EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
LEGATION FEDERAL PEOPLE'S REPUBLIC OP YU003LAVIA, 259 DÀLY AVE»
Ci.'TAI'A, ONr. 4-2-47
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
Let. 4. št. 187.
Cena 5 c.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV JORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, NOVEMBER 6TH. 1946
Price 5c.
Provokacije fašističnih elementov v Trstu
Vol. 4. No. 187.
Trst, 4 nov. — Assosiated Press prinaša poročilo iz Trsta, v katerem pravi, da so pro-italijanski elementi napadli poslopje v katerem se tiska pro-jugoslovanski časopis. Metali so kamenje v poslopje in mimoidoče Slovence. Ti elementi so vprizorili demonstracijo v znak 28 obletnice odkar je Italija dobila po prvi svetovni vojni Trst in Julijsko Krajino kot plačilo z strani njenih zaveznikov. Ta druhal se je zbrala istočasno pred poslopjem glavne zavezniške vojaške uprave ter nemoteno klicala: "Proč z tujci".
Napadena sta bila tudi dva poročevalca (AP), katera je v teku izgredov rešila policija.
To poročilo pravi, da je število izgrednikov znašlo okrog 10 tisoč, kateri so brez dovoljenja vprizorili demonstracijo in razsajali po mestu. Poročilo zaenkrat neome-nja, koliko in kakšne so bile žrtve pri teh izgredih. Več kot verjetno je, da so bile v teh izgredih tudi žrtve. Toda prav tako ni nikjer
omenjeno, kaj je podvzela policija proti profašističnim elementom, kateri so protipostavno razbijali poslopja, metali kamenje na mimoidoče ljudi, ter razsajali po mestu.
Nobenega dvoma ni, da so elementi, ki so vprizorili izgrede, elementi, kateri so v teku in po skon-čani vojni priseljeni v Trst z namero, da bi z izgredi in provoka-cijami prikazali za zunanjo javnost, češ da Trst pripada Italiji. Ta namera je bila tako temeljito razgaljena v argumentaciji šefa jugoslovanske delegacije, Edvarda Kardelja, ko je dejal, da se je število takozvanih Italijanov zvišalo v mestu z preračunano svrho. Italijanski imperialisti, so poskrbeli da pošljejo večje število profašis-tičnih elementov v zasedeno ozemlje, kateri naj bi tako kazali italijanski karakter. Toda njihovo rodbinsko ime dobimo daleč na znotraj Italije, kar pomeni, da so poslani v Trst z preračunano svrho.
Sovjetski predlog za satir lu sigurnost
Reakcija tipa Vanderberga odloča v zunanji politiki
Minneapolis — Henry A. Wallace, bivši trgovinski tajnik Združenih držav dolži senatorja Van-denberga in njemu podobne pri odločanju zunanje politike, katera vodi v vojno proti Sovjetski zvezi. "Težko da bi bil državni tajnik Mr. Byrnes odgovoren za morna-rične letalce, kateri so v zraku pisali začetne črke FDR had nad rojalistično Grčijo. Prav tako pa ni mogel pooblastiti admirala Halsey-a, da poda izjavo, da bo naša mornarica šla kamor koli se ji zljubi", je izjavil Wallace.
Wallace istočasno pravi, da ne more verjeti, da sta državni tajnik in state department odšla tako daleč, da bi rizikirala vojno z Sovjetsko zvezo, ako nista na to prisi-
Miroljubni narodi so proti vojni
Beograd, 4 nov. — Maršal Tito, predsednik vlade FLR Jugoslavije je govoril na množičnem zborovanju katerega se je udeležilo okrog 30.000 prebivalcev v Beogradu.
O najnovejših dogodkih in mednarodni situaciji je dejal: "Miroljubni narodi v svetu ne marajo vojne, temveč tesnejše medsebojno prijateljstvo in sodelovanje na ekonomskem in političnem polju."
"Mi želimo boljše odnošaje z Združenimi državami", je dejal maršal Tito. Toda nekateri politični krogi v Združenih državah nočejo prijateljskih odnošajev z Jugoslavijo. Še več kot to ,dogodki v poslednjem času kažejo kako nekatere sile delajo na tem, da bi se od-nošaji med Jugoslavijo in Združenimi državami še poslabšali".
New York — Sovjetski minister za zunanje zadeve, Vjačeslav Mo-lotov je spravil v temeljito presenečenje zbornico Združenih narodov, ko je postavil na dnevni red vprašanje razorožitve kot prvotni predpogoj za mir in sigurnost v svetu.
V svojem 60. minut govoru, ki ga je podal pretekli teden je zvrnil pozornost na potrebo praktičnega izvajanja glede dosege miru. čas je, pravi Molotov, da se preide od praznega besedičenja k temeljiti razpravi razorožitve. Kaj pomaga govoriti o miru, če se po drugi strani vodi tekma za obrože-vanje in podžiganje z strani raz-dornih elementov v svetu, kateri stremijo za svojimi imperialističnimi cilji z namero, da bi izzvali še eno novo vojno in z vojnom odvzeli narodom tiste tekovine, katere so si pridobili skozi zadnjo vojno.
Program katerega naj bi Združeni narodi sprejeli kot osnovo za spre-
čitev priprav za novo vojno, vsebujejo naslednje štiri točke, ki jih je na dnevni red postavil, Vječe-slav Molotov.
1- — V interesu konsolidacije miru in sigurnosti in v soglasju z cilji in principi Organizacije Združenih narodov, smatra za potrebno znižati razorožitev.
2. — K izvajanju teh odlokov na prvem mestu naj se vključi prepoved proizvodnje in uporabljanje atomske energije za vojne svr-he.
3- — Generalno zasedanje priporoča Svetu Mednarodne Sigurnosti, da pripravi odgovarjajočo osnovo po kateri naj bi se izvajali cilji navedeni v 1. in 2. točki.
4. — Generalno zasedanje poziva vlade vseh držav, da prožijo pomoč Svetu Mednarodne Sigurnosti pri izvajanju teh ciljev in nalog katerih je glavna svrha vzpostaviti trden mir in mednarodno sigurnost, kar istočasno služi in-
teresom narodov, ker se z tem zmanjša veliko breme izdatkov za oboroževanje, katero pa ni v skladu z povojnimi razmerami.
Molotov je na to zahteval informacije o številnem stanju zavezniške vojske v prijateljskih državah. To je zahteval pred tem tudi Andrej Gromyko, sovjetski predstavnik pri Svetu Mednarodne Sigurnosti, toda ameriški in britanski predstavniki so enostavno zamolčali in niso odgovorili na njegovo zahtevo.
Molotov je nadalje v svojem govoru razgalil zažigalce nove vojne, predvsem pa omenil Churchilla, bivšega angleškega premiera, kateri govori v imenu britansko-ameriškega imperializma in vodi kampanjo proti Sovjetski zvezi.
V svetu ste točasno edino dve tedenciji, pravi Molotov. "Prva je miroljubno sodelovanje med narodi in izmed držav v interesih narodov, druga je za nadvlado nad narodi."
KANADSKE SLOVANSKE ORGANIZACIJE BODO SODELOVALE NA VSE-SLOVANSKEM KONGRESU V BEOGRADU
Dne 8. decembra t. 1. se bode vršil v Beogradu Tretji Vse-slo-vanski Kongres, katerega se udeležijo predstavniki vseh slovanskih zemelj: Sovjetske zveze, Poljske, Čehoslovaške, Bolgarije in Jugoslavije.
O svrhi Kongresa govori njegov program, kateri se sestavlja iz sledečih točk:
NASTOP 3250 TELOVADK NA ŠPORTNEM STEDIUMU V TRSTU
ljena z strani vojaških mož in mož tipa Vandenberga.
Wallace je obtožil Churchilla i; kot voditelja "rudečega strašila" ! proti Rusiji. Churchill je že davno prej predno je končana vojna vodil nesporazum proti Rusiji, je dejal Wallace.
Medtem sovjetski komentator Peter Orlov, ko je govoril o stališču v zunanjih zadevah republikanske in demokratične stranke v Združenih državah, je dejal, da so se včerajšni izolacionisti spreobrnili v današnje vrste imperialistične reakcije. Tako se je spremenilo tudi njeno stališče v zunanjih zadevah, katera stremi za tem, da bi z veliko gorjačo zavladala nad svetom.
Milijoni navadnih Američanov so proti neodgovornega krika reakcije po novi vojni. Oni zahtevajo, da se naredi konec atomski diplomaciji katera se vodi na podlagi trdega postopanja z Rusijo, je dejal Orlov.
Stališče predsednika Trumana in drugih vodilnih demokratov nima ničesar skupnega z stališčem v zunanjih zadevah pok. predsednika Roosevelta, je zaključil Orlov.
* t S :V.Ï
im
m*AiŠM
* & % * 0.0 J* J i J

4 r * >
Z & * J :
Dne 1 maja 1946 se je vršil nastop 3250 telovadk na športnem stadiumu v Trstu, kakor jih predstavlja gornja slika. Mladina Trsta in Julijske Krajine, katera je skozi osvobodilno vojno' pokazala neizmerno junaško v borbi za svobodo svojega naroda, je pokazala obenem komaj eno leto pd zmagi nad fašističnimi osvajalci veliko zanimanje za fizkulturu. Tisoči mladincev in mladink so se udeležil, fizkulturnega nastopa, kakor se udeležujejo z delovnim poletom pri vseh delih na obnovi Maršal Tito je v enem svojem govoVu dejal: "Država, ki ima tako mladino, lahko računa na svojo bodočnost!
1 — Borba slovanskih narodov za mir in demokracijo.
2- — Doprinos slovanskih narodov svetovni kulturi, in 3. — Organizacijska vprašanja.
Vseslovanski komitet je obenem naslovil poziv za sodelovanje na Tretjem Kongresu vsem slovanskim organizacijam in drugim državam kot: Franciji, Združenim državam, Kanadi, Argentini itd.
Vseslovanski Kongres, ki se bo vršil v Beogradu, bo igral neizmerno važno vlogo pri nadaljnem utrjevanju edinstva in bratstva slovanskih narodov v borbi zo mir, demokracijo in blagostanje v svetu.
Za časa osvobodilne vojne proti fašizmu, Slovani so odigrali pred-pogojno vlogo in posebno v borbi za uničenje skupnega sovražnika. Tekom povojnega perioda slovanske države so hkrati avantgarda v-seh progresivnih sil v borbi za mir, demokracijo in neodvisnost malih narodov. Pred slovanskimi narodi v tem času je osnovna naloga, da postanejo temelj zgradbe svetovnega miru ift napredka. Tretji Vseslovanski Kongres v taki situaciji predstavlja neizmerno veliko važnost za bodočnost človeštva.
Mnoge slovanske organizacije v Kanadi so sklenile aktivno sode-. lovati na Tretjem Vseslovanskem i1 Kongresu. V to svrho je v Toronto vstanovljen Organizacijski odbor za koordinacijo nalog glede odpo-šiljenja delegatov na Tretji Kongres z strani vseh demokratičnih slovanskih ustanov v Kanadi. V Organizacijski odbor so pristopili do sedaj predstavniki sledečih slovanskih organizacij: Ukrajinci, Rusi, Bolgari, Makedonci, Srbi, Hrvati in Slovenci. Te organizacije so imenovale sledeče delegate, kateri se udeležijo Tretjega Vse-slovanskega Kongresa v Beogradu: Ivan Vervjurski, Matvej ša-tuljski, Grigorij Okulevič, Andrej Hristoff, Andrej Palmerov, Mak-
sim Bijelič, Edo Jardas, Jurij Ma-tešič in Mirko šimac.
V svrho kritja stroškov kanadske delegacije, organizacijski odbor je izdelal lepo izdelane znamke solidarnosti, katere se prodaja po 50 centi. Organizacijski odbor apelira na vse Kanadčane slovanskega porekla, da kupijo omenjene znamke in z tem omogočijo odhod slovanskih delegatov iz Kanade na Tretji Vse-slovanski Kongres v Beogradu.
Za organizacijski odbor Vse-slovanskega Kongresa v Beogradu, Grigorij Okulevič Edo Jardas
Delavci lesne industrije Zmagali
Port Arthur — Predstavnika uniie delavcev lesne industrije, Bruce Magnuson in Jack Quin sta naznanila, da se bodo delavci lesne in-'dustrije povrnili na delo in sicer pod novimi pogoji, ki so bili doseženi kot rezultat stavke delavcev lesne industrije.
Delavci so zmagali in njihova minimalna plača se začne pet dolarjev na dan za delavce, ki delajo na dan. Prav tako je zvišana plača tudi za akordno delo, vključujoč boljši življenski pogoji, priznanje unije, boljša udobnost glede stanovanj na gozrnih kempah itd. Podrobnosti o sporazumu niso objavljene toda že iz navedenega je sklepati ,da so delavci lesne industrije dosegli veliko zmago.
De Gaulle proti koalicijski vladi
Nemogoče je, da bi zapustili ozemlje, ki je bilo že dodeljeno
Jugoslaviji, in prepustili tamkajšne Hrvate in Slovence negotovi osodi
GOVOR ALEŠA BEBLERJA NA SEJI POLITIČNO TERITORIALNE KOMISIJE ZA ITALIJO
Z ozirom na vonje zažigalce, maršal Tito je dejal, da je eden teh Winston Churchill, kateri govori v imenu mednarodne reakcije. Njegovo srce je kakor kamen napra mnovim demokracijam toda zelo blago napram kraljem, je zaključil maršal Tito.
Fašistični teror v Španiji
New York — Okrog 200 oseb je aretiranih v Španiji zadnje dni pod obtožbo zarotništva proti sedanjemu fašističnemu režimu Franca.
To poročilo prinaša NBC radio prenašalna postaja, katero pravi, da so v zaroto zapleteni komunistični elementi. Policija je izvedla racije v Madridu in drugih mestih po takozvanih delavskih kvartih ter aretirala več oseb kakor je že o-menjeno.
Kakor razvidno fašistični režim Franca se nahaja v vedno večji nevarnosti in ni izključno, da bi špansko ljudstvo enega dne skupno podpisalo potni list vladarju, katerega sta z bajoneti vzpostavila Hitler in Musolini.
, Jugoslovanski delegat Aleš Bebler je imel 17. septembra na seji politično' teritorialne komisije za Italijo naslednji govor:
Dovolite mi, da na kratko razložim problem, ki ga predstavlja francoska črta kot meja svobodnega teritorija Trsta z Italijo in Jugoslavijo.
Kakor veste, gre francoska črta severno od Devina proti vzhodu, nato pa zavije proti jugu vzporedno z obalo in zavije na morje blizu mesta Novigrad. Ta črta odseka približno 70 km obale in precejšen del istrskega polotoka. Zakaj dela francoska črta tak lok? V sklepih Sveta ministrov za zunanje zadeve in v pogodbah predstavnikov velesil, ki so sodelovale pri izdelavi načrta mirovne pogodbe, ni pogojev, ki bi bili točno navedeni. Navedena pa sta tam dva glavna razloga:
1.	da je Trst mesto z italijansko večino;
2.	internacionalni značaj pristanišča v Trstu.
Kar koli naj bi že mislili o teh razlogih, g. Kardelj, šef naše delegacije, je jasno obrazložil naše stališče glede Trsta in njegove u
predstavnikov velesil, se nanašata samo na mesto, v katerem je večina italijanska in ki predstavlja najvažnejše jedro italijanske manjšine na jugoslovanskem o-zemlju. Tržaško pristanišče ima mednarodni pomen; ravno v tem se razlikuje od ostalih malih pri-pristanišč, ki so po večini samo ribiška pristanišča na tej obali.
Biti morajo drugi razlogi in kakšni ? Ali je morda francoska črta od točke severno od Devina pa do Novigrada etnična črta? Ali loči ta črta kraje z italijansko večino od krajev z jugoslovansko večino? Ne, tega ni nihče nikoli trdil. Od Devina pa vse do točke, kjer se obrne na jug, prehaja skozi čisto jugoslovansko ozemlje. Od obale do Julijskih Alp in še dalje je to ozemlje jugoslovansko in etnično med najbolj strnjenimi. Ko pa zavije črta proti jugu, na istrski polotok, zadene na nekaj malih italijanskih mest, ki pa so spet medseboj ločena zaradi slovanskega zaledja. Spominjate se, da smo večkrat ponavljali in je komisija strokovnjakov tudi ugotovila, da se zaradi takega položaja izoliranih etničnih otokov na črte. Prav zaradi tega pa so si
sode. Vsiljuje se vprašanje, zakaj . ,	------ — i-»
je ostali teritorij ločen od Jugo- j izmislili teorij° 0 ravnotežju, da slavije in zakaj ne vključuje fran- hl	*"""'"
coska črta samo mesta Trsta?
Ta dva razloga, ki sta navedena tudi v dokumentih in govorih
bi opravičili krajine.
razkosanje Julijske
Kje pa je potem etnična črta? Strokovnjaki so jo našli. V čl. 50
poročila pravijo, da sta občini ¡ Ronke in Tržič skoro popolnoma italijanski, občini Doberdob in O-patje selo pa skoraj popolnoma slovenski. Po črti, ki gre med Tr-žičem in Opatjim selom, pridemo do morja. Tu pride etnična črta med strnjenim italijanskim in strnjenim jugoslovanskim ozemljem do morja, od tam pa ni več nobene črte. Zato je črta, ki je v načrtu, in ki gre od avstrijske meje proti morju, več ali manj vzporedna z etnično črto, od katere se oddaljuje na škodo Jugoslavije in pri Devinu zavije na vzhod v notranjost Jugoslavije. Zato ne more biti razlog za tak predlog etnična črta.
Dovolite mi, prosim, da ne bom govoril o teoriji etničnega ravnotežja. Navedli smo že argumenté proti taki teoriji in prepričani smo, da smo o tem vse prepričali, ker ni tej argumentaciji nihče nasprotoval. Noben član te komisije ni našel niti enega argumenta, da bi podprl teorijo "etničnega ravnotežja". To je logično in razumljivo, ker bi se znašla večina držav, ki so tu zastopane, v zagati, če bi od njih zahtevali, da naj izvajajo na svojem teritoriju tako ravnotežje. Gre torej za drugo stvar. Ali morda loči ta črta ono ozemlje, ki ima italijansko večino, od Jugoslavije? Ali obstajajo e-konomski razlogi? Poglejmo najprej koridor! V koridorju med De-vinom in Trstom je bilo po štetju iz leta 1910 9667 Jugoslovanov in 704 Italijani. Niti štetje iz leta
1921, ki je po mišljenju samih italijanskih strokovnjakov čista pot-vorba, ni moglo pokazati italijanskega značaja tega ozemlja, ker bi bila laž preveč očividna. Po tem štetju je bilo na tem področju štirikrat več Jugoslovanov kakor Italijanov.
Ali morda vendarle ni ekonomskih razlogov ? Podan je bil en tak razlog, ki ga je formuliral pred nekaj dnevi v svojem govoru Mac Neil, predstavnik Anglije, ki je izjavil:
Če želimo, da bo svobodni teri torij Trsta sposoben za življenje, se nam zdi najvažnejše, da zajam čimo njegove zveze. Pod temi pogoji je koridor neobhodno potreb
Slišali pa smo že tudi nekatere delegate, ki pravijo, da Trst ne bi smel biti izročen na milost Jugoslaviji in da je zaradi tega potreben koridor, skozi katerega gre železniška proga iz Trsta v Tržič. Udine in Benečijo.
JUGOSLAVIJA JE BILA LETA 1919 UDELEŽENA V TRŽAŠKEM PROMETU S 34.7%, ITALIJA PA LE S 3.6%
Kako je s to teorijo glede na odvisnost, oziroma neodvisnost Trsta od Jugoslavije? Poglejmo položaj iz normalnih časov in v-prašajmo se, kako močne so bile železniške prometne zveze raznih evropskih dežel s Trstom? Našli bomo naslednje številke: Področja, ki danes sestavljajo Jugoslavijo, so bila udeležena v tržaškem
prometu leta 1919 s 34.7%. Poglejmo pa tudi dežele, ki vzdržujejo prometne zveze s Trstom preko Jugoslavije, t. j. preko železniških prog, ki gredo preko jugoslovanskega ozemlja. Avstrija je bila udeležena s 25.8%, češkoslovaška z 19.3%, Madžarska s 6.2%. če torej niti ne računamo dežel z majhno udeležbo, kakor sta n. pr. Rumunija in Poljska, so bile udeležene Jugoslavija in dežele, ki vzdržujejo promet s Trstom preko Jugoslavije, s 86%. železniške zveze preko koridorja, ki ga sedaj predlagajo, se je leta 1919 posluževala samo Italija, ki je sodelovala v prometu s Trstom s 36%. Torej na eni strani 86% udeležba, na italijanski pa 3.6%,
Ali je glede na to okolnost razumno misliti, da bi lahko postal Trst neodvisen od Jugoslavije? Ali ni očividno že na prvi pogled, da je Trst odvisen, glede na svoj položaj, od svojega zaledja? Govorijo tudi o želešniški progi med Avstrijo in Trstom, ki naj bi šla skozi koridor in italijansko ozemlje, torej o progi, ki jo nazivamo "pontebsko". Ali naj bi služila ta eddina proga kot ventil za primer carinske vojne, ki bi jo pričela Jugoslavija, ali pa v primeru ovir na železniških progah, s katerimi bi hotela Jugoslavija zadušiti Trst? Ali bi imel ta ventil v takem primeru kak pomen?
Pred vsem je treba ugotoviti, da je Trst edino pristanišče v Evropi, ki ni zvezano s svojim za-(Dalje na 4 str.)
Pariz — Gen. de Gaulle je podal izjavo v kateri pravi, da je treba narediti konec tripartitni vladi. Njegova izjava je presenetila politične opazovalce, ker je izjavil, da se vlado koalicije, katera obstoja odkar je zadobljena zmaga, mora odpraviti. Toda pre-vilno se je izognil direktno omeniti eno ali drugo stranko, ki sestavljajo sedanjo vlado. Verjetno je, da je njegova izjava skrbno pripravljena proti komunistični Partiji in zlasti proti sodelovanju Komunistov in Socialistov.
Istočasno se je izjavil proti novi Ustavi za katero je ljudstvo glasovalo z ogromno večino.
Kot znano splošne volitve se bodo vršile dne 10 novembra. To je poglavitni razlog za že razvneto kampanjo proti novi Ustavi in proti koalicijski vladi, katero sestavljajo poleg ostalih strank, komunistična in socialistična Partija. Za pričakovati je, da bo francosko ljudstvo prav tako kot je pri glasovanju za Ustavo, odgovorilo reakciji tudi pri splošnih volitvah dne 10 novembra.
Edinstvo Komunistov in Socialistov v Italiji
Rim — Poročilo iz Rima prinaša program edinstva med Komunisti in Socialisti, kateri so dosegli sporazum na osnovi skupnega programa za prihodnje volitve, ki so bodo vršile prohodnjo spomlad.
V programu so predvidene 6. točk, ki se nanašajo: 1— iztrebitev ostankov fašizma, 2. konsolidacija demokratične republike in narodnih svobodščin, 3. Industrijska reforma, nacionalizacijo monopolistične industrije, banke in druge ustanove, vzpostavitev narodnih organov, kateri bodo vodili nacionalizirano življenje, 4. Agrarno reformo, odpravo velikih imetij in razdelitev istih med siromašne kmete, razvijanje zadružništva v poljedelstvu. 5. generalno zvišanje mezdne lestvice delavcem, 6. vpeljavanje in izvajanje take zunanje politike katera bo jamčila mir in kolektivno sigurnost.
55
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
K«i*i»»ered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista! 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Proglas Osvobodilne Fronte
29 obletnica oktoberske revolucije
Dne 7 novembra se vrši 29. obletnica velike oktoberske revolucije.
Ta datum, ki je zgodovinskega pomena za narode in človeštvo v splošnem, nas spominja na datum pred 29. leti, ko so narodi Rusije združeni pod vodstvom Partije boljševikov — velikega Lenina in Stalina — strmoglavili reakcionarno in izdajalsko vlado Kerenskega ter vzpostavili vlado delavcev in kmetov — sovjetsko vlado.
Toda ta datum nas prav tako spominja na velike žrtve in odločno borbo narodov velike in mogočne Sovjetske zveze. Proti mladi in komaj rojeni sovjetski državi so se borili ne samo notranja carska aristokratična reakcija in razni drugi izdajalci delavskega razreda, temveč tudi zunanji imperialisti. Zunanji imperialisti so skušali z intervencijo uničiti rojstvo prve socialistične države in z tem omogočiti povrnitev na oblast korupcionaški carski aristokratični reakciji, da bi nadalje izkoriščala ruski in ostale narode tako za samosvoje kot za zunanjih impe-rialistov interese.
Tekovine velike oktoberske revolucije so mnogoštevilne. One vključujejo kulturni razvoj naroda, industrializacijo države, socialni in ekonomski napredek. Vključujejo narodno edinstvo, enakopravnost spola, pravice do dela in življenja, pravice do izobrazbe vsem in vsakemu držžavljanu, kateri dgla in hoče delati za skupni narodni napredek. Toda tekovine oktoberske revolucije vključujejo rojstvo slavne Rdeče Armade, sedaj Armade Sovjetske zveze, katera ni predstavljala samo mogočno zaščito tekovin oktoberske revolucije odnosno sovjetskih narodov, temveč rešitev narodov in človeštva pred zloglasno fašistično nadvlado suženjstva in smrti v svetu.
Tekovina velike oktoberske revolucije je prav tako tudi miroljubna politika Sovjetske zveze. Sovjetska zveza se je borila za mir pred zadnjo vojno, ona se bori tudi danes za trajen in pravičen mir ter kooperacijo med narodi v svetu. To je zakaj gledajo manjši narodi v svetu v Sovjetski zvezi najmočnejšo zaščitnico njihovih interesov, ker so prepričani, da je politika Sovjetske zveze, politika miru in medsebojnega pomaganja k zgraditvi srečnejšega in blagostanejšega povojnega sveta. Prepričani so v to, da njena politika ni osvajalna.
Sovjetska država velika Sovjetska zveza je zgrajena in se gradi na velikih načelih socializma — Marksa-Leni-na in Stalina.
ZA VOLITVE V USTAVODAJNO SKUPŠČINO LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Seja Gl. odbora in povrnitev izseljencev
Preteklo nedeljo se je vršila seja Glavnega odbora ZKS., na kateri so sprejeti zelo važni zaključki. Poleg ostalih zaključkov, ki se nanašajo na organizacijska vprašanja, kampanjo Edinosti itd., je sledila obširnejša diskusija po vprašanju povrnitve izseljencev.
Glavni odbor je pozdravil zasnovo, da se izseljenci povrnejo v delovnih grupah, katere naj bi bile istočasno opremljene z vsem potrebnim orodjem, ker samo tako bodo mogle najbolj koristiti pri obnovi. Take delovne grupe so že vstanovljene v južnem, zapadnem in severnem Ontario, kakor tudi zapadnih provincah zlasti Bri-tish Columbiji. Tem grupam lahko pristopijo vsi tisti, kateri želijo postati člani takih grup in se povrniti v staro domovino, ter delati tam kamor bodejo ena ali pa druga grupa poslane. To pa ne ovira za pristop k takim grupam vsem tistim, kateri se nameravajo povrniti posamično. Tudi taki lahko potujejo z grupami, če je to njihova želja.
Pristopiti k delovnim grupam ni prav nobene ovire zaradi denarne vloge. Pri mnogih je prevladavalo mnenje, češ da mora vložiti toliko in toliko denarja, če hoče postati član grupe, član grupe lahko postane prav vsak, kakor je bilo naznanjeno v izjavi konference delovnih grup, katera je bila priobčena v prejšni izdaji. Vse kar se zahteva od člana delovnih grup je to, da se soglaša z načeli delovnih grup in da je voljan izponjevati njene naloge. Med tem tisti, ki vložijo svoje denarne vloge, so te popolnoma izplačljive odnosno na varnostni podlagi da bo denar članu na njegovo zahtevo izplačan toliko kolikor ga je vložil.
Nadalje, Glavni odbor je sklenil glede kampanje Edinosti, da se vrši na podlagi določene kvote z strani odsekov samih. Nekateri odseki so si že določili kvoto, drugi so obljubili storiti kolikor več mogoče za obstoj lista. N. pr. odsek Zveze v Timminsu je zaključil zbrati 200 dolarjev za tiskovni sklad, kar je nekoliko manj kakor je bila njegova svota v zadnji kampanji, če bodo odseki sledili primeru odseka v Timminsu, ni prav nobenega dvoma na dober uspeh kampanje Edinosti. Za obstoj lista je treba zbrati preko 2 tisoč dolarjev. Zato se glasi sklep Glavnega odbora, da si odseki sami določijo kvoto, toda naj se pri temu sklepu vladajo napram potrebi za obstoj lista, to je, potrebi denarnega fonda.
Poročilo Gl. tajnika, katero je obenem delovna resolucija izide v prihodnji izdaji, katera bo tiskana na 8 strani z imeni darovalcev za x-raj aparat. Poleg tajniko-vega poročila bo priobčeno tudi poročilo Gl. blagajnika Zveze in tudi urednika Edinosti. Tako bodo imeli odseki Zveze in članstvo pred seboj celotno delo seje Glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev.
Tukaj prinašamo tekst proglasa Osvobodilne fronte pred volitvami v Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije. Volitve so se vršile dne 27 oktobra, na katerih je slovanski narod prvič v svoji zgodovini odšel na volišča in izvolil svoje resnične predstavnike. Ured.
Dne 27. oktobra bo slovensko ljudstvo prvič v svoji zgodovini izbralo na svobodnih volitvah svojo prvo Ustavodajno skupščino. Razpis volitev je nova potrditev načel Ljudske fronte Jugoslavije, ki hoče pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in voditelja narodov Jugoslavije maršala Tita omogočiti najširšim množicam delovnega ljudstva, delavcev, kmetov in delovne inteligence, da razvijejo vse napore za čim hitrejšo graditev srečne in močne skupne države Federativne ljudske republike Jugoslavije. Nova. Jugoslavija je gradila svojo suverenost v teku narodno osvobodilne vojne in v času povojne graditve z odločno borbo proti svetovnim imperialističnim klikam, ki jim je suverenost malih narodov trn v očeh, saj vidijo v tem nepremagljivo oviro za njihove nadalnje za-vojevalne načrte in nevarnost, ki b mogla 'pohujšati" male kolonialne in polkolonialne narode, ki so v teku zadnjega stoletja postali nesrečni plen njihovih apetitov po "nadvladi" v svetu. Ta izgraditev suverenosti Titove Jugoslavije je omogočila, da si slovenski narod danes lahko prvikrat v svoji zgodovini sam kroji svojo ustavo.
Z volitvami v Ustavodajno skupščino se dokončuje prva doba graditve slovenske državnosti kot trdnega sestavnega dela nove Federativne ljudske republike Jugoslavije. Enakopravnost narodov Jugoslavije je prišla v teku narodno osvobodilne borbe v celoti do svojega izraza, dobila je zakonito potrditev s pred letom dni sprejeto Ustavo FLRJ in bo končno še enkrat odločilno manifesti-rana s sprejetjem prve ustave Ljudske republike Slovenije. S tem se bi Ustavodajna skupščina spremenila v redno skupščino Ljudske republike Slovenije.
Volitve v Ustavodajno skupščino imajo dvojen .izredno važen pomen. Predvsem pomenijo dokončno izgraditev slovenske državnosti v okviru FLRJ. S te strani pomenijo te volitve potrditev in priznanje volivcev Ljudske fronti Jugoslavije ter Osvobodilni fronti slovenskega naroda za doslej dosežene uspehe in pridobitve osvobodilne borbe.
Z druge strani pa pomenijo te volitve predvsem vključitev najširših ljudskih množic za čim uspešnejšo izvršitev težkih in odgovornih nalog, ki stoje pred nami. Pred Osvobodilno fronto stoji danes naloga, mobilizirati vse sile zato, da bi bili napori našega naroda za obnovo istočasno usmerjeni v čim hitrejši dvig gospodarske moči FLRJ in v njenem okviru za porast gospodarske moči Ljudske republike Slovenije, da bi tako lahko čim prej in čim dosledneje prešli v načrtno gospodarstvo, ter pri tem vključili delovno pobudo najširših množic na vseh gospodarskih področjih v enotni republiški in zvezni načrt.
Razpis volitev pa ima tudi izredno važen zunanjepolitičen pomen. Vse imperialistične sile sveta napenjajo prav te dni na mirovni konferenci vse moči, da bi preprečile dokončno združitev vseh delov slovenskega naroda v FLRJ. Zato bodo naše volitve poleg mobilizacije najširših množic za nadaljnjo graditev FLRJ tudi manifestacija odločnosti in enotnosti našega naroda v borbi za združitev vseh delov našega narodnega telesa v FLRJ, v borbi za resničen, pravičen mir, v borbi za uničenje imperialističnih klik v svetu.
Medtem, ko je Osvobodilna fronta razvijala vse sile za obnovo domovine, za odpravljanje osnovnih krivic preteklosti, za dosledno izvedbo ograrne reforme, za dosledno očiščenje vsega našega gospodarskega aparata od izdajalskih in kolaboracionističnih elementov, ki so privedli staro Jugoslavijo v popolno gospodarsko odvisnost od zunanjega sveta in. do sramotne kapitulavije 6. aprila 1941, je skušala reakcija ravno v tem času stalno ovirati vse te napore nove Jugoslavije, razbijati enotnost delovnega, narodno-zavednega ljudstva in iskati opore v zunanjem svetu, da bi nas ponovno privedla v odvisnost od zunanjega sveta.
Zlasti del duhovniščine skuša izkoriščati vero in cerkev proti ljudski oblasti, da bi razbil delovni polet ljudstva in oslabil odpornost FLRJ pred zunanjim sovražnikom. Ker ne more najti opore v ljudstvu, se kot v času narodno osvobodilne borbe zateka po pomoč k zunanjim sovražnikom naše države. Namesto, da bi epi-skopat obsodil pred ljudskim sodiščem razkrinkano kolaboracioni stično auhovniščino, piše pastir ska pisma, s katerimi hoče odvrniti ljudstvo od njegove oblasti in s katerimi nudi moralno podporo zunanjim sovražnikom FLRJ.
Osvobodilna fronta vas zato poziva, da z najširšo udeležbo na volitvah razkrinkate vso tisto reakcionarno gospodo, ki išče pomoči onstran meja in ki hoče ponovno vdinjati naše narode svetovnim imperialističnim klikam. Pokažite tudi na volitvah, da hočete posvetiti vso pozornost, ves delovni napor in najširšo iniciativnost gospodarskemu dvigu in čuvanju neodvisnosti nove Jugoslavije in znjo Ljudske republike Slovenije!
DELAVCI, KMETJE, DELOVNA INTELIGENCA!
Utrjevanje bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije je vedno živa naloga, saj je to jamstvo za suverenost in enakopravnost naših narodov in za utrjevanje moči naše države proti zunanjim sovražnikom ter proti vsem intervencio-nističnim poskusom, saj je to ko-rok za utrjevanje naše gospodarske moči in za uspešnost naših naporov pri izgradnji naše industrije, rudarstva, elektrifikacije države, za dvig poljedelstva, gozdarstva in obrti na višjo stopnjo,
da bo tudi na gospodarskem polju
uspešno tekmovala z zapadnimi državami in si tudi na tem polju zasigurala popolno neodvisnost od zunanjega kapitala. Zato poziva Osvobodilna fronta z geslom bratstva in enotnosti vseh naših narodov vse naše delovno ljudstvo na volišče.
Skrb za junaško Jugoslovansko armijo predstavlja vedno bolj bi stveni sestavni del naporov naših narodov za trdno graditev države, Kot je vojska rasla iz narodno osvobodilne borbe, iz ljudstva samega, kot je vojska osnovna pridobitev, ki je narodom Jugoslavije zajamčila njihov suvereni in enakopravni položaj, kljub vsem nakanam zunanjih imperialističnih klik, kot je naša vojska preprečila spletke, ki naj bi pripravile zunanjo intervencijo v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji po vzgledu Grčije in Trsta, kot nam je prav ta naša vojska omogočila, da naši predstavniki danes lahko nastopajo samozavestno kot zastopniki suverene države in ne kot lutke kake tuje imperialistične klike, ter da lahko tako odločno postavlja naše pravične zahteve po Primorski, Gorici in Trstu — tako postaja naša vojska danes vse bolj očitno tudi najmočnejša predstra-ža miru v Evropi ter nedotakljivosti naših mej in naše domovine.
Osvobodilna fronta gre zato vodilve odločena, da mobilizira vse sile za najširšo pomoč ljudstva pri graditvi naše vojske, pri utrjevanju zavednosti moštva te vojske in da bi z lastnimi silami omogočila čim hitrejši napredek tehnične opreme Jugoslovanske armije.
DELAVCI!
Delavski razred je v teku zadnjega leta pokazal čudovito energijo v naporih za obnovo in graditev naše industrije. Kot je bil delavski razred nosilec največjih naporov v času narodno osvobodilne borbe, kot je bil on tisti, ki je nosil najtežje breme za obnovo porušene domovine, tako bo naš delavski«razred, organiziran v svoji močni in enotni sindikalni organizaciji, tudi v bodočnosti najsi-gurnejši temelj še bolj načrtnega gospodarstva.
Kolikor enotnejša in trdnejša bo Osvobodilna fronta, kolikor enotnejši in trdnejši bo slovenski narod na predstoječih volitvah, toliko uspešnejše bo prizadevanje ljudske oblasti za izpolnjevanje načrtnega gospodarstva, toliko hitreje in us-
nes še nerešena življenjska vprašanja nekaterih strok našega delavstva.
KMETJE!
Utrjevanje ljudskih odborov, ki prevzemajo bolj kot doslej vso gospodarsko iniciativo v svojem območju in bodo tako omogočili, da se vnese načrt tudi v naše poljedelstvo in vse gospodarstvo delovnega kmeta v korist kmeta in v korist celote, je nadaljnja naloga, ki bo dovedla do novih uspehov na področju kmetijstva, potem ko je bila izvedena agrarna reforma.
Osvobodilna fronta je prepričana, da bo z organiziranjem načrtnega dela ljudskih odborov, z nadaljnjim utrjevanjem zadružništva na vasi in po drugi strani z načrtnim razvijanjem industrije mogoče močno zmanjšati razliko med cenami industrijskih proizvodov in kmečkih pridelkov in na ta način hitro in izdatno še izboljšati življenjske pogoje, zlasti manjšega kmeta. Osvobodilna fronta poziva zato kmete k vse hitrejšemu vključevanju v celotno gospodarsko življenje, k tesnejšim stikom z gospodarskim življenjem drugih slojev, ker je le na ta način mogoče stalno popravljati in izboljševati življenjske pogoje vsega delovnega ljudstva, s tem pa predvsem našega kmeta. Pod geslom utrjevanja zveze delavcev in kmetov vas poziva OF na volitve.
DELOVNA INTELIGENCA!
V intenzivni udeležbi delovne inteligence pri gradnji načrtno organiziranega gospodarskega apa-ga aparata je zajamčen uspeh vseh ljudskih naporov za izpopolnitev in dvig našega gospodarstva. Zato poziva Osvobodilna fronta delovno inteligenco, naj gre na volitve z odločitvijo, čimbolj vključiti vse svoje delo delo v službo izgradnje našega gospodarstva. V tem je njena bodočnost, v tem je tudi jamstvo za izboljšanje njenih življenjskih del.ovnih pogojev.
Kulturni delavci! Naša ljudska oblast posveča vso pozornost dvigu prosvete in kulturnega življenja. Zato je v izredno kratkem času lahko vzpostavila vse stare šole ter odprla celo vrsto novih šol in prosvetno vzgojnih ustanov. Vse to delo moramo nadaljevati z vse večjo doslednostjo in načrtnostjo, omogočiti moramo čim hitrejšo in boljšo vzgojo novih kadrov, ki bodo kot strokovno in politično polnovredni ljudje znali dvigniti organizacijo našega gospodarstva in vsega aparata ljudske oblasti na
kar bo novi Jugoslaviji omogočilo, | pešneje do mogoče urediti vsa da-	_
Zažigalce nove vojne je treba
razgaliti kjer koli se pojavijo
DELAVCI, KMETJE, DELOVNA INTELIGENCA!
Osvobodilna front vam stavlja na teh volitvah vprašanje, ali potrjujete njeno dosedanje delo za osvoboditev in obnovo porušene domovine ter za priključitev Primorske, Trsta in Koroške k novi FLRJ.
Osvobodilna fronta vas obenem poziva, da z glasovanjem za njene kandidate omogočite nadaljevanje dela za čim uspešnejše načrtno razvijanje vseh delovnih sil s ciljem, da bi čim prej gospodarsko dvignili Ljudsko republiko Slovenijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, ker je to najboljša garancija za našo resnično neodvisnost.
London — Predsednik United Press-a, Hugh Baillie je brzojavno naslovil generalisimu Stalinu celo vrsto vprašanj, ki so posebne mednarodne važnosti. Njegova vprašanja slone na informacijah, ki jih dobil v razgovoru z diplomati, vojaškimi generali in drugimi vplinimi osebami pri izpraševanju raznih mišljenj o delu Mirovne konference v Parizu, nanašajoč se na mirovne pogodbe, sedanjo upravo Nemčije, njeno bodočo ekonomsko in politično organizacijo, vojnih zažigalcih itd. itd. Posebno pozornost je zvrnilo časopisje v svetu na vprašanja tega dopisnika in zlasti na odgovor generalísima Stalina — voditelja mogočne Sovjetske zveze. Dnevno časopisje je posebno komentiralo odgovor generalísima Stalina, kateri je na kratko in temeljito odgovoril zažigalcem nove vojne, ko je dejal, da Sovjetska zveza nima atomske bombe in da se vsa oborožena moč Sovjetske zveze v okupiranih državah sestavlja iz nepopolnih 60 divizij vojske. Njegov odgovor je posebno poparil zažigalca nove vojne Churchill-a, kateri je malo pred tem zatrobil v svet o "nevarnosti" pred 200 sovjetskih divizij popolno opremljenih v okupiranih državah v Evropi. Prav tako je poparil propagandiste z atomsko bombo, kateri so strašili in strašijo še danes svet, da se oboroži do zob za vojno proti "brezverskemu komunizmu" in Sovjetski zvezi.
Vprašanja, ki jih je postavil predsednik United Press-a, in odgovor, ki ga je na postavljena vprašanja generalisim Stalin odgovoril, prinašamo kot sledi:
Vprašanje: — "Ali se strinjate z stališčem državnega tajnika Byrnes-a, ki ga je podal v svojem govoru pretekli petek, namreč, da obstoja vedno večja napetost med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami?
Odgovor: — Ne strinjam se.
Vprašanje: — če obstoja taka napetost ali bi mi mogli povedati razlog ali razloge kako in na kakšen način bi jo bilo mogoče ostra-niti?
Odgovor. — Odgovor na to vprašanje je vključen v odgovoru na prvo vprašanje.
Vprašanje. — Ali predvidevate možnost, da se bodo iz dosedanjih pregovorov dosegle mirovne pogodbe, katere naj bi vskladile od-nošaje med narodi, kateri so se borili proti fašizmu ter odstranile nevarnost vojne z strani bivših fašističnih sil?
Odgovor.
Nadam se.
Vprašanje. — Ako ne, kakšne so glavne zapreke za vzpostavitev skladnih odnošajev med narodi, kateri so bili zavezniki v veliki vojni?
Odgovor. — To vprašanje odpade z ozirom na poslednji odgovor
JUGOSLAVIJA IMA RAZLOG DA NI ZADOVOLJNA
Vprašanje. — Kakšno je stališče Rusije z ozirom na odločnost Jugoslavije, ker noče podpisati mirovne pogodbe z Italijo?
Odgovor. — Jugoslavija ima razlog, da ni zadovoljna.
Vprašanje. — Kaj po vašem mišljenju danes najbolj ogroža mir?
Odgovor. — Zažigalci nove vojne; predvsem na prvem mestu
Vprašanje. — Ali more Organizacija Združenih harodov jamčiti integritet malih narodov?
Odgovor Težko je to za sedaj reči.
Vprašanje. — Ali ne mislite, da bi se morale štiri okupacijske cone Nemčije zvezati v bližnji bodočnosti z ozirom na ekonomsko upravo radi ostvaritve Nemčije kot mirne ekonomske edinice in tako zmanjšati breme okupacije štirim velesilam?
Odgovor. — Jast, mislim tako.
Vprašanje. — Ali ne smatrate v svetlu volitev, ki so se vršile poleti in jeseni v raznih conah, da se Nemčija politično razvija po demokratični liniji, katera daja nadejo bodoče miroljubne nacije?
Odgovor. — O tem nisem za sedaj siguren.
Vprašanje. Ali ne smatrate, kakor so nekateri krogi priporočali, da se odrejena stopnja nemške industrije zviša nad odrejeno stopnjo tako, da se Nemčiji dovoli plačati več po njenem lastnem načinu?
Odgovor. — Da — smatram.
POTREBNO JE IZTREBITI OSTANKE FAŠIZMA
Vprašanje. — Kaj je treba storiti povrh sedanjega programa štirih velesil, da se spreči Nemčiji da postane vojna nevarnost za svet?
Odgovor. — Potrebno je iztrebiti ostanke fašizma in demokra-
Churchill in vsi oni, kateri delijo j tizirati Nemčijo kolikor bolje mo-njegovo mišljenje v Vel. Britaniji goče. in Združenimi državami.
Vprašanje. — Ali je mogoče Vprašanje. — Ako se taka ne- dovoliti nemškemu narodu rekon-
varnost pojavi, kakšni koraki naj bi se podvzeli z strani narodov v svetu za sprečitev ponovne vojne?
Odgovor. — Potrebno je odkriti in razgaliti zažigalce nove vojne.
strukcijo industrije in trgovine, da bi se mogel na samega sebe osla-njati?
Odgovor. — Da — to je mogoče. (Dalje na 3 str.)
še višjo stopnjo.
Zato poziva Osvobodilna fronta naše kulturne delavce, naj se z vso odločnostjo vključijo v današnjo stvarnost in stavijo vse svoje sile na razpolago naši ljudski oblasti za pomoč pri vzgoji naroda, da bi naše široke množice lahko čimbo-lje razumele vse potrebe današnjega časa. Danes je čas mobilizacije za enoten in skupen napor vsega našega ljudstva, da bi čimprej dosegli bistveno preobrazbo naše družbe v duhu novih potreb. Zato poziva Osvobodilna fronta kulturne delavce, naj se v še večji meri kot doslej z vsemi silami pridružijo njenim naporom, da bi mobilizirala najširše delovne množice za izvedbo nalog na gospodarskem in upravnem področju v okviru predstoječega načrta.
ŽENE!
V najširši udeležbi žena v izvrševanju vseh nalog, ki stoje pred nami, je jamstvo, da bodo bolje in hitreje izpolnjeni pogoji, ki morajo dvigniti življenjsko raven žene, ki morejo zagotoviti popolno zaščito matere in otroka.
Žene, ne dovolite, da vas reakcionarna gospoda zavaja od aktivnega udejstvovanja v javnem življenju! S tem vas hoče prikrajšati za pridobitve osvobodilne vojne, s tem vam hoče onemogočiti, da bi si izboljšale življenjske pogoje, da bi uveljavile enakopravnost, ki ste si jo pridobile v narodno osvobodilnem boju in ki je zajamčena z Ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije. Z udeležbo na volitvah, z glasovanjem za kandidata Osvobodilne fronte stopate na pot aktivnega udejstvovanja v javnem življenju, na pot polnovrednega sodelovanja pri načrtnem urejanju gospodarskih in upravnih vprašanj naše ljudske države. S tem pripomorete k hitremu izboljševanju življenjskih pogojev za vas in za vaše otroke.
MLADINA!
Od vas, junaška mladina, pričakuje Osvobodilna fronta še nadaljnjega iskrenega sodelovanja in razvijanja vseh mladih sil za zgraditev naše domovine. S tem, da podprete Osvobodilno fronto tudi na volitvah, ki so pred nami, bo mladina še bolj učvrstila temelje za svojo srečno bodočnost, za politično in gospodarsko utrjevanje Ljudske republike Slovenije v Titovi Jugoslaviji.
DELAVCI, KMETJE, DELOVNA INTELIGENCA, BORCI IN OFICIRJI JA — VOLIVCI!
Na volitvah boste z glasovanjem za kandidate Osvobodilne fronte potrdili tudi pravilnost zunanje politike vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki gre pod vodstvom maršala Tita dosledno po poti obrambe načel pravice, miru in suverenosti malih narodov, trdno ob strani junaške prijateljske Sovjetske zveze, ki je z največjo nesebičnostjo nudila vso pomoč narodom Jugoslavije v teku narodno osvobodilne vojne in ki je danes najtrdnejša, nesebična opora vsem malim narodom v borbi za njihovo neodvisnost.
Ko glasujete za kandidate Osvobodilne fronte, glasujete za politiko pravice in miru v svetu, utrjujete pozicije Federativne ljudske republike Jugoslavije v borbi za Trst, za Primorsko in Koroško! Ko glasujete za kandidate Osvobodilne fronte, obsojate tiste izdajalce našega naroda, ki bi radi špekulantsko trgovati z zapadnimi imperialističnimi klikami na račun naše neodvisnosti in suverenosti, na račun gospodarskega razvoja in procvita naše mlade ljudske republike Jugoslavije.
Vsi v borbo za uspešno izvedbo volitev v Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije!
Živela močna in neodvisna nova Jugoslavija in njen voditelj maršal Josip Broz-Tito!
živelo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije!
živela junaška Jugoslovanska armada!
živela junaška Sovjetska zveza, zaščitnica malih narodov!
živel generalisim Stalin, voditelj delovnega ljudstva, pobornik načel pravice, demokracije in miru v mednarodnih odnosih!
Živela naša ljudska oblast, temeljni predstavnik življenskih teženj in pravic vsega delovnega ljudstva, delavca, kmeta in delovne inteligence, temeljno jamstvo za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka!
Strnimo vse svoje sile okrog Osvobodilne fronte za načrtni dvig našega gospodarstva in naše ljudske oblasti! Ljubljana, 21. septembra 1946. Glavni odbor Osvobodilne fronte Slovenije.
Stavka gozdnih delavcev v Port Arthurju
Port Arthur — Stavka gozdarjev v Severni Ontario je bila sto procentno izvajana. Vse "kempe" v Thunder Bay okraju so bile zaprte in tudi ni bilo poskusa od strani kompanij, da bi regrutirali stavko-lomce, isto od strani oblasti, da bi poslali policijo v vrste stavkarjev. V času ko je bilo to poročilo poslano, so bile postavljene "piket" straže, ki se raztezajo od Sioux Lookout-a do White River-ja, Long Lake, Ge-raltona in Berdmoora.
Stavkarji so razdeljeni v brigade po 15 ljudi s kapitanom na čelu v vsaki brigadi. Vpostavlje-ni so tudi različni komiteti in vsa važna mesta so pod piketno stražo.
Kuhinje so bile vpostavljene v Geraldtonu in Berdmor-u, tako, da se delavcem, oziroma stavkarjem ugodi v vsakem oziru. Unija se je trudila da reši vsaki problem, ki se je pred njo nahajal, kot napri-mer stanovanje za stavkarje, kateri je bil precej resen, ker je še tudi pred stavko pomanjkovalo stanovanj. V to svrho je unija zavzela vse delavske dvorane, da bodo v njih začasno stanovali stavkarji. Da ne bi bilo komu zagonetno, ali da se razumemo, je treba povdariti, da Se gozdarska stavka razlikuje1
od stavke v drugih industrijah in raznih tovarnah. Kadar običajno delavci zastavkajo v mestih, ne nalete vsaj na problem, da ne bi imeli stanovanja, medtem ko je to slučaj pri gozdarjih. Povrhu tega je tudi piketiranje težavnej-še, kot piketiranje kake tovarne. Kljub vsem tem potežkočam se počutijo stavkarji, ali kakor jih imenujemo "Lumber jack-i", da bodo pod vodstvom svoje borbene unije obvladali vse potežkoče in izvojevali popolno zmago za svoje upravičene zahteve, katere so našim čitalcem že poznane.
Kar je važno je to, da so stavkarji vedeli, da reakcija ne spi, ampak se poslužuje raznih trikov in provokacij, da bi oslabila duh in moralo stavkarjev. Oni so se posluževali s temi raznimi provokacijami, ali gozdni delavci so bili prepričani, da ni nikak-šne druge ustanove, da bi mogla govoriti v imenu stavkarjev, razen njihovih predstavnikov v uniji. Vse drugo pa ni naklonjeno v korist delavcev, ampak nasprotno, proti delavcem oziroma stavkarjem.
Toliko za sedaj. Kmalu se bom pa zopet oglasil.
Marko Krznarič, Port Arthur Ont.
UDARNIŠKO STAVBIŠČE JE SVEČANO PROGLASILO SVOJE PRVE UDARNIKE
Stavbišče Kalinove tovarne za usnje na Vrhniki lahko po pravici imenujemo udarniško. Posamezne stavbe so rasle in zrasle iz dneva v dan z tako naglico, da si komaj verjel očem. Ne samo, da so delavci že končali z delovnim programom za letos, izvršeno je že tro-mesečno delo programa za prihodnje leto. Zasluge za ta ogromni uspeh imajo delavci in nameščenci stavbišča. S svojim delom v akordu in sistematično Organizacijo dela na stavbišču so dokazali, da so pravilno doumeli naloge obnove in gospodarske izgradnje naše države ob enem z razumevanjem novega odnosa do dela. Z delom v akordu so začeli že v maju in ga izpolnjevali, dokler niso delali skoro vse v akordu.
GRADI S-ova sindikalna podružnica je v nedeljo 29. septembra na tem stavbišču svečano proglasila udarnike, ki so med prvimi iz stavbinske stroke. Slovesnost je bila na stavbišču, oziroma v prostorih glavnega trakta. V okrašeni dvorani so se zbrali predvsem
delavci s stavbišča in iz tovarne, prišli so pa tudi številni Vrhniča-ni in okoličani. Pomočnik ministra za gradnje inž. Marijan Tepina je izročil delavcem pozdrave ministra za gradnje. V svojem govoru je poudaril pomen in namen uvajanja norm in akorda ter proglašanja udarnikov. Direktor GRODIS-a inž. Valentinčič je razdelil nato udarniške izkaznice proglašenim udarnikom: Tesarju Ogrinu Francu, vodji stavbe inž. Ferjanu Marijanu, delovodji Brglezu Jožefu, skladiščniku Kraglju Edu, in mehaniku Grudnu Francu.
Pri tej priliki je med drugim povedal, da so delavci s tem, ko so prehitevali delovni program za tri mesece, prihranili državi — to je ljudstvu — štiri miljone dinarjev. Udarnikom je častital predsednik zveznega tajništva ESZDNS tov. Dolnišek. V imenu vojske je nato govoril še tov. Babic Ilija, zaključne besede pa je podal predsednik K. M. S. tovariš Volč.
"Slovenski Poročevalec"
Sodnijski proces v Ljubljani
(Nadaljevanje)
ORGANIZATOR ZLOGLASNIH ZAPOROV IN MUČILNIC
V svoj policijski aparat je vključil delovanje domobranske policije in domobranskega obveščevalnega centra. Kot pobudnik, organizator, naredbodajalec, po-magač ali neposredni storilec je povzročil umore, obsodbe na smrtno kazen in njih izvršitev, zapiranja, mučenja, izseljevanje, odgone v koncentracijska taborišča in na prisilno delo, zaplembe zasebne imovine, nečloveškega ravnanja. S pomočjo najkrvoločnejših sodelavcev Maksa Locha, bratov Ko-bijev, dr. Miheliča, dr. Krivica, Frumna, Borina, Ajleca, Voršiča, Petka, Kožuha, Rabzela in drugih je organiziral zloglasne zapore in mučilnice, zlasti v Ljubljani. Tu je na upravi policije ustanovil zloglasno mučilnico "podmornico", kjer so strahotno mučili mnogo žrtev. Mučenje so izvajali z uporabo mučilnih sredstev, električnih naprav, s pretepanjem s palicami in korobači, zažiganjem in stiskanjem prstov, stradanjem in obešanjem. V zaporih obtoženega Hacina je bilo med nemško okupacijo zaprtih 6000 Slovencev, katere je večino poslal v nemška koncentracijska taborišča.
Da bi zlomil odporno koč slovenskega naroda, ki je vedno bolj množično stopal v oboroženo borbo proti okupatorju, je obtoženi Hacin s svojir.i policijskim aparatom povečal teror nad ljudstvom in izmišljal ter uporabljal, nova sredstva za mučenje rodoljubov. Iz najbolj krvoločnih agentov in stražnikov je ustanovil pod vodstvom zločinca in črnorokca Hlebca "specialni vod". Ta je skupaj z zločinskimi agenti "politične policije" tik pred osvoboditvijo pobil več desetin zapornikov. V noči OD 4. NA 5. MAJA 1945 JE ODPELJAL IZ LJUBLJANSKIH ZAPOROV NAD 30 OSEB, KI JIH JE NA TURJAKU ZVERINSKO POBIL. MED TEMI ŽRTVAMI SO BILI MED DRUGIMI DR. FRANC MESESNEL, DR. VITO KRAIGHER, NEDA GER-j ZINIČ, ANICA MALAHOWSKY, I
ANGELA DOLHAR, INŽ. ZORAN TUMA, DR. BORIS TUMA, INŽ. RIHARD SEVER, ANTON ČOP, DR. NARTIN GORIŠEK, VIKTOR ŠVIGELJ, DR. MAVRI-CIJ NEUGERGER, VIKTOR KA-MNIKAR, NIKOLAJ POLC, IGNAC KRIŠTOF, RUDOLF KU-RNIK, ANTON KNEZ, INŽ. VIKTOR ŠUŠKOVIČ, STANKO TOMŠIČ, RUDLF RAVBAR, KARL KURNIK. V tem času so obtožen-čevi agenti pobili še mnoge druge žrtve.
Obtoženi Lovro Hacin je 24. februarja 1945 osebno aretiral dr. Vladimirja Kanteta in ga predal posebnemu sodišču SS, ki ga je obsodilo na smrt z obešenjem in je obsodbo potrdil soobtoženi Roesener.
Agenti obtoženega Hacina so povsod sodelovali s "Slovenskim domobranstvom" in izvajalo strahoten teror nad civilnim prebivalstvom vse do zverinskega klanja v znamenju "črne roke", kjer so sodelovali tudi duhovniki in vojni kurati soobtoženega Rožmana.
OBTOŽENCI SO KRIVI ZLOČINOV, KI SO JIH PO NJIHOVIH
NAVODILIH IZVRŠEVALE
IZDAJALSKE FORMACIJE
Zastopnik vojaškega tožilca Jugoslovanske armade prehaja v svoji obtožnici na zločinska dejanja obtoženega Rupnika, Rožmana, Kreka, Vizjaka in Hacina.
Med sovražno okupacijo slovenskega ozemlja, ko se je slovenski narod boril na življenje smrt za svoj obstanek, neodvisnost in svobodo, so v sklopu okupatorjevih oboroženih sil in terorističnih organizacij in po njegovih navodilih domače izdajalske formacije izvršile nad slovenskim ljudstvom nešteto vojnih zločinov, za katere so obtoženi Rupnik, Rožman, Krek, Vizjak in Hacin neposredno krivi kot organizatorji, voditelji, naredbodajalci, izvrševalci bodisi direktno, bodisi preko svoje propagande.
Formacije, ki so jih vodili in podpihovali obtoženi, so izvršile nad slovenskim narodom vojne zločine kakor:
Prvi belogardistični beli oddelek
Zapisnik seje Gl. odbora V.P.Z. Bled
Sejo otvori br. podpredsednik A. Novak v navzočnosti 7 odbornikov. Odsoten br. A. Pečavar. Br. Vinko Vidrih preminul, nakar se na poziv podpredsednika da počast pokojnemu z polminute molkom.
Ker je z nenadno smrtjo pok. V. Vidriha izpraznjeno mesto zapisnikarja, se na predlog br. Ho-
čevarja imenuje za začasnega zapisnikarja br. M. Otoničar.
Br. tajnik prečita zapisnik zad-ne seje z dne 14. julija t. 1. Zapisnik se v celosti sprejme.
Nato poda br. tajnik poročilo za zadnje tri mesece. Odseki so za zadne tri mesece uplačali kot sledi:
Odsek št. 1................................................................... $446.46
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
303.66 583.26 197.12 189.00 108.00 211.50 52.50 165.00 124.00 230.62 298.30 105.18 253.50 87.00 60.00 $3415.10
Trimesečne obresti .............................................
Skupaj dohodkov ..................................................
Trimesečna izplačila po' odsekih
Odsek št. 1. bol. podpora................................... $227.92
II tt	g	''	It
tt a	g	,,	a
" «	4	rt	tt
» a	g	ti	tt
n tt	g	,,	»
II it	rj	II	tt
II It	g	„	tt
II tt	g	,,	tt
II tt	„	It
II tt	II	tt
n it	-^2	"	tt
II tt	,,	tt
" "	14.	"
II <<	jg	II	tt
Posmrtnine:
Odsek št. 3. (2	posmrtnine)
Obresti ______________________________________________
Skupaj
263.00 206.00
106.00 147.50 96.00 40.00 126.00
352.50
172.50 84.00
450.00 3.00 453.00
Odsek št. 1 (1 posmrtnina) in ostala bolniška
pod. ter obresti ............................................................. 231.75
Administrativni izdatki ........................................... 178.51
Skupaj izdatki za tri mesece ............................ $2484.68
Prebitek
1162.17
Blagajniško poročilo
Mesec Julij Avgust Sept. Skupaj :
Dohod.
$1182.84 1111.60 1120.66 $3415.10
izdatki
$ 530.55 1025.83 696.55 $2252.93
^prebitek
$652.29 85.77 424.11 $1162.17
Izplačana bol. podpora in posmrtnina ............
Plača, upravni stroški ..................................................
Obresti, vštete pri dohod......................................
Na banki denarja na tek. račun .....................
Na hranilni vlogi ...........................................................
Vojni bondi ...........................................................................
Skupaj: ...........................................................................................
Ček za $21.00 ni menjan ter 24 centi je prišlo
na banko kar se odšteje $21.24.
Ostane skupaj ..........................................................................
skupaj
$1765.52
$18.821.69 $2074.42 178.51 60.00 $5615.80 7227.13 6000.00 $18.842.93 po pomoti
$18.821.69.
Pripomba: Posmrtnina se je poslala potom Jug. Konzulata v Mon-trealu na dediče pok. članov Ivana Lavriča in pok. Ondreja Kotnika,
3. v Timminsu, a posmrtnina pok. John Miheliča se tu ne odbija od centralne blagajne, ker je bila že za časa vojne odvojena na poseb-
katera sta bila člana odseka st. | no vlogo takoj po njegovi smrti,
V JESENIŠKI ŽELEZARNI JE ZAKLJUČENO TEKMOVANJE MED OBRATI - PRIČENJA SE NOVO
V nedeljo 29. septembra so bili med delovnim odmorom v tovarni KID na Jesenicah slovesno objavljeni uspehi tekmovanja za mesec august, ter šest mesečnega tekmovanja, ki je trajalo od 1. marca do 1. septembra. Tekmovanja so se z vso vnemo udeležili delavci in nameščeni vseh obratov in so se ves ta čas najbolj izkazali ži-carski obrati, jeklarna, prometni odelek in Javornik II., ki so si po enkrat ali celo dvakrat priborili prehodno zastavo. Tekmovalna borba je meseca avgusta dosegla višek med mehanično delavnico, jeklarno in žicarskimi obrati. Končno so zmagali žicarski obrati, ki so predlagali najbolj učinkovite predloge za zboljšanje dela. Pred slovesno razglasitvijo uspehov je bilo govora o dobrih in slabih straneh med-obratnega tekmovanja ter o načrtu za novo tekmovanje, ki mora biti zgrajeno še na bolj trdnih osnovah na podlagi pridobljenih praktičnih izkušenj. Če je malomarnost v nekaterih obratih s časovnimi zamudami in z nered-
"Štajerski bataljon" je pod vodstvom bivšega jugoslovanskega oficirja Milana Kranjca ubil spomladi 1942 zajetega partizana Se-verja in razmesaril v Sevnici simpatizerja osvobodilnega gibanja Franca Pateja iz Rodin pri Trebnjem in neposredno zatem Mirka Rublja in Žana Jožeta iz Mirne peči, večje število oseb pa po naredbi Kranjca in Debelaka Janka pobili v Št. Joštu in Stopičah.
Belogardisti s postojank Mokronog in Trebnje so skupno z Italijani 30. decembra 1942 izro-pali vas Debenec in požgali 46 poslopij.
(Nadaljevanje na 4 strani)
nim prihajanjem na delo provzro-čila škodo, morajo ti nedostatki t čimprej izginiti. Treba je, da se še bolj dvigne zavest delovne od-' govornosti in delovne discipline, da bo železarna v nadaljnem tekmovanju doprinesla še več obnovitvenih uspehov s še višjim dvigom produkcije s še boljšo kakovostjo izdelkov, s še številnejšimi izboljšavami dela.
Nato so bila prečitana imena 65 novih udarnikov, 13 udarnikov pa je bil ta častni naslov podaljšan za nadaljne 3 mesece. Sledila je slovesna predaja prehodne zastave, ki jo je predala deputacija delavcev jeklarne, delavcem zmagovitih žicarskih obratov.
V	medobratnem tekmovanju za mesec avgust so dosegli prvo mesto žicarski obrati, drugo mesto jeklarna, tretje mesto mehanična delavnica Jesenice, četrto mesto nameščenci, peto mesto livarna, modelna mizama, šesto mesto Javornik II. sedmo mesto plavž, o-smo promet, deveto Javornik I. (žična valjarna), deseto opekarna, enajsto Javornik III. i.t.d.
V	prvomajskem medobratnem tekmovanju od 1. marca do prvega septembra so dosegli prvo mesto; žicarski obrati, drugo mesto jeklarna, tretje mesto promet, četrto mesto mehanična delavnica, peto mesto Javornik II., šesto mesto Javornik III., sedmo mesto opekarna, osmo livarna, deveto Javornik I. (žična valjarna), deseto plavž, i.t.d.
Delavci in nameščenci so v dobi tekmovanja napravili 293.943 delovnih ur za obnovo, ki so dale 3,748.354 dinarjev, poleg tega pa so nameščenci napravili še 17.680, prostovoljnih delovnih ur v korist domače delovne skupnosti.
"Slovenski Poročevalec"
še leta 1941.
Poročilo se vzame na znanje.
Bolniški nadzornik poroča: Za-dni čas ni pregledal bolniška izplačila, ker je prišel z Gl. tajnikom do nesoglasja radi dveh bolniških pol, ker je trdil, da jih bol. nadzornik ni vključil v poročilo, kar pa njemu ni bilo mogoče, ker jih od tajnika ni prejel, kar se je potem tudi izkazalo ko so se našle pri tajniku, čeprav je trdil, da jih je izročil bol. nadzorniku. Na pretllog M. Otoničarja se zaključi, da bolniški nadzornik v bodoče pride enkrat mesečno v urad, v svrho kontrole bolniških izplačil.
Nadzorni odbor poroča: Poslovne knjige so pregledane tako pri tajniku in blagajniku, ter najdene v točnem stanju. Niso pa pregledane še knjige Ml. vodje.
Gospodarstvenik poroča. V zadnjem trimesečju v inventarju Zveze ni bilo spremembe in ne izdatkov, razen administrativnih stroškov.
Mladinski vodja poroča: V oddelkih ni nobene aktivnosti. On sklepa o tem na podlagi tega, ker ne prejme nikakih poročil od istih. Od zadnje seje pristopila sta v mladinski oddelek dva člana.
Sprejeta sta v oddelek odra-stlega članstva 2 člana odseka št. 7 v Port Arthurju in sicer Matija Zadkovič, v raz. B, Helena Zad-kovič v raz. C. Na prošnjo tamkaj-šnega odseka, da bi se ju sprejelo brez pristopnine, se enoglasno zaključi, da je to po pravilih Zveze nemogoče, a kampanja še ni razpisana v ta namen.
Ker izgleda, da sejnih stvari ne bo mogoče danes rešiti, podpredsednik zaključi današnjo sejo ne-skončano ob 12.15 uri popoldne.
ZAPISNIK NADALJEVALNE SEJE
Se'„ je sklical br. podpredsednik v svrho nedokončanih zadev pri glavnem uradu. Sejo otvori t«-, podp.-^dp-idnik v nedeljo dne 27 oktobr? ob 9.30 dopoldne v navzočnosti 7 odbornikov: A. Novak, A. Kraje, F. Pavček, A. Hočevar, M. Otoničar, J. Kužnik in A. Pečavar. Brez vzroka odsoten br. A. Lavrič.
Prečitan je zapisnik zadnje seje. Br. Kraje predlaga, F. Pavček podpira, da naj se črta vsa vsebina razprave glede imenovanih dveh kandidatov na izpraznjeno mesto Gl. odbornika. Predlog z večino sprejet.
Br. podpredsednik objasni, da po Zvezinih pravilih pride na prvo mesto, da se imenuje kandidate v Gl. odbor. Zato odpre nominacijo.
Br. M. Otoničar predlaga br. Antona Prevec-a, podpira A. Ho-1 čevar. Br. Kužnik predlaga Jožeta Piškur, podpira A. Pečavar. Na predlog A. Hočevarja podpredsednik zapre nominacijo. Imenovana kandidata sprejmeta nocinacijo. Dolžnost in obveznost je sedaj na odsekih, da izvolijo enega izmed dveh imenovanih. Večina odsekov bo merodajna brez ozira na število članstva.
Način po katerem naj odseki volijo, je dano na prosto voljo odsekom, da volijo bodisi tajno ali pa javno.
Temu sledi predlog br. Pečavar-ja, da Zveza kupi za $4.000 državnih bondov, za katere je v teku kampanja. Podpira br. Kužnik.
Br. Kraje predlaga za vsoto
Nov velik uspeh
«
na fronti dela
V pondeljek 30. septembra so bila dokončana na cesti Ljubljana — Ježica dela na osrednjem tlakovanem tlaku. To pomeni velik korak naprej v izgradnji cesti Maribor-Trst in ob enem nov dokaz požrtvovalnosti in zavednosti naših delavcev in delavnih prostovoljcev, po katerih zaslugi je bilo cestišče dograjeno mesec in pol pred določenim rokom.
Dne 1. oktobra je bila na ježiški strani skromna slovesnost, h kateri so mimo slavnostnih mlajev prikorakali požrtvovalni delavci. Zbrano množico delavstva in prebivalstva je najprej nagovoril pomočnik ministra za gradnje inž. Marijan Tepina, ki je najprej po-vdaril važnost ene naših bodočih najmodernejših cest Maribor-Trst ter podčrtal vnemo ter delavske uspehe, s katerimi naše delovno ljudstvo ustvarja v svobodi svojo srečno bodočnost. Potlej je v imenu ministrstva in direkcije cest častital zbranemu delavstvu in še posebej izročil nagrade ter proglasil za udarnike šest tovarišev-delavcev, ki so prekoračili običajno normo za 30%. To so, tov. Li-pej Janez, Omerza Pavel, čadonič Jurij, Geršak Franc, Novak Franc in Babič Benjamin.
Nagrade so prejeli; inž Pogačnik Ciril, Mavric Alojzij, Kolbezen Stanko, Tarasov Nikolaj, Jesenko Stanko, Guček Matija, Klun Alojzij, Leban Anton, Zajec Stanislav, Zrimc Mara, Pišek Pavlina, Mi-
hevc Franc, Elsner Franc, Zajec Ivan, Resnik Franc, Petan Franc, Vučajnik Ivan, Johovič Janko, Grame Janez, Ogorevc Martin, Škerget Štefan, Černelič Matija, Pavuna Adam, Stanič Franc, Mlakar Jože, Matkovič Martin in Buda August.
Pohvaljeni so bili; Božič Jože, Hribar Jože, Masten Anton, Niko-lič Alojz, železnikar Franc, Ser-gaš Karel, špilar Gregor in Pilja Miloš.
Zbor delavstva so še nagovorili, pomočnik ministra za delo tov. Emil Kovačič, predsednik Zveze sindikatov tov. Dolinšek, v imenu delavstva pa je zbrane pozdravil tovariš Alojzij Cestnik.
Dela na cesti Ljubljana-Ježica so se pričela 4. maja letos. Zlasti pri osnovnih delih je sodelovalo mnogo delovnih prostovoljcev iz Ljubljane, letošnje poletje pa so bile dva meseca na delu tudi mladinske brigade. Tlakovanje se je pričelo 15. junija in je, kakor že rečeno, bilo dovršeno daleč pred določenim rokom. Osrednje cestišče je 7 in pol metra široko in bodo sedaj še dogradili stranske pasove na obeh straneh in hodnike, ter bo celotna širina ceste znašala 21 metrov.
Tako nagla dovršitev ceste naj služi za zgled požrtvovalnosti in delovne vneme pri vseh ostalih velikih gradbenih delih v republiki.
"Slovenski Poročevalec"
Zažigalce nove vojne je treba razgaliti kjerkoli se pojavijo
(Iz 2 strani)
Vprašanje. — če se po vašem mišljenju ravna po predpisih Pots-dama? če ne, kaj je potrebno storiti, da postane potsdamska deklaracija efektivni instrument?
Odgovor. — Ne, zlasti ne po vprašanju demokratizacije Nemčije.
Vprašanje. — Ali ne mislite da je veto prekomerno uporabljan za časa razprav med ministri za zunanje zadeve in na sestankih Sveta sigurnost Združenih Narodov?
Odgovor. — Ne — ne mislim da je.
Vprašanje. — Kakšno je mišlje y ne Kremlina, kako daleč bi morale iti zavezniške sile pri zaporu in sodbi manjših vojnih zločincev v Nemčiji? Ali ne mislite, da so sklepi v Nurembergu postavili dovolj močno podlago za tako akcijo?
Odgovor. — Z ozirom na to vprašanje kolikor globlje toliko boljše.
ZAPADNE MEJE POLJSKE SO STALNE
obstoja prilika za revizijo repera-cijskega programa, kateri naj bi omogočil obstoj Finske?
Odgovor. — To vprašanje je postavljeno napačno. Finska se je mogla in bo samo sebe sebe vzdr-žavala.
Vprašanje. — Kaj pomeni trgovska pogodba z Švedijo in drugimi zemljami z ozirom na rekonstrukcijo ZSSR? Kakšno zunanjo pomoč smatrate za potrebno glede dosege teh nalog?
Odgovor. — Sporazum z Švedijo vsebuje doprinos stvari ekonomskega sodelovanja izmed obeh narodov.
Vprašanje. — Ali je Rusija še vedno zainteresirana glede posojila od Združenih držav?
Odgovor, rana je.
Da — zainteresi-
Vprašanje. tra zapadne stalne?
— če Rusija sma-meje Poljske —
Odgovor. — Da smatra.
Vprašanje. — Kako ZSSR gleda na prisotnost britanskih čet v Grčiji? če ne misli, da bi Vel Britanija morala še bolj založiti grško vlado z orožjem?'
Odgovor. — Kot nepotrebno (tak odgovor je prinešen v ruskem tekstu, kakor je sprejet preko londonskega radia).
LE 60 IN NE 200 DIVIZIJ KAKOR PRAVI CHURCHILL
Vprašanje. — Kakšno je stanje
i.orwiA/> t> j * U «4. -v I ruskih vojnih sil v Poljski, Mad-$2.000.00. Podpira br. Otomcar. „ .. „ . ... T . ... .
zarski, Bolgariji, Jugoslaviji —
Glasovanje je 3 napram 3. Radi enakosti glasov, br. podpredsednik odloči v prilog prvega predloga.
Br. Kraje stavi vprašanje na prisotnega A. Pečavarja, ker ni več odsoten iz naselbine, kaj misli glede dolžnosti pri upravi Zveze. Imenovani izjavi, da bo prevzel svoje mesto z prvim novembrom 1946. Vsi obvezni imajo v dogovoru medseboj obaviti vse formalnosti v par dneh kar se tiče uradnega poslovanja Zveze.
Br. tajnik prečita pismo od Ti-ust Co., v katerem stavi, da posmrtnina pok. Joseph Kambiča, odsek , vjetskih divizij št. 7., ker je dedič brat pokojnega j državah, v USA v tem času tudi že umrl, da v tem slučaju rečeno vsoto $250.00 oni zasežejo.
Za ta slučaj se na priporočilo zr. Otoničarja zaključi, da se Gl. tajnik obrne za pojasnila na Jug. Konzulata v Montrealu, ter po navodilih tega se bo tudi stvar uredila.
Z tem je bil dnevni red izčrpan in br. podpredsednik zaključi sejo ob 11.30 dop. ter naznani prihodnjo redno zasedanje, na dan 12. januarja ob 9 uri dopol. 1947.
Začasni zapisnikar,
Avstriji, in kaj mislite kako dolgo je v interesu miru, da ostanejo te sile tam?
Odgovor. — Na zahodu, to je, v Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Bolgariji, Rumuniji in Poljski, Sovjetska zveza ima točasno vsega skupaj 60 divizij (pehotnih in tan-kovskih). Večina teh niso popolne. Medtem v Jugoslaviji ni sovjetskih čet. V teku dveh mesecev odkar je podan dekret predsedstva Vrhovnega Sveta Sovjetske zveze od 22 oktobra o demo-bilizaciji, bo ostalo samo 40 so-v omenjenih
Vprašanje. — Kakšno je stališče vlade ZSSR z ozirom na prisotnost ameriških vojnih ladij v Sredozemlju?
Odgovor. — Ravnodušno.
Vprašanje. — Kakšen je sedanji izgled trgovskega sporazuma med Sovjetsko zvezo in Norveško?
Odgovor, reči.........
Za sedaj je teško
Vprašanje. — Ali bo mogla Finska ponovno sama sebe vzdrže-
M. Otoničar. i vati, ko izplača reperacije in če
Vprašanje. — Ali je Rusija razvila svojo atomsko bombo ali neko podobno orožje?
Odgovor. — Ne.
ATOMSKA BOMBA JE SREDSTVO ZA STRAŠEN JE ONIH, KI IMAJO SLABE ŽIVCE
Vprašanje. — Kakšno je vaše mišljenje o atomski bombi ali podobnim orožjem kot instrument za vojno?
Odgovor. — Na to vprašanje sem odgovoril v znanem odgovoru g. Werthu. (Ta odgovor je podan dne 24 septembra dopisniku londonskega Times-a).
Vprašanje. Kaj je vaše mišljenje, na kakšen način je mogoče najbolj kontrolirati atomsko energijo? Ali bi morala biti taka kontrola na mernarodni bazi in do kakšne mere morajo sile pustiti svojo suvereniteto v interesu efektivne kontrole?
Odgovor. — Potrebna je močna mednarodna kontrola.
Vprašanje. — Kako dolgo bo
vzelo zgraditi v vojni prizadete kraje zapadne Sovjetske zveze?
Odgovor. — Okrog šest do sedem let in mogoče več.
Vprašanje. — Ali bo Sovjetska zveza dovolila zračni- trgovski promet preko' ZSSR? Ali namerava Sovjetska zveza razširiti svoj zračni promet v drugih državah na vzajemni osnovi?
Odgovor. — Pod gotovimi predpogoji to ni izključno.
Vprašanje. — Kako vaša vlada gleda na okupacijo Japonske? Ali mislite da je narejen kakšen uspeh na sedanji osnovi?
Odgovor. — Doseženi so uspehi, toda obstoja možnost še za večje uspehe.
širite čitajta in postanite naročnikom Edinosti
News - Flash From Port Arthur
We have recently been informed that the Port Arthur branch of the Canadian South-Slavic Youth Federation has accepted a quota of raising $500 during the present Yugoslav Youth Railyway Campaign.
Reports coming into our national office indicate that our Port Arthur club has given serious and exceptional attention to the organization of its local campaign. Social affairs were prepared and the bonds ,issued by the Canadian Assistance Committee, are being sold. Everything seems to be progressing with great rapidity, vigour and enthusiasm.
Already the efforts of the members of our Port Arthur club have borne fruitful results. Through their combined and joint efforts they have succeeded in fulfilling the major part of their quota of $500. '
Johnie Uremovich, from Port Arthur, states in his letter: "Our ^ campaign is progressing swell. No ' doubt that we will raise our quota | of $500. We are sending $250.00 , which we have already raised in our local drive."
Numbering only twenty members, this club is determined to win the silver cup which is being given to the group raising the most money after the completion of the campaign. Furthermore, they are determined to beat our other clubs which are numerically stronger than them. Delamere, besides Port Arthur, has conducted an exceptionally successful local
campaign. This club only has eight members and yet it has raised $101.00. Our smaller clubs are apparently setting an example to our bigger ones.
Windsor, Hamilton, Welland, Schumacher, Vancouver, why all the silence? Let us hear about the results of your local campaign!
Youth Railway Campaign To Last Until Nov. 15th
A number of branches of the Canadian South-Slavic Youth Federation have requested that the present "Youth Railway" Campaign be prolonged beyond the end of October. They have made these requests on the basis of the possibility of raising more money.
At a recent meeting of the National Executive these requests were given consideration and it was decided that the campaign should not be completed as previously forseen, but that it should last for an additional two weeks — until November 15th.
In view of the prolongment of the drive, the National Executive urges all C.S.Y.F. clubs to continue with their local campaign.
Every penny will help to purchase more comforts for our young Yugoslav comrades who are giving their voluntary labor to the reconstruction of their devastated homeland.
National Executive, C.S.Y.F.
Sodnijski proces v Ljubljani
Nemogoče je, da bi zapustili ozemlje in pre pustili tukajšne Hrvate in Slovence usodi
(Iz 3 strani)
Sredi oktobra 1943 je 21. domobranska četa z Baria, katere komandant je bil bivši bogoslovec-črnorokec Franc Frakelj, z izmišljenim imenom Peter Skalar, vprizorila po barjanskih vaseh pokolj in pobila Franca Melika in njegove ženo Marijo in sina Slavka, Ivana Melika in^ njegovega sina Bojana, Antona škrabo iz Tomišlja, Angelo Modic iz Črne vasi. Žrtve so bile pred ustreli-tvijo silovito mučene in so se še par dni za tem videle na mestu zločina krvave palice in raztrgani kosi obleke.
V IMENU KRISTUSOVEM SO
MORILI NEDOLŽNE LJUDI
Dne 27. januarja 1944 je ista likvidatorska skupina "črne roke" s postojanke Barje pod vodstvom Franca Fraklja obkolila vas Vrb-ljenje, vdrla v hišo in odvedla Martina Furlana, njegovo sestro Pavlo. Angelo Kumše, Marijo Grebec in njeno sestro Alojzijo, Frančiško štrumhelj — mater 8. otrok, katere mož je umrl v internaciji na Rabu — Ivano Lisica in mater 51etnega otroka Marijo Podržaj. V postojanki na Barju so jim priključili še Pavlo Peršin, mater 10 mesecev starega otroka, Ančko škrabar, katere moža so mesec prej isti zločinci pobili v Kozlarjevi hosti, in Mimi Grum, vse tri iz Tomišlja. Zvezali so jih s telefonsko žico, nakar jim je zločinec Frakelj povedal, da so Rupnikova vojska in da se borijo v imenu Kristusa, da bodo uničili vse partizane in njihove pristaše do zadnjega moža ter da bodo are-tiranci v imenu Kristusovem ustreljeni. Zaključil je z besedami: "Zmagali bomo v imenu Kristusovem, tako nam Bog pomagaj!"
Tako zvezane žrtve so odpeljali na grad Lisičje pri Škofljici, kjer sta jih v posebni sobi dva duhovnika v duhovniškem oblačilu zasliševala in hotela od njih zvedeti
Toronto, Out,
Seja mestnega Sveta kanadskih južnih Slovanov se vrši dne 11 novembra ob 8 uri zvečer v Bolgar-sko-Makedonski dvorani na 386 Ontario St.
Pozivajo se vsi odborniki in delegati priključenih organizacij, da se udeleže seje, na kateri se bo razpravljalo o pripravah za proslavo 29 novembra, to je, prve obletnice proglasitve F. L. R. Jugoslavije.
Odbor.
še nadaljne podatke o pristaših o-svobodilnega gibanja. V bližini gradu so jih pokosili z strojnicami, Angeli Kumše pa se je ranjeni posrečilo zbežati.
Domobranci postojanke Logatec, med njimi domobranski kape-tan Viktor Berlot, Maček Martin in Avgust, Jože Jurečič — nazvan "Čaruga", Jože Bitenc, Franc Arhar, Franc Leskovec in drugi so v noči 16. aprila 1944 vdrli v stanovanje slaščičarja Karla Vi-larja v Dolnjem Logatcu in tam ustrelili njegovo ženo Terezijo in hčerko Danico. Iste noči so v Gornjem Logatcu ti zločinci pobili sestri Mezetovi, v gostilni pri "Riharju" pa Faniko Smole in Radomilo Jerman. Morilci so se pred samim zločinom sestali v župnišču v Gornjem Logatcu s kaplanom in župnikom Skubicem, šefom ekspoziture Hacinove "Politične policije" Voršičem, z gor-njelogaškim sodnikom Detelo in kaplanom Gračnarjem iz Dolnjega Logatca.
V noči 16. maja 1944 so domobranski zločinci iz Velikih Lašč prisilili v vasi Stope mirne vaš-čane, da so se oblekli ter jih odpeljali na postojanko. Ker jim je med potjo pobegnil 14 letni Zmago Ivane, so se domobranci vrnili na njegov dom, ubili njegovo sestro Faniko in v postelji ustrelili 54Ietno mater, ki je zapustila 11 otrok. Prav tako so divjali po Turjaku in okolici. Pobili so Antonijo štilc in njeno sestro Alojzijo Mavc, ki je pred smrtjo prosila ubijalce, naj vsaj njo puste pri življenju, da bo skrbela za otroke njene umorjene sestre. Kmalu nato so v bližnjem gozdu pobili Angelo Možek, mater šestih otrok, in Angelo Logar, mater dveh otrok, na Pijavi gorici pa Marjeto Škrb, ki se je nedavno prej vrnila iz internacije na Rabu.
RAD BI ZVEDEL
(Iz prve strani)
ledjem s kako veliko reko ali kanalom.. Zato je to edino pristanišče, ki vzdržuje promet s svojim zaledjem samo po železnici, t. j. z najdražjim prevoznim sredstvom. Zato je tudi bila stara Av-stro-Ogrska prisiljena, da je uvedla zvano "jadransko tarifo, t. j. popust 30% za promet na železniških progah, ki so vodile v Trst. To je bilo določeno v njihovi pogodbi, ki je bila sklenjena po prvi svetovni vojni. Tudi Jugoslavija je bila prisiljena, da dovoli Trstu popust 30% v posebnih klavzulah. Iz tega vidimo, da so vse prometne zveze Trsta z njegovim zaledjem drage in da bi Trst lahko napredoval le, če bi pristale na žrtve države, skozi katere gredo železniške proge, ki vežejo Trst s temi državami. Često tudi citirajo v italijanskem memorandumu, ki je bil predložen glede tega vprašanja komisiji, mojo izjavo, ki sem jo podal pred posebno komisijo za statut Trsta:
Jugoslavija ne bi bila nikoli prisiljena pristati na žrtve, da bi zajamčila napredek mesta in pristanišča, kateri bi ji bili odvzeti brez kakršnega koli upravičenega razloga. Gre torej za žrtev, ki sem jo omenil. Mi pa smo v drugačnem položaju od onega, v katerem je bila bivša Avstro-Ogr-ska, ki je bila prisiljena dati ta popust, kar pa ni mogoče zahte-ti od države, ki se sama ne more svobodno posluževati Trsta. Po vsem očividno je, da je stališče Jugoslavije v celoti logično.
Še bolj logično pa bi bilo, da no pričakujemo, da bi dala Italija, ki se ne poslužuje Trsta in ki ga tudi ne potrebuje, na tej pontebski progi popust, ki pa bi moral biti še mnogo višji. Upoštevati pa je tudi treba, da bi morala nositi večje stroške železniškega transporta, kakor pa bi bil to slučaj, če bi šel promet po morju, na drugi strani pa tudi večje stroške zaradi razdalje, ne ugodne lege te proge in njene manjše zmogljivosti. Po proračunu naših inženirjev bi imela Italija večji izdatek, kakor pa ga imamo mi za naše železniške proge in sicer za približno 20%. K temu pa je treba pristaviti še, kar je tudi popolnoma logično: Italija bi morala nuditi na tem delu železniške proge popust, ki bi moral kriti stroške za večje razdalje, kakor n. pr. za madžarsko blago, ki bi moralo o-biti vso Jugoslavijo.
ITALIJA NI BILA PRIPRAVLJENA NA NOBENE ŽRTVE NITI KO JE BIL TRST ITALIJANSKI
Italija bi torej morala dati v svojem notranjem prometu popuste, ki bi nadoknadili vse povečane izdatke. Po naših računih bi šlo tu za stroške do 40, odnosno 45% pri avstrijskem blagu, pri madžarskem blagu pa za stroške do 60%. Ali je razumno pričakovati od Italije takih žrtev, ko jih ni bila voljna prenašati niti v času med dvema vojnama, ko je bil položaj enak položaju, ki ga hočejo danes ustvariti v pogledu kontrole prometne linije in je bil Trst italijanski. Italija je imela širok "koridor" od Trsta do Julijskih Alp in izvajala je kontrolo nad vsem tem ozemljem, pa kljub temu ni ničesar žrtvovala, niti dala kakih popustov na italijanskih železnicah, ki naj bi koristile Trstu. Nasprotno pa je res, da je dajala Jugoslavija popust
Kirkland Lake, Ont.
Seja Pevskega in dram. društva "Triglav" se vrši dne 10 novembra ob 7 uri zvečer pri rojaku Piškurju, na 75 McCamus Ave., Kirkland Lake.
Ker bo seja zelo važna, da določimo bodoče delovanje in povečamo aktivnost društva, zato bodite točni in udeležite se seje pol-noštevilno vsi brez izjeme člani ali nečlani.
Joe Francelj, taj.
Kje se nahaja Anton Golobič, doma iz vasi Omot, št. 8 pri Semiču, Belakrajina. Pred vojno se je nahajal nekje v British Colum-biji in sicer: P.O. Sheep Creek, Gold Belt, B.C.
Čitatelje tega lista naprošam ako kateri ve za njega, da bi mi sporočil njegov naslov, če bo pa sam čital ta oglas, ga prosim da se javi bodisi na naslov lista ali pa na moj naslov. L. Ostronič, 1820 Alexis Rd. Windsor, Ont.
Toronto, Ont,
Članstvu odseka Z.K.S. se naznanja, ker vsled seje glavnega odbora Z. K. S. se ni mogla od-držati seja 3. novembra — se bo seja odseka vršila v soboto dne 9. novembra, katere začetek bo ob 8. uri zvečer v znanih prostorih Bolgarsko-Makedonski dvo'rani na 386 Ontario St.
Ker je na dnevnem redu več važnih stvari se naprošate, da se seje udeležite v polnem številu in z vami naj pridejo tudi vaši prijatelji, kateri želijo pristopiti v odsek.	Odbor.
50%, toda tudi to ni zadostovalo, da bi bilo rešeno vprašanje Trsta.
S tem v zvezi mislim, da je popolnoma neutemeljeno misliti, da bi bila danes Italija voljna prenašati še večje žrtve za internacio-nalizirani Trst, t. j. za Trst, ki ji ne pripada. To je toliko bolj neverjetno, ker bi moral znašati ta popust 60% in poleg tega vemo, da ni bila pripravljena na nikak-šne žrtve niti v času, ko je bil Trst italijanski.
In poleg tega kdo in s čim bo po naši predpostavki nadoknadil jugoslovanski promet? Mislim, da je vsaka misel o neodvisnem Trstu brez logične podlage. Trst bi lahko postal neodvisen od Jugoslavije samo pod pogojem, če bi prestavili Jugoslavijo za kakih 100 km bolj proti vzhodu, ali pa Trst tja, kjer ležijo Benetke. Ker pa leži Trst pri nas, je tudi od nas odvisen. Ni mogoče rešiti Trsta z železniškimi progami skozi druge dežele, ki se ne zanimajo za njegovo usodo, kakor bi se zanj ne zanimali tudi mi, če bi ugodili zahtevam onih delegacij, ki hočejo ločiti Trst od Jugoslavije.
NAŠI KMETJE V ISTRI SO BILI GOSPODARSKO ODVISNI OD ITALIJANOV, ZATO SO BILA ŠTETJA LETA 1910 IN 1921 NEPRAVILNA
Govoriti moram še o sektorju, ki leži južno od Trsta. Tu pa naletimo na položaj, o kakršnem sem vam govoril že v začetku. Tu je namreč vrsta italijanskih mest z italijansko večino, v katerih pa je vsekakor močna jugoslovanska manjšina, ki ima povrh še popolnoma jugoslovansko zaledje. Etnični sestav Jugoslovanov tega o-zemlja doseže 40.229 Jugoslovanov in 29.983 Italijanov. Poudarjam pa takoj, da živi 76% teh Italijanov v mestih. Navajam podatke štetje iz leta 1945, ki ga je izvršil jadranski institut na Reki pod vodstvom jugoslovanskega profesorja Rogliča. Mi smo dali članom komisije kataster Istre, ki je rezultat tega velikega dela pri štetju v vsej Istri. Predhodno naj povem, zakaj se poslužujem tega štetja in ne prejšnjega. Rekel sem že prej, da se strinjajo tudi italijanski strokovnjaki s tem, da je bilo štetje iz leta 1921 čisti falsifi-kat. Ne čutim torej potrebe, da upoštevam štetje, ki ga nazivajo celo naši nasprotniki kot lažno. Poslužil bi se lahko štetja iz leta 1910, katerega sem se posluževal glede predelov na severu. Toda v pogledu Istre je položaj drugačen. Naj omenim najprej tisto, kar je skupno za oba dela Julijske krajine: štetje iz leta 1910 se ni izvršilo po narodnosti ali materinskem jeziku, za osnovo so vzeli občeval-ni jezik.
Druga točka, ki je tudi skupna, pa je to, da so izvršile štetje občine, katerim je država poverila to nalogo, ki pa so bile v rokan italijanskih državljanov. Toda glede Istre je treba omeniti nekaj drugega. Oglejmo si predvsem socialni sestav Istre. V njem bomo našli ključ za vse ostalo. Omenil bom še enega italijanskega strokovnjaka, Schiffrerja, ki se je podrobno bavil s tem problemom. On piše: Pri odnošajih med Italijani in Hrvati v Istri je osnovno socialno vprašanje, ki je važnejše kakor nacionalno, in občutek razlike. V preteklosti so gospodarile nad plodno zemljo v okolici istrskih mest nekatere plemiške rodbine, dalje meščani, intelektualci,
"Počakaj mene" je novi sovjetski film, kateri se bazira na povest, ki jo je spisal poet Konstantin Simonov. Ta in še nekateri drugi filmi so sedaj na programu Kino Theatru, College in Manning St.
DNEVNO NA PROGRAMU V KINO THEATRU
"Počakaj mene" film je angleško govoreči in se po svoji izdelavi in zanimivosti ne razlikuje od vseh prejšnih sovjetskih filmov.
Nadalje na istem programu je šaljivi film "Abbott in Costello" ter "Chocolade Solder" v osebi zelo znanim Nelson Eddy.
Na programu so tudi muzični program "Ukrajinske in Georgijanske pesmi".
Vse to boste videli na programu v Kino Theatre.
skratka italijanski vladajoči razred, ki je živel v mestih. Kmetje po vaseh pa so bili nasprotno skoraj vsi Slovani. V preteklem stoletju je tem kmetom uspelo, da postanejo skromni posestniki — dočim so prej smeli uživati samo polovico sadov.
Kljub vsemu, pa so ostali odvisni od gospode v mestih, ki je bila često njihov upnik.
Potrebno bi bilo tudi omeniti, da riše Schiffrer razvoj v zadnjih dsetletjih preveč rožnato. Osvobajanje slovenskih in hrvatskih kmetov izpod meščanov pa ni doseglo takega razmaha. Nasprotno, v nekaterih delih te oblasti je šel razvoj v nasprotni smeri, t. j. bur-žoazija iz mest je kupovala še novo zemljo, ki so jo obdelovali hrvatski in slovenski kmetje. In glejte, kaj se je zgodilo! Ti ljudje, ki so bili v ekonomskem oziru odvisni od italijanskih veleposestnikov, so med popisom izjavili pod več ali manj odkritim pritiskom posestnikov, ali pa samo zato, da bi jim ugodili, da je njihov ob-čevalni jezik italijanski. Ni bilo potrebno, da bi izjavili, da so Italijani, ker tega pri štetju niso zahtevali. Pri štetju so namreč vprašali: kateri je vaš občevalni jezik? Ker so kmetje morali govoriti s svojimi gospodarji italijansko, so rekli, da je njihov občevalni jezik italijanski. Kako velika razlika je pod temi pogoji med občeval-nim in materinskim jezikom, lahko vidimo iz cele vrste primerov, ki jih lahko najdemo, če primerjamo štetje iz leta 1910 z našim štetjem ali pa enostavno z dejstvi ki so znana vsem v naših krajih. Navedel bom samo nekaj primerov.
V vasi Materada, ki leži znotraj ozemlja, ki nam ga hočejo odvzeti s francosko črto, je bilo po štetju iz leta 1910 49 Hrvatov. Toda v hrvatski ljudski šoli je bilo ta čas 100 učencev, hrvatski kandidat pa je dobil pri volitvah iz 1. 1911 v tem kraju 245 glasov. V vasi je bilo 49 Hrvatov, 100 otrok s hrvatskim materinskim jezikom, hrvatski kandidat pa je dobil 245 glasov polnoletnih moških, ker žene niso glasovale v Istri. V vseh drugih vaseh Istre so podpisali kmetje po podatkih iz arhiva pulj-skega sveta peticijo, s katero so zahtevali otvoritev hrvatske šole. Po štetju iz leta 1910 pa kljub temu ni bilo v tej vasi niti enega Hrvata.
Tretji primer je mogoče še bolj očividen. Tu pa gre za vasi občine Buje, ki leži sredi ozemlja o katerem govorimo. V vseh starih štetjih so bile te vasi proglašene kot popolnoma italijanske. Vemo pa, da nazivajo strokovnjaki i-talijanski značaj teh vasi pod izgovorom dvojezičnosti. Ljudje govorijo oba jezika. Toda prišel je mir.
(Dalje prihodnjič)
* ju
TIMMINS, ONT.
The Timmins Branch of the C.S.Y.F. is holding a dance on November 10th, at 8 o'clock.
This dance is being sponsored to raise money for the Railway Campaign.
We are inviting everyone — old and young — alike to attend this social afair which will take place at 112 Balsam Street, North. Mary Slak, Secretary.
ODŠLA IZ BOLNICE
Dne 29. oktobra je Marija Gač-nik iz Garson mine, ki se je nahajala v tukajšnji bolnici General Hosp. Toronto odšla iz omenjene bolnišnice in se ji je zdravje znatno izboljšalo.
Ob tej priliki je izrekla željo Ured. Edinosti, da se naj v listu v njenem imenu izreče zahvala vsem onim, kateri so jo obiskali za časa bolezni, kakor tudi za darila katere so ji prinesli v bolnico. Torej vsem prijateljem prav prisrčna hvala.
Mary Gačnik.
ZAHVALA
Tem potom se želim zahvaliti za vso gostoljubnost in postrežbo, ki smo jo bili deležni za časa našega obiska kanadskih rojakov v juliju mesecu t.l.
Posebno se zahvaljujemo družinam: Mr. Mrs. Cesar, Mr. Mrs. Ogulin, Mrs. Mrs. Klemenčič, Mr. Mrs. Matjašič Mr. Mrs. šuklje, Mrs. Mary Mehak in Mr. Frank
Iz francoščine prevedla K. N.
Čeprav po naravi ni bil maščevalen, je čutil nekakšno zadoščenje, da jo lahko draži in se ji maščuje za strah, ki mu ga je nagnala v žile s svojim pravkaršnjim nenavadnim vedenjem. Visokostno je dejal:
"Prav imajo tisti, ki trdijo, da je ženski instinkt večji od ženske pameti. Zamolčali ste vse, kar bi vam' utegnilo škodovati. Nič kaj prijetno vam ne bi bilo pri srcu, če bi ljudje brali, da sem vas našel na cesti, med gručo raztrganih žensk. . ."
Te besede so zadele Orano, kakor dobro merjena zaušinica. "Povejte vendar, ali je sramota gledati smrti v obraz kot nedolžna žrtev?"
"Ne", je hladno odgovoril, "tega nisem dejal. Rekel sem samo, da ste to rajši zamolčali."
"Čudovito! Tega samo zato nisem povedala, ker bi utegnilo škodovati mojemu maščevanju."
Vašemu maščevanju"? Ne vem, zakaj vaše nežno-čutje tako žali okoliščina, da sem se poročil z vami, ne da bi vas dobro poznal?"
Začutil je nekakšno naravno potrebo, da bi ji ugovarjal, da bi jo žalil in da bi s svojimi besedami sprožil tisto, kar je ostalo še skrito v njeni duši. Ni upal, da bo tako hitro dosegel svoj cilj. Orana se je razdražena obrnila in dala duška svoji jezi s ploho besed :
"Ne razumete me, Miguel. Rekla sem časnikarju, da se ljubiva kot dva golobčka in da sva se poročila iz ljubezni. . . iz ljubezni na prvi pogled."
"Res napeto čtivo za bralce povprečnega časopisa", je strupeno pripomnil in ugasnil komaj prižgano cigareto.
Lahen smehljaj je preblisnil njegov moški obraz, toda tako neoseben in kratek, da mu ni bilo mogoče uganiti vzroka.
Orana je bila tako razburjena, da ga sploh ni opazila. Strastno je nadaljevala :
"Torej se vam ne zdi prav nič čudno, prav nič smešno, da sem imenovala najin zakon, zakon iz ljubezni"? Dejala sem, da me obožujete! Vpletla sem ljubezen povsod, kjer ni bilo o njej ne sluha ne duha. . . V najino srečanje v Barceloni. . . v najino poročno noč. . . v najino pariško življenje. . . Povsod, povsod ! Jutri bo vedel ves svet, da ste oženjen in da sva drug v drugega do ušes zaljubljena!"
Začudeno jo je poslušal, ne da bi jo razumel, kam meri. Vendar pa je okrog njegovih ustnic zaigral in za-trepljal popustljiv nasmeh. V svetem ognju sladkega maščevanja je bila njegova mlada žežna še lepša kakor po navadi. Bleda lica so ji zardela, da so se zdele njene sinje oči še temnejše.
"In vi ste torej mislili, da se bom zdel ljudem smešen, ker sem se poročil z ženo, ki sem jo ljubil in ki mi je mojo ljubezen vračala?" je napeto vprašal in si prižgal novo cigareto, kakor da bi hotel pogovor zavleči.
Vem samo to, da bo zdaj ves svet izvedel, da imate ženo in da sem ta žena jaz, čeprav ste to svojim znancem in prijateljem tako skrbno zakrivali. Vsi bodo vedeli, da živim ob vaši strani, in nikoli več se ne boste mogli kar tako meni nič tebi nič odkrižati kakor to pot, ko ste ,sami odpotovali sem".
Moreno je nekajkrat potegnil, ne da bi odgovoril Potlej je odkrito pogledal Orano in počasi dejal:
"Ljuba Orana, povedati vam moram, da vaše tako-imenovane zaupnosti ne bodo zbudile pri mojih znancih takšne senzacije, kakor pričakujete, že večkrat sem povedal svojim prijateljem, da sem poročen z mlado, lepo in ljubečo ženo. . ."
"Oh !	............
"Da, prav slišite : ljubečo ženo ! Sicer mi vztrajno zatrjujete, da me sovražite in prezirate, toda kaj morete zato, če so še danes odpoldne vaše oči drugače govorile. In tisto pismo materi. . ."
"Povedala sem vam že, da sem ga pisala samo zato, da bi mater pomirila".
"Nisem tega pozabil. Nočem vas' spravljati v zadrego, Orana. . . toda ti izgovori so res iz trte izviti."
Mlada žena je molčala, ne vedoč kam meri njen mož. Tedaj se je Miguel živo zganil in pričel trdo in ostro:
"Sodeč po vaši fantaziji, bi laž skoro postala resnica. Zanima me, zakaj so najine skrivnosti tako zanimale vašega prijatelja"?
"Oh, časnikarji imajo radi takšne pikantne ocvirke. . ." je nekoliko v zadregi odgovorila Orana.
"In vi ste mu jih nasuli lahkega srca?"
"Kajpak!"
"Da bi vsa ženeva vedela, da sem oženjen?"
"Vsa ženeva, ves svet! Da bi izvedela tudi ona druga, da bi trpela, kakor sem morala trpeti jaz!"
"Oprostite, o kom pa govorite?"
"O njej"! je vzkliknila ogorčena. "O oni drugi! O ženski, ki jo ljubite. . . Oh, zdaj sem se maščevala! Zadovoljna sem, da bosta trpela oba, vi in ona. . ."
Moreno je nenadno vstal, človeku tako živahne narave, kakor je bil on, bi bilo ob takšni novici nemogoče, mirno obsedeti na stolu.
Potlej se je obrnil k Orani in jo dolgo in pozorno gledal :
(Nadaljevanje prihodnjič)
Fifolt.
Za časa našega obiska smo se res počutili med njimi kot bi bili doma. V njihovi sredini smo prebili nekoliko prijaznih dni, ki nam ostanejo za dolgo v spominu.
Vse najboljše želimo omenjenim kakor tudi ostalim rojakom z katerimi nam ni bilo mogoče priti skupaj.
Mrs. J. Stariha.
i	TORONTO, ONT.
Seja krožka demokratičnih žena se vrši prihodnji torek dne 12 novembra ob 8 uri zvečer na 386 Ontario St.
Naprošajo se vse Slovenke. Hrvatice in Srbkinje, da se udeležijo seje ob določenem času, ker na dnevnem redu imamo nekoliko važnih vprašanj.
Odbor.