In topla jedila vedno na razpolago Dobijo »e priznano dom domače koline. p r 1 p o r o 5 a s e Jeločnik Viktor Dovžan Ivan dipl. kro)ačnica za dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra c. 81 IzvrSuje vsa v stroko spadajoča dvla po najnovejši modi in po najsolidnejših cenah Postrežba toSn* Oglašujte v »Slovenski besedi" Gostilna Ljubljana — Žabjak Telefon štev. 28-57 sporoča cenjenim gostom, da toči od ravnokar došle vagonske pošiljke Izbranega dalmatinskega vina najodličnejša kvalitete Zdravilno črnino po.........................• specijalno belo po...........................Din 10 kakor tudi Štajerska in dolenjska izbrana vina. Priznano izvrstna kuhinja nudi vedno razne posebnosti. Prepričajte se sami! Za Obilen obisk se priporoča ZORAN RAŽEM Plesftarslio !n sliharsho podjetje HLEBŠ JA OB družba z omel* *»v»*o Ljubljana Cankarjevo nabrežje st. 21 Telefon 30-70 ¥r Izvršuje vsa pleskarska, in črko^likerska dela po zmernih cenah. So idna i delava. Za vsa izvršena de a jamčimo. Najnoveiši vzorci Glede oblačenja otrok moramo opozoriti še na neko zelo razširjeno zablodo, na podlagi katere puščajo starši svojim otrokom tudi v najhujši, strupeno mrzli zimi kolena popolnoma prosta in odkrita, češ dai se tako Utrjujejo. Dejstvo je, da morajo biti tudi kolena, kakor vsi ostali kostni sklepi, zaradi svoje občutljivosti za mraz in prepih, pozimi dobro odeta in zavarovalna, ker se sicer kaj kmalu vanja naseli mučni revmatizem. Raznoterosti RJbjla volna. Celo ribjo volno se je posrečilo iznajti nemškim kemikom. Kakor je znano, skuša Nemčija v svoji pretirani in zgrešeni borbi za gospodarsko avtarkijo in v pomanjkanju raznih surovin nadomestiti iste z umetnimi izdelki in nadomestki. Tako pridobivajo sedaj Nemci od neke vrste rib najprej neki posebni proizvod, iz katerega se da ob dodatku celuloze izdelovati prava ribja volna, kakor si jo je le mogoče zamisliti pod tem imenom. Po zatrjevanju nemških strokovnjakov je ta volna silno močna in trpežna, v toploti pa ovčjo volno celo prekaša. Zdi se nam pa, da se v tej trpežnosti in toploti bolj skriva kisla tolažba, kakor pa stvarna resnica. Včasih smo govorili o žabji volni kot o nečem nemogočem, pa, kakor iz-gleda, nismo več daleč od nje ... Dragocen konj'. Nedavno je plačala turška vlada za nekega slovitega angleškega dirkalnega žrebca, starega 3 leta, ki ga je kupila za svojo državno žrebčarno, nič manj, kakor štiri milijone dinarjev. Ta žrebec je odnesel na letošnjih tekmah najvišjo nagrado. Bil je last lorda Astorja. Poskušn j n Oče: «Sinko dragi, kaj nameravaš postati, ko odrasteš?» Sinček: «Raziskovalec Severnega tečaja! Oče, daj mi pet dinarjev !» Oče: «Zakaj pa?» Sinček: «Da si kupim pet sladoledov iji poskusim, če bom mogel prenesti toliko ledu!* LASTNI IZDELEK Gospod Kobencelj se je pred ne-kuj meseci oženil in zdaj se mu je rodil sinček. Srečna staršu se napotita v mesto, da kupita svojemu nasledniku dostojen, moderen voziček. Skrbna mamica je odnesla istočasno s seboj tudi svojega ini-Ijeiička v plenicah in z blazinico. Ko sta srečno izbrala barvo in obliko voza ter se tudi posodila za plačilo, sta mlada zakonca otroka položila v voziček in s ponosom odšla na sprehod po mestu. Pri potiskanju vozička sta se menjavala, da sta tako rudovednim meščanom oba kazala svoje roditeljske zmožnosti na živem primeru, ležečem v vozičku. Kljub samoljubju pa se jima je vendarle čudno ždelo, zakaj se vsak, ki se ozre nanju in na voziček, zasmeje in se nekateri še celo obračajo za njima, šele, ko sta prišla domov, sta videlu na sprednji strani vozička reklamni napis tvrdke, ki so ga pri prodaji vozička pozabili odstraniti: «Lastni izdelek!« Premetenec Pravkar je odbila polnoč. Dojenček v zibelki se zbudi in prične neusmiljeno vreščati. Mlada mati se obrne k svojemu možu, ki spi v sosednji postelji in gn skuša predramiti z besedumi: «Ivo, Ivo, ali spiš?« Ko se ji posreči, da ga le nekako za silo predrami, mu prične ljubeznivo prigovarjati: «Ah,.dragec, bodi tako do-, ber in pomiri otroka z zibanjem.« "»Pusti me spati!* se odreže mož in se obrne na drugo stran ter nadaljuje smrčanje. Žena pa je vztrajna: «Ti si neznosen in nemogoč oče! Saj je vendar otrok polovico tvoj. polovico moj!» «Prav! No, torej! Ti le umiri in uspavaj svojo polovico, mojo pa kar pusti, naj se dere naprej. Mene to nič ne moti!« Šah šuinpijonat Moskve se je končal naslednje: Alatorcev in Belavenec 12, Judovič 11, Kan 10^, Kotov 9'A, Kogan 9, Čistanov in Tunov 8Vt itd. Božični turnir v Hastingsu je sedaj v polnem teku. Vodita mojstra Keres in Reschewsky; od ostalih inozemcev se dobro drži Flohr, med tem ko Fine in Mikenas nista izpolnila vseh nad. Meddržavna tekma med Litvo in Latvijo se je končala b'A : 9%. Beli: Hagozin. — Črni: Capablanca. 1.) d4, d5; 2.) c4, c6; 3.) Sf3, Sf6; 4.) Sc3, dXc4; 5.) u4. Lf5; 6 ) e3, e6; 7.) T.Xc4, f.l>4: S.) 0—0. 0—0; *>.) 1)1)3, I)o7; 10.) Sc5, e5; II.) Sa2, La5; 12.) Db5. 1)6; 13.) f3, cXd4; 14.) e4, Lg6: 15.) Lg5, a6; 16.) Db3, Dc5; 17.) LXf6, gXf6; 18.) Sd3, Dd6; 19.) Ddl, Tc8; 20.) b3, Sd7; 21.) De2, Sc5; 22.) SXc5, l)Xc5; 23.) Lxd3. f5! 24.) Tbt, fXe4; 25.) fXe4, L— c3! 26) 1)4, De5; 27.) Sel, a5; 28.) bXa5, LXa5; 29.) Tb5, Tc5! 30.) Df3, Txl)5; 31.) aXb5. Ld2; 32.) Se2, Le3+; 33.) Klit, Ta3: 34.) Th1, h5; 35.) h3, TXd3! 36.) TXd3, LXe4; 37.) TXe3, dXe3; 38.) Dfl, l)Xl)5; 39.) Df4. LXg2+; 40.) KXg2, DXe2-(- in beli se vda. U konzorcij «Sloven»ke be»ede»: dr Dmko Puc. Za uredntftvu Posvetovalnica za naročnike ^SLOVENSKE BESEDE" Kdor je plačal naročnino za ^Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi informacije: K o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo; | o prošnjah za vojaške oprostitve; | o vlogah na davčne oblasti; | o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka m 0 VSem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice. Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din Dopise pošljite na naslov: »SLOVENSKA BESEDA" Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II« dr. Stanko I«. Tisk Delniške tiskarne, d. d..predstavnik Nan Ovsenik -rti Ljubljani.