Poštnina plačana y gotovini. ŠTEV. 32. Posamezna številka Din 11 . LETO III. m. >w *.v» Nočejo razumeti. ^ finančnem odboru izi v skupščini s* •tovensiki poslanci že opetovano do a*ali, da je Slovenija davčno preobre-w«0|ena, da plačuje take davke, ko no-‘eti* druga pokrajina. Pa vsi ti opomini so bili zaman, ker vedno se je odgovarjalo z isto stereotipno frazo, da je SlcTenija bogata, Srbija pa od vojne razdejana. In ko je z ozirom na to neresnično fraeo konstatiral v skupščini dr. Korošec, da je bilo lani v Sloveniji 48.000 eksekucij in najetih preko 50 milijonov d Šiftarjev novih posojil, je odgovoril minister Uzunovič, da je Slovenija bogata, Agatonovič pa, da plačuje Srbija f. ^avke kakor druge pokrajine. Še ' iPul,a> šel radikalni poslanec Ko-s a ajkič, ki je dejal, da je Srbija s STe»nu vojnimi žrtvami plačala za sto let maprej VSe tiavke! Vse to kaže, da Beograd noče razume i, da je Slovenija v resnici preob-acena. Vse to dokazuje, da slovenski poslanci Beograda niso mogli prepriča-l’ a najbolj kričeče številke, ki navedli, Beogradu ne zadostuje-^re^a mu torej podati še jasnejši o«&z in treba mu torej še bolj zgovor-no povedati, da je Slovenija pri krajii s bv<4o finančno močjo. Ko so povedali to poslanci, Beograd ni kotel verovati, ne preostane drugega, ko da mu to pove sedaj — slovenski narod. Če nočejo verjeti delegatom slovenskega naroda, bodo pa morali verjeti narodu samemu. Ni pa bolj izdatnega sredstva, da pove narod svojo zahtevo, ko njegova eno-dežeest. Beograd mora videti in čutiti, da ▼ davčnem vprašanju ni nobene razlike v narodu, da ne veljajo ne strankarske in ne stanovske razlike, kadar S1"® za davčno vprašanje Slovenije. Pa s® več mora spoznati Beograd. Videti da je ta enodušnost tal; o velika, 11 Prehaja iz pasivnosti v aktivnost, da »eha pregovorna slovenska potrpež-JivoBt. Dokazati je treba, da se poraja v »arodu gibanje, ki ga ni mogoče ustaviti 8 praznimi obljubami ali pa znani-■' . Treba dokazati, da je to gi- ba*]* kakršno se rodi le enkrat v ge-Beračiji, spontano in nepremagljivo, ki potepta vsakogar, ki se mu stavi v bran. iooa tak dokaz se kljub vsej volji na-r«Mta ne more posrečiti, če delajo stranke eepake. Zato zapomnite si že enkrat, davčno vprašanje ni torišče za stran-boje, temveč da je nad vsemi ?***kMni in nad vsemi drugimi vprašuj , %*to se ne sme več ponoviti napaka Pivka, zato se pa tudi slovenskega £***ga vprašanja ne /sme vezah z i političnimi vprašanji. Kadar je vprašanje v diskusiji mora utih-U ’s*ko drugo vprašanje, da ni sloga niti najmanje motena. d0 eno. Ni prav nobenih političnih 0v> ki bi bili 7ft Slovenijo tako č«n *’ smelo biti odstavljeno dav- i'e (lavfna preobremenitev to *e na sf Ve^no Prva aktualnost. Za-tato jasna.ranpoUl’ 1(0 Pa Je K,avnfl P ko toda naša dolžno?5Slovenije, razumeti. nas bo nu,ral In razumel nas bo i i« euodušmi! ’ ,K>mo P«mob" GROŽNJE LJUBE ŽIVK0VIČA. Boograd, 11. februarja. V zvezi s politično situacijo je včeraj minister dvora Dragomir Jankovič poselil predsednika vlade Nikolo Pašiča v času, ko je trajala soja ministrskega sveta. Zelo jo značilen nastop predsednika radikalnega kluba Ljube Zivkoviča, ki je dosedaj že večkrat v radikalnem klubu nastopil tako samovoljno, da je izzval velik vihar proti sebi. Tako je tudi včeraj Ljuba Zivkovič preko radioevske-ga ministra poslal Štefanu Radiču zelo čudno sporočilo. V tem sporočilu je rečeno, da naj Radič ne pozabi, da so ga radikali sneli z vešal in ga posadili na ministrski stol. Zato bodo radikali z budnim očesom pazili na vsakega, ki ruši narodno in državno edinstvo in ne bodo opustili nikakih zakonitih sredstev, da branijo te važne nacionalne in- terese. V političnih krogih se ta pretnja Ljube Zivkoviča ne smatra za resno in se naglasa, da jo je izrekel Ljuba Živko v ič na lastno pest v nervoznosti in zaradi tega nosi zanjo on sam 'vso odgovornost. MAKSIMOVIČ JE ŽE OBOLEL. Beograd, 11. februarja. Minister notranjih del Boža Maksimovič je na lahko obolel na prehlajenju. Po nekaterih vesteh bo Boža Maksimovič za nekaj dni zapustil Beograd. BALKANSKA KONFERENCA Z UDELEŽBO TURČIJE. London, 11. februarja. Po vesteh iz Humunije se ima v kratkem času sestati v Bukarešti važna balkanska konferenca, ki bi se jo udeležila tudi Turčija. Mussolinijev odgovor Stresemannu. Rim, 11. februarja. Na seji senata se je pričela razprava o washingtonskein in londonskem dogovoru za ureditev italijanskih dolgov. Razprava je bila zelo kratka. Ze po eni uri sta bila oba dogovora sprejeta. Nato je povzel besedo predsednik vlade Mussolini, da odgovori na predvčerajšnji govor nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna. Mussolini je najpreje omejiil, da njegov govor, ki ga je imel v poslanski zbornici, ni bil improviziran. Čudi se, kako je mogel dr. Stresemann ugotoviti, da bi bila to samo retorična ekspektoracija. — Govornik nato poudarja, da se Nemci niso še zadosti prepričali, da se je Italija v zadnjem času duhovno prerodila in da je nastop vse njene diplomacije modern. Mussolini opozarja, da je v svojem prvem govoru pojasnil položaj, ki bi mogel nastati. Situacija je sedaj postala jasna. V tem je Stresemannov uspeh. Piavzaprav gre za zgodovinsko ugotovitev, da obstoje na eni strani nemške pravice, na drugi strani pa nemške pretenzije. Mussolini ponavlja, da v celoti potrjuje to, kar je rekel, in da potrjuje tudi svojo prejšnjo izjavo o prenosu italijanske zastave na drugo stran Bren-nerja. Dr. Stresemann naj to tolmači, kakor se mu ljubi, ker bo tudi Italija tolmačila to na svoj način. AFERA PRINCA KARLA. Rim, 11. februarja. V tukajšnjih diplomatskih krogih resno razpravljajo o vprašanju povratka princa Karla v Ru-numijo. Po vesteh, ki so dospele iz Bukarešte, je princu Karolu s pomočjo nekih opozicijskih skupin uspelo, izvesti pritisk na dvome kroge, ki stopnjema zapuščajo Bratiana. Sodi se, da je prišlo do sporazuma med kraljem Ferdinandom in princem Karolom in da je princ Karol sprejel vse pogoje, ki mu jih je stavil kralj Ferdinand, še predno se je bil princ odrekel prestol onasled stv u. Ti pogoji se nanašajo na likvidacijo vojaške afere, ki je nastala v zvezi z nabavo aeroplanov v inozemstvu. Princ. Karol bo menda v nekaj dneh odpotoval v Al-žir, odkoder bi se imel proti koncu meseca maja vrniti v Rumunijo. Med tem časom bi se morala v Rumuniji rešiti vsa vprašanja, ki se tičejo direktno princa Karola. Prvi akt kralja Ferdinanda v likvidaciji Karlove afere bi moral biti, da se prekliče sklep, s katerim so bile princu Karolu vzete vse pravice, ki mu gredo kot članu kraljevske hiše in bi tudi v bodoče lahko nosil naslov princa. Kakor doznava rimska >Tribuna«, sta pri likvidaciji te afere sodelovala angleški kralj Jurij in bivši grški kralj. KONFERENCA VODITELJEV OPOZI-CIONALNIII STRANK. Beograd, II. februarja. Na poziv Ljube Davidoviča je bila včeraj v predsed-ništvu demokratskega kluba konferenca, ki so se je poleg Ljube Davidoviča udeležili Noja Marinkovič, dr. Korošec, Hadžikodič in Joea Jovanovič. Razpravljalo se je v splošnem o politični situaciji. DR. ANG JELINO VIČ V AVDIENCI. Beograd, 11. februarja. Včeraj popoldne ob 8. je prejel demokratski poslanec Grga Angjelinovič poziv z dvora, da pride v avdienco. Dr. Angjelinovič je bil na dvoru od 6. do 8. Notranji ministar toži vsled očitka balinanja. Takoj po prevratu smo se seznanili z važno javnopravno ustanovo, namreč z batinami. V Sloveniji jih sicer nismo čutili, toliko bolj pa so žvižgale na Hrvaškem in v južnih delih naše države. • O batinah so se pogovarjali tudi v parlamentu, toda protesti poslancev iz prečanskih krajev niso nič zalegli. Batine so padale dalje. Enkrat je sicer neki minister izjavil, da batin ni, izijava pa je ostala na papirju. Svoj višek je doseglo balinanje za časa zadnjih volitev pod obanano proti HRSS. Proti balinanju po hrvaških zaporih je bilo dvignjenih mnogo protestov, toda notranji minister Maksimovič se za vse pritožbe ni čisto nič zmenil. Siti tajiti se mu ni ljubilo. Komaj leto dni po volitvah pa je postal minister Maksimovič drugačnega mnenja. Ko je pred nekaj tedni beogradska policija začela zapirati komuniste, je poročal zagrebški »Jutarnjji list«, da komuniste v zaporih balinajo. Sedaj pa se je zgodilo, kar se še ni nikdar zgodilo: Minister Maksimovič je vložil tožbo proti glavnemu uredniku >Ju-tarnjega lista g. E. Demetroviču. Ce je tožba znak, da se je pričel g. Maksimovič sramovati očitka batin, je to dobro znamenje. POZIV! Na tožbo notranjega ministra Maksimoviča nastopi glavni urednik ‘Jutamjega lista« dokaz rcsnicc. Pozivamo zato vse, ki so bili priča kakršnegakoli balinanja s strani funkcionarjev javne oblasti, da se prijavijo kot priče. Vseeno, če se je batinan(ie izvršilo v Sloveniji ali v drugih krajih države. Seveda' pa treba navesti samo slučaje, ki S( jasno dokazljivi. Upamo, da bo vsak demokrat in resnicoljub storil svojo dolžnost! Prijaviti se treba takoj gl. uredniku »Ju-tarnjega lista v Zagrebu. H konferenci Male antante. V »Češkem Slovu«, glavnem organu Čehovo vaških socialistov, katerim pripada tudi tir. Beneš, je objavil dr. J. Kopecky članek o konferenci Male antante. Ker sloni ta članek sigurno na avtoritativnih informacijah ga priobčujemo tudi mi. Članek se glasi: Običajen pojav, ki spremlja vsako konferenco zunanjih ministrov Male Antante, ne manjka niti danes, ko smo pred sestankom, ki bo v sredo otvorjen v Temešvaru. Je to pričakovanje, da bo sestanek ministrov l)u-ce, dr. Ninčiča in dr. Beaieša prinesel svetu nekakšen senzacionalen sklep ali odločitev. Delajo se razne kombinacije bodisi glede odnošajev k tej ali oni sosedni državi (Balkan, Poljaki!, Avstrija, Italija itd.), bodisi glede Rusije, bodisi glede nove orientacije Male antante v evropski politiki, da bo fran-ko- ali anglofilska. V zvezi s tem pa se vedno govori o soglasju ali nesoglasju, ki da vlada v tej srednjeevropski tvorbi. Takoj v začetku moramo reci, da je čisto odveč pričakovati kakršnekoli senzacionalne odločbe. Ti, kateri kaj takega pričakujejo, sploh ne pomajo osnovo in cilj Male antante in sestankov njenih zunanjih ministrov. Ti sestanki so redni periodični sestanki, ki se skličejo dva do trikrat na leto, da bi bila hitro obravnavana vsa skupna vprašanja zavezniških držav v okviru sporazuma Male antante: ohraniti mir v Srednji Evropi na podlagi /lujirai^ih pogodb in delovati skupno tako za mednarodno srednjeevropsko stabilizacijo in politično ter gospodarsko rekonstrukcijo, kakor tudi za notranjo obnovitev in raivoj vsakega zavezniškega naroda in države. S tem je cilj in smer dela Male antante točno omejen ter natančno definirano njeno stališče v Srednji Evropi in njeni odnošaji do drugih držav. Za v Mali antanti udeležene države se na podlagi tega določajo vprašanja skupnih interesov, paralelnih in končno interesov, ki ne spadajo v okvir Male antante. Podlaga dogovora je sodelovanje v interesih prve kategorije. — Paralelni interesi ne spadajo sicer v okvir dogovora, vendar se s periodičnimi sestanki ministrov držav Male antante ustvarja možnost za sodelovanje ad hoe v teli stvareh. Kot primer moremo navesti nastopanje pri Zvezi narodov in drugje. V vprašanjih preje imenovane tretje kategorije pa velja pravilo proste roke za vsako državo male antante. Sem spada na primer vprašanje odnošajev posameznih držav do Rusije. Načelo proste roke za ta vprašanja je bilo določeno na sestanku v Pragi. Od tedaj se ni nič isprememilo in tudi lemewvarski sestanek ne prinese nobene iz-premembe. Zato ni pričakovati od sedanjega sestanka Male antante nobene senzacije. Nadalje pričakujejo nekateri senzacije od Talzifikutor.ske afere na Madjarskem. V tem oziru se celo uporablja sestanek Malo antanto kot nekako strašilo za Evropo. Londonski »Times- so objavili celo na podlagi teh domnev članek s svarilno tendenco. Ta kombinacija je zlasti zvezana z datumom sestanka. Tu moramo upozoriti, da so imeli na datujn sestanka odločilen upliv čisto druge okoliščine in ne falz/ifikatorska afera. Konferenca bi se morala vršiti že januarja, kakor redno, in sicer na jugoslovanskem ozemlju. Na prošnjo našega zunanjega ministra dr. Beneša pa je bila odložena za mesec dni (prvotno za 18.—‘20. februar), ker je bil naš zunnnji minister v decembru in januarju preveč zaposlen. Istočasno pa se je imelo zvezati potovanje h konferenci Male antante s potovanjem na pripravljeno razorožitvemo konferenco Zveze narodov, ki je bila prvotno sklicana za 15. februar. Notranje politične razmere v Rumuniiji (15. februarja so lam občinske volitve) niso dovoljevale rumunskemu zima-njemu ministru, da bi šel za čaaa volitev iz Rumunije. Z ozirom na to pa, da ima biti začetkom marca sklicano tako zasedanje Zveze narodov, ko tudi Svet zveze narodov glede na vstop Nemčije, je bil poiskan datum sestanka zunanjih ministrov Male antante tako, da bi se sestanek vršil še pred dogodki v Zvezi narodov, kjer ima Čeho-slovaška kot član zvezinega Sveta uplivno mesto. V Zvezi narodov bo šlo v marcu mesecu za dalekosežne stvari, katerih pomembnost smo že imeli priliko naglasiti. Z vstopom Nemčije v Zvezx> narodov bo otvorjena nova doba mednarodne politike. Ta vstop prinese s seboj tudi celo vrsto tehničnih problemov, kakor rekonstrukcijo Sveta Zveze narodov. Znano je, da v zvezi s tem, da postane Nemčija stalen član svefa, zahtevajo tudi druge države enako kvalificirane, da dobe stalno članstvo. Sta to zlasiti Španska in Poljska. Moremo reči naravnost, da nam je kandidatura Poljske simpatična in mislim, da jo bodo naši zastopniki podpirali. Temešvarska posvetovanja, čeprav} bodo trajala le en dan, se bodo naravno dotaknila tudi bodoče razorožitveno konference. Je to vprašanje izredne važnosti in zahteva brez dvoma sporazum o postopanju vseh treh držav Male antante, ki imajo v svojem področju čisto svoje izkušnje, ki nikakor niso brez važnosti za ves kompleks problemov, ki tvorijo razorožitveno vprašanje. In to tako v stvarnem pogledu, ko tudi v metodičnem. S tem v zvezi bodo preizkušeni tudi učinki Locaruskega sporazuma. Kakor vselej, tako bodo posamezni ministri poročali tudi o splošni mednarodni situaciji in' vprašanjih, ki so v zvezi z interesi ene ali druge države Male antamte, enako pa bodo raamotrivana tudi nekatera specialna vprašanja držav Male antante. Kar se tiče »ladjarskih stvari, je naravno, da poslednji dogodki ne morejo biti prezrti. Dejali pa smo že prej, da tudi tu ne bo senzacije. Da nismo brezbrižni k dogodkom v našem sosedstvu, je le naravno, zlasti po vseli | teh faktih, ki jih je dosedaj dala preiskava. To razume že danes velika večina mednarodnega sveta in v kratkem bodo to razumeli tudi ostali. Toda ta ostanek ne doživi od nas nobenega presenečenja. Stvar je sedaj v preiskavi pred madjarskimi oblastmi. Ma-djari imajo sedaj priliko, da pokažejo, kako znajo take stvari urediti sami. To za uvod h konferenci in prepričani smo, da bo njen potek popolnoma potrdil naš članek. Politične vesti. = Nadossy in Win(liscligraelz se smilita »Kričavi politiki«, ki siLno ošteva ./Slovenski narod«, ki da je prinesel sadističen opis o trpljenju teh plemenitih dečkov v zaporu. Ne glede na to, da je moraliziranje »Kričave politike« tako neslano in tako narejeno, da ne more biti bolj, je tudi docela zgrešilo naslov. Ker tisto poročilo je spisal madjar-ski novinar, ki je bil iz političnih vzrokov zaprt za mesev dni. Iz madjarskih listov je prišlo poročilo v nemške in tako tudi v »Sl. Narod«. Zanimivo je to, da je od vseh listov edino »Kričava politika« našla potrebo za moraliziranje. Na odkritju ji je čestitati! = G. Pašič v stiski. »Politika« piše, da je položaj nad vse moten. Radikali prvijo, da ne morejo več sodelovati s St. Radičem. Vprašanje pa je, če bo hotel St. Radič sam izstopiti iz vlade. Če Radič tega ne bo hotel storiti, potem bo pač moral Pašič podati demisijo vsega kabineta. To pa ril Pašiču po volji, ker je v nevarnosti, da dobi mandat za sestavo nove vlade kdo drugi. V nevarnosti, da ostane brez večine, je začel, kakor se trdi, Pašič poizvedovati za razpoloženjem dragih strank. Toda tako od demokratov, kot od Spahovcev in samostojnih demokratov jo dobil negativne in odločne odgovore. Kolebtjiv odgovor so dali samo klerikalci. Zato trde politični krogi, da je položaj moten in da bo imel Pašič nvnogo truda, da jo reši, če sploh njega ne v.rže težavnost situacije. Čeprav se zamika, vendar obstoji kombinacija nove koalicije med radikali demokrati in muslimani. Toda ta kombinacija popolnoma izključuje g. Pašiča. Ostaja edina rešitev, da se razcepijo radičevci. Po razpoloženju radičevcev to ne bi bilo nemogoče, toda sigurno je, da bi radičevci, v slučaju, da se ločijo od St. Radiča, zahtevali sigurne garancije, da ostanejo v vladi. Sicer pa bodo o tem radičevci sklepali na posebni seji kluba. — Mislimo, da je račun na cepitev radičevcev docela zgrešen, zakaj tisti, kdor bi zapustil Radiča sredi borbe, je med hr-vatskim ljudstvom doigral. G. Pašič bo moral najti že drug izhod. — Sicer pa nekateri govore, da si je Pašič že zasigural voliv-no vlado za slučaj, če se razbije radikalno-radičevska koalicija. V tem slučaju je seveda volivna radikalna vlada sigurna in ostane samo nerešeno vprašanje, kako odglaso-vafi proračun. V ta namen pa je potrebna večina v skupščini in da N to večino omogočila katerakoli stranka za to, da bi radikali imeli sami volivno vlado, je izklju-čeno. =r »Samouprava« o politični situaciji. Uvodoma povdarja glavno radikalno glasilo, da je bilo brezidvomno jasno dokazano, da je bil sklenjen sporazum med radikalno in radičevsko stranko na zdravi podlagi. To se je tudi videlo v delu vlade, ki se je vršilo mnogo bolj v soglasju, kakor za časa koalicije s Pribičevičem. Je sicer res, da so bili politični pogeldi Pribičeviča bolj sorodni radikalnim ko pa radičevski, zato pa je bil v svojem ministrstvu tako brezobziren, da je bila koalicija s samostojnimi demokrati resno omajana še predno je prišla na dnevni red kombinacija s HSS. — Vseeno pa je ,priSlo do nepričakovanih napadov St. Radiča. Dajal je izjave celo o stvareh, za katere je potrebno predhodno soglasje med krono, vlado in skupščino. Takih stvari ni mogoče trpeti, še manj pa njegovih pozivov na ustanovitev protisrbske fronte. Vendar je v interesu države, da sedanji sporazum med obema strankama ostane in zato je dana vsa možnost, da se sedanja vladna koalicija ne razbije. Ne more pa trpeti radikalna stranka, da se rušijo vsled nepre- mišljenih izipadov človeka, ki nima čuta odgovornosti, temelji politične dostojnosti in parlamentarnega monarhizma. G. St. Radič je na križpotju, v vsakem slučaju pa bo ra-kalna stranka storila svojo dolžnost. = »Politični glasnik« pošilja St. Radiča r Ameriko. Ugledni »Politički glasnik« piše o položaju: Radič si je dovolil nekaj stvari, ki jih njegovi ministrski kolegi ne odobravajo s čemur pa ni rečeno, da se je odločil prelomiti s stranko, s katero je skupno delal. Končno sodbo bo mogoče izreči šele po njegovem nadaljnem postopanju. Sicer pa je veliko vprašanje, če bi tak sklep bil odobren od vsega kluba HSS. Na vsak način treba pavdariti, da se mora radikalna stranka izkazati, da je dorasla položaju. Tega ne zahteva samo državni interes, temveč tudi strankarski. Zato je treba vsak napad na politiko sporazuma — pa naj pride od katerekoli strani, že vnaprej odbiti. Zato ni mogoče odobriti postopanja, kakor si ga je pred kratkim dovolil minister Simonovič. Kakor se govori, bo Radič izravnal vsa nesoglasja, ki so jih izzvali njegovi govori. Da se pa taki slučaji ne ponove, se bo Radiču nasvetovalo, da gre za daljšo* dobo v tujino. In ker Radič že dolge časa namerava obiskati naše izseljeniške kolonije v Ameriki, zato ni izključeno, da se mu poveri posebna misija, med drugim tudi zastopstvo naše države na razstavi v Filadelfiji. Njegova dolžnost bi trajala par mesecev in med tem bi se intenzivno vršilo delo za utrditvijo sporazuma. — Zelo dvomimo, da bi bil Radič take ljubezniv, da bi šel v Ameriko in s tem izgubil upliv doma. Bo treba najti že drugo rešitev. »Dom« o Koroščevem govoru. »Dom« se baivi z govorom dr. Korošca v proračunski razpravi in piše: Govor dr. Korošca je poln grenkobe ker ni na vladi, oziroma ker je bil prekratek čas na vladi. Malo spretnosti in malo pameti kaže njegova trditev, da so Slovenci enako blizu Hrvatom kakor Srbom, medtem ko zemljepis in zgodovina ter gospodarske, kulturne in politične potrebe dokazujejo Slovencem, da so z nami Hrvati eno in isto, skupno z nami Hrvati pa so Srbom bratje. Srbi nam bodo tudi v praksi priznali popolno enakopravnost, ako nastopamo složno in skupno kot ena fronta. Namesto tega pa je dr. Korošec najprej pravil, da gre preko Zagreba v Beograd, ne da bi se v Zagrebu ustavil. Sedaj pa premišljeno drzno vsak čas govori, da bi samo 011 mogel hrvatskenui narodu dati program in vodstvo. Veliko resnice je v Koroščevi trditvi, da je diplomacija, vojf-ka, financa in žandarinerija malone vsa v srbskih rokah. Napačen pa je njegov zaključek iz tega, da bi se morala zato takoj sedaj uvesti federacija, kakor da bi mogli priti takoj v prvo nadstropje, ko še pismo niti v pritličju, temveč nekje v kleti zaprti in zvezani. S tem govorom je dr. Korošec pokazal, da mu je taktika že davno pojedla politiko, sedaj pa mu njegova politična špekulacija in gosposko spletkareai.je požira tudi njegovo taktiko, ki je bila do pred kratkim še dosti vešča in uspešna. = Iz skupščine. Eno treba priznati naši skupščini, namreč da ni občutljiva. V torek je govoril v skuščini posl. Smodej ter naštel celo listo grehov skupšične. Ministri ne zahajajo k sejam skupščine, ker jim je pač vseeno kaj govore poslanci. Skupščina ni več izraz ljudske volje, ni kontrola vlade, temveč samo figovo pero za diktaturo vlade. Ali je skupščina sploh vredna, da plačuje za njo narod letno nad 40 milijonov dinarjev? Zakonodajno delo se vrši vzorno slabo. Ker vlada ne ljubi socialne politike, se donašajo zakoni tik pred glasovanjem, da nihče ne ve, za kaj glasuje. Zato pada ugled vlade in skupščine, kar čutimo vsi, vseen° pa se ne stori ničesar. — Posl. Smodeju j® odgovarjal tudi posl. Dragovič. Kakšen 1“ bil njegov odgovor, pričajo sledeče stvari' Najprej je govoril seveda o KajmakčahvnU in taikoj slovesno utihnil, ko so ga je vprašalo, če je bil on tuni. Nato je dejal, da kmetje ne rabijo klasičnih strank. V splošnem grohotu skupščine se mu je povedalo, da »e reče »klasnih* (razrednih) strank. Nato pa je dejal, da so kmetje proti temu, da kmet upravlja državo. Prosveta. WAGNERJEV »VEČNI MORNAR«. Premiera v ljubljanski operi dne 12. februarja 1920. Wblhelm Ricjiard VVagner je največji dra-matski skladatelj 19. stoletja in brez dvoma najenergičnejši in najkoncenlrira.nejšl muzi-kalni mislec vseh časov, obenem i>esn-ik (tekste svojih oper je zlagal sam) zelo geni -jalne in mogočne koncepcije. Rojen je bil 22. maja 1813. v Leipzigu, umrl pa je 18. februarja 1883 v Bayrenthu, kjer je v zadnjem desetletju svojega življenja s pomočjo svojih somišljenikov ustanovil in sezidal nacionalno nemško gledališče za vprizarjanje muaikalno dramatičnih slavnostnih iger, ki omejeno le na izvajanja VVagnerjevih oper 5e danes obstoja. Kot skladatelj je prehodil VVagner dolgo razvojno pot, ki jo dele v itn iperijode: mladostne skladbe z ivsteto opero »Rienzi >, kjer je dosegel ideal velike opere in ga obenem zaključil, dobo od Večnega mornarja« do »Lohengnna«, kjer dohiti specifični muzik VVagner prej dozorelega pesnika VVagnerja in je razvil Wagner v skladatelja takozvanega oelotuoumetniškega dela, ki naj druži v sebi vse umetnosti za predstavljanje drame. Poglavitno pri tem je razmerje ined VVagner je vi m simfoničnim orkestrom in njegovo peto besedo. Orkester nadomešča takorekoč antični kor in komentira vsa intimna občutja vidnega dejanja. Tako komentiranje omogoča raba takozvanega vodilnega motiva. — Število VVagnerjevih oper je veliko. Izvzeniši mladostna dela so vse vsakemu izobražencu vsaj po imenih in opisih znane. - Opera »Večni mornar« spada v drugo dobo VVagner je vega ustvarjanja, kaže pa že jasno vsa bistva velikega skladatelja. Sicer se je drži še nekaj ostankov stare operi', vendar že tvori celotno muzikalno enoto kot dramatična tridejauska balada. Celo delo zraste tako v tekstovnem kakor v muzikalnem oziru iz balade, ki jo poje Senta o Večnem mornarju. — Premiera »Večnega mornarja bo izven abonmanov, ker so vpn-zoritvo VVagnerjevih del za vsako gledališče in gledališko publiko kulturni dogodki prvega reda. Pričakovati je, da bo tudi ljubljansko občinstvo poslušate »Večnega mornarja« vedno v jKiini hiši. Vsebina: 1. akt. Ladja norveškega pomorskega kapitana Dalanda se je rešila pred nevihto v varen zaliv ob skalnati obali. Moštvo jo utrujeno in gre kmalu počivat. Med tem pa se približa obuli druga ladja, črna, skrivnostna l rdečimi jadri — ladja Blodečega Holandca — Večnega mornarja. Ta ne pozna nevarnosti. Ni je vihre, iogubi-ln, ni jo kleči, ki hi jo potopita, kajti njen kapitan je proklet, da blodi večno po morjih, dokler ga zvesta žena ne reši. Vsakih sedem let sme nesrečnež stopiti na suho zemljo, da išče tisto, Id bi ga rešila prekletstva. Vendar je doslej ni našel. Zato stopa spet s strahom na suho, da bi vnovič poskusil srečo. Tu ga najde Deland in ga pozove, naj gre ž njim in se odpočije v njegovi hiši. Polu očetovskega ponosa mu tudi pripoveduje o svoji hčerki Senti, in brezdomec Večni mornar spet zasanja o rešitvi ter ponudi Dalandu vse zaklade, ki jih nosi njegova ladja. Ta je zadovoljen in ladji se pripravita za odkod v Dalandovo domačijo. II. akt. V sobi pri Dalandu sede dekleta in predejo. Tudi Senta je med njimi. Resna in zamišljena gleda na sliko Večnega mornarja, ki visi med vratini. Strastno poje balado, katero je zložil preprost narod in ki govori o njegovi usodi. Ko vstopi Krik, njeu ženin, nima zanj dobre besede. Ženin jo mora zapustiti z zlo slutnjo v srcu. Seula ostane sama. V tem se odpro vrata in oče Daland vstopi s tretjim možem, Čigar bleda podoba visi nad vratini. Kot okamenela se zastrmita drug v drugega in ko sta sama, 11111 priseže Senta zvestobo do smrti. III. akt. Ob obali ležita obe ladji. Krog Datandove vlada veselje. Moštvo pije in raja. S Holandčeve ladje pa se oglase pošastne pesmii in veselje je proč. Pride Senta in za njo Krik, ki ji očita spremembo 'in hoče pojasnila. Holandec pa, ki ju pri tem razgovoru zaloti, podvomi o zvestobi Senle. NiP" govn ljubezen mu narekuje, da pobegne takoj, da Se Sen te ne zaplete v prekletstvo. Zato odhiti na ladjo, ki se z bliskovito naglico odpelje. Zdaj spozna Senta usodo, ", jo loči od moža, katerega ljubi in k"'IK' ,in je obljubila rešitev. Vrže se s skale M JU v morje in njena ljubezen je liu>r- PoSastna ladja se |K)grezne v K|£/nit božja ja in vse naokrog obda dih ljut roka. • .. ... , v ljubljanski drami. K sobotni premi eri * « J Christie< Vsebina 0’NeiHove dran >chrit)t((J>her80n je je v kratkem ta-lej^rburk0 m preVažanje star mornar. Ima,***> ddaVcev-mornnrjev. premoga Vnjujorškeiii pristanišču v ?1- je in veseljači. V tein napove njegova hčerka Ana svoj prihod. Že 15 let je ni videl in se je veseli prisrčno, iz dna duše, ker je P1?" menit človek. Misli, da je živela no farmi, pa so moti. Bila je v mestu v jay»‘ u , tal«. » Oblasli Vi« Ana pa je hči strogega^ n Njena duša ne živi lepote, po«*^ Visoko nad njim J®. * ki dela človeka nju, tistega Be i očetom in ostane Prl res človeka. snhH, (U.janju S() ,m ladji. stari J1.!?1!1' ,1.1 širokem morju kurjača »r '$r SVZtSi , ' moškega do zdaj šo ni marala. - uco f,‘i!,?.i a Mat zbeži v Boston obupan m razdrt od nje. Toda ljubezen, ki gon v njem, mu jo drži nepretrgoma pred očmi, m J očiščn, bolj in bolj očišča. Vede ga nazaj . k Ani, ki ga tudi ljubi. Še nikdar 111 ljubi la, zdaj prvič. I11 ljubezen vsi; izpere, v. telesno dvigne v duhovno, vwo poveliča združi srečni ]>ar v svojem božanskem* ročju. Prihodnja premijeru v ljubljanski dr**1- bo v soboto dne 13. t. m. ob osnu uri » čer. Vprizori «0 prvič na slovenskem 1 ameriškega sodohnega dramatika ( Neilla drania v treh dejanjih »Ana Chri' Naslovno vlogo igra ga. Nablocka, nj ljubimca kurjača Mata g. Levar, ”J očeta Chrisa g. Cesar. V ostalih vloga jer. stopijo gg. Kaka,ujeva, Lipah, Mod« * Qo_ man, Murgelj in Zorko. Hežira g-lin. Pmtatava bo izvem ubouenu’ — Madjarska afera. Napetost v političnem življenju še ni popustila in v budapeštan-skem parlamentu so se zopet odigrali vi-harni dogodki. Ministrski predsednik Beth-lea pravi, da ne sme v interesu Madjarske odstopiti, ker to bi pomenilo, priznanje sokrivde madjarske vlade. Grof Bethlen dela sito s polno paro. Policija sestavlja in pošilja deputacije iz vse Madjarske, ki prosijo in rote ministrskega predsednika, da ne odloži težke žrtve« ki mu jo nalaga predsed-ništvo vlade. V Budapešti organizira policija velike demonstricije, katere bodo podpirali vsi madjarski fašisti. Vse nasprotnike Bethilenovega režima pa policija vehemeatA® preganja. Toda vse te Potemkinove visi ne bodo pomagale, ker tudi že v Angliji prodira spoznanje, da je madjarska vlada tako kompromitirana, da je ni mogoče zagovarjati. — Ut is Stresemannovega odgovora v Italiji. Stresemannov odgovor na Mussolinijeva izzivanja je napravil v Italiji radi zmernega tono. dober utis. »Piccolo- piše, da se zdi, da bo incident kmalu rešen. Pri tej priliki oinemija stališče angleških oficioznih krogov ter povdarja, da naglašajo najme/o-dajneijši angleški listi v prvi vrsti sledeče: Angleški interesi momemtano pri stvari niso taogirani. Gre za i ta li j ansk o-a v str i jalc o, ne pa za italijansko-nemško vprašanje. Problem priključitve Avstrije k Nemčiji je teoretično vprašanje. Odgovorni angleški krogi ga ne jemljejo niti v poštev. Priporočajo samo pangermanskim propagandistom, da se vzdrže vsakršnih manifestacij, ki bi ogrožale neizogibno duh evropejske spravljivosti po locarnskem sporazumu. = Angleški listi proti Mussolinijevemu govoru. List »Daily Telegraph« se bavi z Mussolinijevo izjavo, da bo Italija ponesla svoje prapore tudi preko Brennerja in pravi, da je ta Mussolinijeva izjava samo retoričnega značaja, ker bi v nasprotnem primeru bila kršena suverenost Avstrije. Taka kršitev bi imela težke posledice, ker je Avstrija članica lige narodov in poleg tega še neoborožena. Tako bi liga narodov morala storiti potrebne korake, da jo zaščiti. = Občinske volitve v Rumuniji. Po petdnevnih pogajanjih je prišlo do popolnega soglasja med opomeionaliiiini strankami. Vse opozicionalne stranke postavijo enotno 'ato' na kateri je 14 zemljoradnikov, 14 na-i ionalcev in 8 članov narodne stranke in socialnih demokratov. Položaj vladne stran-ke,se 3® podaljšal nadalje tudi vsled sklepa sedmogiraških Madjarov, ki so izjavili, da < otno Sesujejo za opozioijo. Dnevne vesti. ZARADA. ,su^ Pojdi in stori tako: Stopi k ravnatelju bogatega zlatega ali železnega rudnika in mu izrazi željo, da bi rad razproda-.lal njegovo blago. Ce znaš dobro govoriti, bo ravnatelj tvoj predlog sprejel. Potem osnuj družbo za prodajo zlata, platina ali železa. S sedežem v Ljubljani seveda. Potem osnuj drugo družbo za prodajo zlata, platina ali železa. Ta naj ima svoj »edei kje bolj na jugu, recimo v Karlovcu ali pa v Zagrebu. Potean ustanovi še tretjo družbo za prodajo zlata, platina ali železa. Več kot treh družb ni treba ustanavljati. Potem določi, da sme družba štev. 1 prodajati blago edinole družbi št. 2 z 10—20 procentnim dobičkom, družba št. 2. pa sme prodaijati blago samo družbi št. 3 zopet z 10—20 procentnim dobičkom. Ko je vse to urejeno, se pa obrni na državo in ji obljubi 5 procentov od dobička družbe št. 3. Država bo ponudbo brez dvoma sprejela in Ti boš postal bogat mož. Še bogatejši kakor sam ravnatelj In lastnik zlatega rudnika. Šport. Kakor je bilo pričakovati, si je tudi letos v petič — priborila svetovni šampionat v “metelnem drsanju Avstrijka gospa Herma •larosvSzabo. To zmago moramo tem višje ceniti, kar je vseh pet .sodnikov glasovalo 5» Jarosz-Szabo. V naslednjem rezultat: Herma Jarosz-Szabo (Avstrija) ,140.09 toftk. 2. Gdč. Sonja H eni e (Norveška) 321.05 tOrK. 3. Mias Kate Shaw (Anglija) 279.07 točk. 4. Gdč. B«ckl (Nemčija) 278.01 točk. 5. Gdč. Johanson (Norveška) 268.95 točk. tj Ga. Thiel (Avstrija) 284.85 točk. S to zmago pa je zvezan nov rekord gospe jaro« kajti ona je doslej edina drsalka, ki ie tvoikrat zapored priborila si svetovno Soj&vo, ker Lilly Kronberger (Ihida-l« a je dobila »amo štirikrat fcflhoslovaSki tenis-savez je bil povab jen v p, ‘" in c,> udeleži francoskih mojster- p kv^Do- u> '4 30 končale s tekom ni • ter Ku.l:'ni Finci »o natančno poznali tt - ^ V radi tega v premoči. Zmagal J t {i. n,S. A “m m sicer v času 4.1«- . ,r. t , f.lf) ie nasedel Patalaineii v 4 : -<• • ’ pa je bil Norvežan Kjellbotu. , .švicarsko inoisterstvo v holm (hohdeitiii). 1 ws je vršilo v Arori, je dobil Frobohrg l}'***) v 9 minutah (dva loka 3200 m). DitiJfij® bil Trauffer (Davos) v 9 : 1‘r ■ ' (Jo).,,niojsteivtvo je dobila gdč. Fischer Kaj un)„! 0 : B(» 4- Amonikl? Houbemoveimi neimpehu ' dov) in U^utka daljav« (40 do 00 Varjo namreč SturtS 1 ‘Iv^ni. Hou^m m lin vedno v t najmanj na 100 je velika: v zj »rt1prostem. Razlika tla, na prostem pn ,'<‘,8enn’• vrne Ilouben v tCnči^1’- 15- ^bruarja se PRODAJALEC MUHOLOVCEV. O nekem predsedniku Zedinjenih držav pripovedujejo, da je bil krojač. Ko je predsednik nastopil nekje na javnem shodu in mu je nekdo očital, da mu je g. predsednik »nekdaj hlače naredil , je predsednik odgovoril: - Ali ti jih nisem dobro naredil? : lil je ostal predsednik ene največjih držav sveta. Predsednik francoske republike Faure je bil izučen strojar. Pa je postal vseeno predsednik eine najmogočnejših evropskih držav. Tudi znameniti nemški socialist Avgust Bebel je bil izučen strojar. Pa je vseeno napisal lepo število knjig, ki so prestavljene v vse svetovne jezike. Tudi prvi predsednik nemške republike Ebert je bil izučen rokodelec. In pokojni avstrijski socialist Schuhme.ier? Ta je v svojih mladih letih poganjal gugalnice v Pratru — bil je »Hutschenschleude-rers. To pa ni bila nobena ovira, da bi ga ne bilo poslušalo na shodih na tisoče in tisoče delavcev. Po mnenju jugoslovenskih samostojnih demokratov pa vsi ti ljudje ne bi bili smeli igrati nikdar nobene politične vloge. Če je greh da postane v kraljevini SHS kraljevski minister človek, ki je nekdaj prodajal Singerjeve šivalne stroje, mogoče še celo na obroke, ali pa muholovke, kako bi bilo po sanvostojnodemokratskili mislih mogoče, da postane navaden strojar predsednik republike? Kdor hoče biti politik v Jugoslaviji, naj nikar ne prodaja šivalnih strojev hi muho-lovk! N. — Odlikovanje. Guverner naše Narodne banke je bil od francoske vlade odlikovan z redom častne legije. — Francoska odlikovanja jugoslovenskim , pomorskim oficirjem. Francoska vilada je j odlikovala več naših pomorskih oficirjev z redom častne legije. Odlikovanja je izročil oficirjem francoski poslanik v Beogradu Gre-nard v spremstvu dveh francoskih oficirjev. — Zakon o univerzah. Te dni se bo vršila v prosvetnem ministrstvu seja komisije za izdelavo zakona o unievrzah. Seje se udeleže rektorji vseh univerz v državi in prosvetni minister St. Radič. — Akcija za pogozdovanje. Ministrstvo za šume in rudnike pripravlja obširno akcijo za pogozdovanje. Iz novega budžeta za leto 1926-1927 se rezervira v ta namen najmanj sedem milijonov dinarjev. Od te vsote Se bo v porabilo" dva do tri milijone dinarjev za pogozdovanje v Južni Srbiji, en milijon za Dalmacijo, ostalo pa se razdeli med Liko, Hercegovino in gornje Primorje. — Kredit za cesto. Ministrstvo javnih del je odobrilo kredit 1,394.000 dinarjev za popravo enega dela ceste Uroševac-Prizren v dolžini 3 in pol kilometra. Z deli se prične prihodnji mesec. — Izšla je jubilejna številka »Edinosti«:. Dobi se za ceno 15 Din pri zastopstvu tiskarne »Edinosti«, Ljubljana, Kongresni trg 5t. 9 na vogalu kina >Matice*. — Karantena v osjoškem sodnem dvoru ukinjena. Kot smo svoječasno poročali, je bila odrejena za osješki sodni dvor 14 dnevna karantena, ker se je pojavila v zaporih pegavica. Sedaj je bila karantena zopet ukinjena. Sedemnajst kaznjencev, katerih kazen je potekla pred potekom karantene, je moralo čakati na konec karantene. — Žrebanje državne loterije. Dne 8. in 9. t. m. se je vršilo v Beogradu žrebanje srečk državne loterije (11. kolo, 2. razred). Dobitek po 200.000 Din je zadela srečka št. 114.274, dobitek po 60.000 Din št. 143.949, po 40.000 Din št. 50.864, dobitek po 20.000 dinarjev št. 24.141. Dobitke po 12.000 Dan šl. 51.985, šl. 54.472, št. 109.937, št. 125.535 iu št. 136.974. Seveda je zadetih tudi večje število manjših dobitkov od 240 do 4000 Din. — Premalo zanimanja kažejo naši kmetovalci in interesenti za kmetijski pouk. Kmetijska šola na Grmu je sredi januarja razpisala sledeče tečaje za praktične gospodarje: živinorejsko-mlekarskega, vinarskega, kletarskega, sadjarskega in tečaj za pridelovanje krme. Ti tečnji bi se imeli vršiti po večini 5e ta mesec. Do 2. t. m. bi se .imeh udeleženci zglasiti, zglasilo 1» se je dosedaj samo 8, najmanj bi jih pa moralo biti 20. Ta malobrižnost bo imela za posledico, o« se taki velevažni in prepotrebni tečaji pri nas ne bodo več vršili, seveda v škodo kmeti iškega stanu, ki bo temu sam kriv. Do 15. t m se bodo udeleženci še sprejemah od strani ravnateljstva šole za letošnje tečaje, ki so .2 do 3 dnevni. — Autooronibus-promet. Na splošno zahtevanje šentiljskih prebivalcev se bo vršil v tej zadevi v nedeljo 14 t. m. ob pol treh popoldne v gostilni »Pri lipi« (Anton Vračko) shod. Želeti je, da se tega zelo vaznega shoda udeleže vsi tamkajšnji interesenti. — Nov škofovski sedež na Reki. Te dni je prispel na Reko kurir iz Rima, ki je prinesel dekret italijanskega kralja o ustanovitvi nove škofije na lieki. Ustanovitev škofije se je že dalje časa pripravljala. Novi škof bo v kratkem ustoličen. Domneva se, da bo imenovan za škofa dosedanji administrator škofije msgr. Sain. — Imenovanje. Nadzornik detektivov g. Janko Gorčič v Mariboru je imenovan v 3. !»* imivomoŠnim' rangom od 1. oktobra 1923. _'i/ zdravniške službe. Imenovani so: dr. n* ri,i Flis za zdravnika na bolnici za duševne toolemi na Studencu dr. Stanko Si-uuHL.vii , jv., pripravnika na državni h,Sni bolnici v Ljubljani, dar. Marija Fink sekundarno zdravnico na bolnici za Ž;'1Hk OhSo 1 na ^rJno' službo je podal okrajni komisar .pri velikem -županu v W boru dr. Karl Škrinjar. stopnje, t. j. v 9. činovni razred — 60° mraza. V nekaterih krajih severne J Švedske vlada mraz, kakršnega ljudje ne j pomnijo. Na nekaterih krajih kaže toplo- i mer 60° pod ničlo. I Veliki pustni korzo v orijemalski tuči 14. fearuara hale) Jtaiiun'*. — Velike povodnji na Angleškem. Številne reke na Angleškem so močno narasle. Severno od Londona je poplavljenih več tisoč hektarjev zemlje. Tudi v Leicestershire-u so poplave, kakršnih ne pomnijo že 20 let. Več vasi je od prometa popolnoma odrezanih. — Tramvaj povozil službujočega orožnika. Te dni se je pripetila v Beogradu nenavadna nesreča. Na križišču dveh prometnih ulic je vršil službo orožnik Radovan Marinkovič. V trenutku, ko je dajal nekemu avtomobilu znamenja, kje ima voziti, je pridrvel električni tramvaj ter ga podrl na tla. Kolesa so nesrečnemu orožniku hudo razmesarila obe nogi in eno roko, vendar upajo zdravniki, da bo ostal pri življenju. — Železniška nesreča na Bolgarskem. Na železniški progi med Burgasom in Anhija-lom se je prevrnil osebni vlak v 3 in pol metra globok jarek. Po čudnem naključju ni bil nihče ubit, ranjenih pa samo pet oseb, ! med njimi strojevodja. — Mrjasee udrl v stanovanje. V Filotramu j (provinca Ancona) je udrl te dni v stanova- ! nje rodbine Argentoni divji prisec. V sobi j se je nahajal samo trileten deček. Mrjasee ! ga je napadel ter mu odgriznil vse prste. j — Amerikanski roparski napad. Sinoči ! ob 19.20 se je pojavil pri Grosupljem v poštno ambulančnem vozu vlaka št. 4515, ki je vozil v smeri proti Ljubljani, nenadoma maskiran ropar. Z revolverjem v roki je zahteval od službujočega uradnika Janeza Kalana denar. Ker mu ga uradnik ni hotel dati, ga je podrl na tla in zvezal. Nato je pograbil štiri vreče ter jo odkuril. Odnesel je 250.000 Din. Doslej še nimaijo oblasti o roparju nobenega sledu. Stvar je vzbudila veliko senzacijo, ker se pri nas kaj takega še ni nikdar zgodilo. — Umor pojasnjen po 7 letih. Leta 1918. je bil umorjen v Vinjanih pri Imotsku na bestialen način kmetski fant Mate Perkovič. Morilec je svojo žrtev najprej davil z vrvjo, nato jo je skušal zaklati, končno pa ji je razbil s kamenjem črepinjo. Že takrat je letel suni na kmeta Ante Topiča, ki so ga vtaknili v preiskovalni zapor, toda radi pomanjkanja dokazov kmalu zopet izpustili. Sedaj po 7 letih pa so se našli novu nepobit-ni dokazi, zato so Topiča zopet zaprli ter je končno priznal. Pevski odsekGRAFIKA" v Ljubljani priredi na pustno soboto 13. februarja 1926 v dvorani „KAZINE“ ZABAVNI VEČER s petjem humorističnih zborov, kupletov ter plesom s sodelovanjem muzike Dravske divizije. Začetek ob 20. uri. Vstopnina Oin 15*—. — Žena in mati morilki. Pred par dnevi 90 našli na cesti blizu Cačaka truplo brez glave, rok in nog. Oblast je ugotovila, da gre za uglednega kmeta Kovačeviča ‘iz Kuče. Umorili sta ga njegova žena in njegova mati. Kovačevič je bil star 43 let ter se je boril na solunski fronti. Odkar se je vrnil iz vojne, je rad pil. Radi tega so bili prepiri .v njegovi hiši pogosti. Te dni se je vrnil zopet precej »trd domov ter legel v posteljo. Žena in mati sta po dogovoru počakali, da je zaspal. Nato ga je potegnila mati s postelje ter ga udarila s tako silo s sekiro po glavi, da mu 'je podila lobanja 'te so briznili kri in možgani na vse strani. Nato sta ga zakopali zverinski ženski v gnoj. Naslednje jutro sta truplo zopet odkopali. Mati mu je odsekala glavo, roke in noge, lu jih je poba sala v vrečo, dočim je vtaknila žena truplo v vrečo, nakar sta nesli vsaka svoje breme daleč iz vasi na cesto. Zločin je bil takoj razkrit in ženski aretirani. Med eskorto je skočila mati v reko Rjelico, toda orožniki so jo potegnili nepoškodovano iz vode in tirali dalje v zapor. — Ženo je hotel umoriti te dni v Zagrebu strojni ključar Dragotin Papež. Med zakoncema, ki živita že dalje časa ločena, je prišlo v tujem stanovanju do srditega prepira, ki je končal s tem, da je potegnil ključar orožje, ki ga nosi vedno pri sebi — ostro pilo — ter zadal svoji ženi ž njo 15 sunkov. Zeuo so prepeljali v bolnico, moža pa — ki je svoji ženi že opetovano grozil, da jo umori — v zapor. V smrt, ker je pel »Još Hrvatska m propala«. Te dni se je vršila pred osješkim sodnim dvorom obravnava zoper devet četnikov iz Čepinskih Martincev, ki so ubili meseca marca lanskega leta tamkajšnjega gostilničarja Lackoviča, ker je pel pesem :,Još Hrvatska ni propala«. Obsojeni so bili od štirih let do treh -mesecev 'težke ječe, trije pa so bili oproščeni. — Svojega očeta je umorila. Iz Hamburga poročajo: V BarenieJdu je ustrelila hči re-stavraterja Karla Foigta svojega očeta, ker je malo pred tem pretekel njo in njeno mater. — Velik pretep. V vasi Pasiane (srez Gi-Ijane) so se stepli te dni kmetje dveh občin. Na bojišču so obležali štirje mrtveci, okrog deset pretepačev pa je težje ali lažje ranjenih. Povod pretepu, ki sta se ga udeležila ‘tudi župana in občinski mežje, je bil 'kot že večkrat prepir radi pašnika. — Naši žeparji postajajo moderni. Te dni so oplenili na beograjskem vlaku več potnikov, ki so jih preje kloroformirali. — Albanski deitravdant pobegnil na naše , ozemlje. Albanske oblasti so obvestile naše, da je pobegnil na naše ozemlje albanski finančni blagajnik Mari Luka, ki je poneveril 3000 napoleondorov (900.000 Din) državnega denarja. Defravdanta zasledujejo s tiralico. — Tri tedne star in že za omreženim ck-Hom. Kot znano, je bila svoječasno s potvar-jalcem čekov Mikolijeni vred vtaknjena v preiskovalni zapor tudi njegova ljubica Frančiška Jakšetič, ki se je nahajala takrat v blagoslovljenem stanu. Pred mesecem dni so jo premestili v porodnišnico, kjer je porodila pred tremi tedni zdravega dečka. Sedaj se je morala mati vrniti v preiskovalni zapor, na njeno prošnjo so ji dovolili, da je vzela otroka s seboj. ;—1 Tragedija ruske princezinje. V nedeljo zjutraj so našli na eni od glavnih cest ruske prestolice mlado žensko zadavljeno. Policijske poizvedbe so ugotovile, da je umorjena identična s 24 letno bivšo princezinjo Obo-lensko, ki se je potikala v zadnjem času po Moskvi kot prostitutka. Ob izbruhu revolucije je bilo princezinji 15 let. Stanovala je pri svojih starših v gradu v Petersburgu. Na begu pred boljševiki sta bila knez in kneginja umorjena in tako je ostala princezinja sama. Sprva je našla azil v nekem množe-stvenem stanovanju, poaneje je postala tovarniška delavka. V tovarni se je seznanila z nekim delavcem ter postala njegova ljubica. Možu pa se je zdel njen zaslužek premalenkosten, zato jo je vrgel kmalu na cesto. Od tedaj je propadala bolj in bolj. Ko so jo našli umorjeno, ni bilo v njeni denarnici niti kopejke. Našli so v denarnici samo policijski certifikat, ki dovoljuje sodruginji Obolenski, da trguje v sovjetski republiki z ljubeznijo. Umorjeni so bili iz ušes iztrgani uhani. — Krvav čin hlastnega. V neki moskovski kliniki se je zdravil brezposelni Lozgačev. Te dni so ga eJektrizirali. Ko je odhajal iz sobe, je potegnil nenadoma revolver, ustrelil vse tri prisotne zdravnike, končno pa še samega sebe. Pri morilcu so našli še dva revolverja, bodalo in britev ter pismo, v katerem poroča, da zdravniki niso znali ozdraviti njegove živčne bolezni ter se je za to mad njimi maščeival. Obdukcija in preiskava možgan ni podala nobenega indica za to, da bi bil izvršil Lozgačov svoje dejanje v omiračenju duha. — Surova mladina. V gotovih krogih nadebudne beograjske mladine se je razpasla kot svoječasno v Zagrebu surova navada. Mladeniči ženske nesramno fiksirajo in delajo nedostojne opazke. Če ženska proti temu protestira, se vlije nanjo ploha najgrših psovk. Da te surovosti zatre, se poslužuje beograjska policija .sredstva, ki se je izkazalo v Zagrebu kot zelo učinkovito: Brez paidona in ne glede na stan kaznuje vsakega takega pobalina z zaporom, vsled česar so postale te vrste atake v zadnjem času že bolj redke. — Preprečeno tihotapstvo denarja na če- škoslovaško-avstrijski meji. Pired kratkim smo poročali, da je bil prijet na češkoslova-ško-avstrijski meji odvetniški, koncipijent Hugo Fried, ki je hotel i vtihotapiti 900.000 Kč ia Češkoslovaške v Avstrijo. Sedaj se javljajo podrobnosti. Fried je izpovedal, da je denar last olorauškega nadškofa Pfečana, ki je hotel plačati s tem denarjem kupnino za neko posestvo v Avstriji. Nadškofov zastopnik je najel Frieda brez vednosti svojega komitenta, da bi bil izvršil 'transakcijo brez uradnega dovoljenja. Zato je bil sedaj suspendiran. Če bo hotela finančna oblast postopati po predpisu, bo moral plačati ol-muški nadškof 1,800.000 K6 globe. — Prva stavka radiotelegrafistov. V Angliji je izbruhnila stavka radiotelegrafistov. Kot izjavlja strokovno udruženje štrajkujo-čih, je trenutno na morju nad 900 ladij brez radiotelegrafistov. — 170 tisoč oseb potovalo * aeroplani. Kot poroča »Agenzia di Roma«, je potovalo glasom statističnih podatkov lansko leto 170 tisoč oseb v aeroplanih, ki so preleteli 12 milijonov milj. Ker je znašalo leta 1924. število pasažirjev, ki so se poslužili letal 84.407, pot, ki so jo preleteli pa 5,669.207 milj, se je promet v letu 1925. podvojil. — Veletrgovina s kokainom je bila razkrita te dni v Sofiji. Dočim m uživali kokain popreje skoro izključno le ruski emigranti, se je razširila strast v zadnjem času v velikem obsegu tudi med domačini prebi-vastvom, posebno med intelektualci in to ne samo med odraslimi, temveč celo med gimnazijci. Policija je podvzela vse meje, da bi zlo zatrta, vendar pa doslej ni imej« dosti uspehov. — Natakar in baronica. Iz Budimpešte poročajo: Pred par dnevi je ustrelil v neki sobi hotela > As torija« 201etni natakar Aleksander Szoky 27 letno baronico Splenjr. Od- ) dal je 'nanjo dva strela ter jo težko poškodoval. Nato »e je nesrečno zaljubljeni »Gany-med« zastrupil. Oba zaljubljenca se nahajata v smrtnonevarnem stanju. Štev. 32. .7000* T minili — Ljubljana. 1— Oj ti Ljubljana! Ljubljana je mirno in solidno mesto, skoraj bi rekel mrtvo mesto, fcjer se ponavlja vsak dan isto življenje: »ožje 'gredo zjutraj na delo, in žene na trj, opoldne kosilo, po kosilu odmor. Ob štirih — poleti ob petih — morajo biti gospodarji stvarstva pripravljeni, da jih peljejo milostljive na izprehod, ob 7. je ve-eerj*. Pridivi in solidni nvožje dobe po večerji po pet dinarjev za gostilno pod pogoje«, d* pridejo najkasnje ob devetih domov, nesolidneži pa morajo milostljivi doma pripovedovati dnevne dogodke. Mir in solidnost Ljubljane kazijo po devetih samo nekateri ničvredni samci, krokarji. Tako živi Ljubljana leto za letom, dan mi dan. Te dni p« je »kalil ljubljanski mir in ljubljansko solidnost neverjeten dogodek. Pridni mošje, ki so dobili po 5 dinarjev, so guban-eili šel*, odpirali usta na stežaj, kakor vežna vrata in solidne glave so se majale, ko je šlo od ust do ust in od ušes do ušes tiho, skrivnostno šepetanje: Ušla mu je' Pobegnil je! Neugnani samci so se pač nekoliko muaali. toda strogi pogledi pridnih in solidnih možakov so jih kmalu ukrotila. In strogi obrati strogih žena in deklet na trgu! To je bilo ogorčenja in glasnih obsodb! Teh bo še ve*, ko bosta stala grešnika pred neizprosni m sodnikom. Ko bosta pa prestala, kar jim bo odmerila uzakonjena morala, bodo lepo grešnico na ulici pozdravljali najlepši nasmehi pridnih in solidnih mož, mladega grešnika pa bodo vzpodbujali iskri ženski pogledi na nov beg, toda ne s tisto, arapaJt e — drugo! In zadoščeno bo morali in solidnosti. 1— Kr. italijanski generalni konzulat v Ljabliaai se zahvaljuje v svojem in v imenu svoje vlade, kakor tudi italijanske naselbine naj toplejše prevzvišenemu g. knezoškofu, civilnim, vojaškim in cerkvenim oblastem, kakor tudi tukajšnjim dnevnikom in cenjenim meščanom, ki so se udeležili dne 4. t. m. svečanega obreda v čast nepozabne italijanske kraljice matere, Margerite Savojske. Obenem prosi vse one, katerim se pomotoma ni poslala tozadevna osebna zahvala, naj to blagohotno oprostijo in naj sprejmejo to objavo kofc poseben izraz iskrene zahvale. 1— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je na svojem rednem občnem zboru dne 16. januarja t. 1. izvolilo nov odbor pod predsedstvom g. dr. Pintarja in s sledečimi gospodi kot odborniki: dr. Bobič, dr. Bre- celj, dir. Brenčič Lojze, dr. Brenčič Vinko,den. ICO, bi. 105; Slavenska banka d. d., Za- dr. Hebein, dr. Matko Karl, dr. Pirc, dr. Ropaš, dr. Sodja, dr. Zajc Ivan (podpredsednik). Dr. Praunseis in dr. Geiger sta bila izvoljena za revizorja. V stalno razsodišče je bil izvoljen dr. Lapajne kot predsednik, dr. Krajc Otmar in dr. Blumauer kot pri-sednika. — Društvo je v prošlem letu pod predsedstvom g. prim. dr. Derganca poka- greb, den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, bi. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 90, bi. 100; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 115, bi. 120. Blago: Hrastovi plohi, neobrobljeni, 90, zalo jako žilavo delavnost. Obdržanih je bilo I 110, 130 mm, od 2.50 do 4 in, od 20 cm napr., enajst seminarjev in štiri mesečna znanstvena zborovanja, z devetimi poljudno-zdrav-stvenimi predavanji, ki so se vršila pod okriljem ljudske univerze v Ljubljani, s tem se je pričelo hvaležno delo na polju ljudske zdravstvene izobrazbe. Društvo je pričelo v tem letu med slovenskimi zdravniki gojiti tudi družabnost; vršili so se trije izborno obiskani družabni večera s sodelovanjem lastnega orkestra in jako posrečen izlet slovenskih zdravnikov v Rogaško Slatino. 1— Homoseksualci v Ljubljani. Ljubljanska policija je razkrila družbo homoseksualcev. Glavna člana družbe sta spolno bolna ter sta okužila več svojih žrtev. Gospodarstvo. Sejem za kožuhovino v Ljubljani. Izredni uspeh zadnjega organiziranega kožnega sejma v Ljubljani, ki se je vršil dne 26. in 27. januarja t. 1. je napotil Upravo velesejma in Lovsko zadrugo, da se priredi prve mesece marca ponovni sejem za kožuhovino, na katerem se bodo prodajale kože vseh vrst divjačine dražbenim potom. Neprodanega blaga je še veliko, katero naj lastniki nemudoma pošljejo na Upravo velesejma v Ljubljani, oddelek Divja koža. Zadnji sejem je prepričal vse, da se samo potom te organizcije dosežejo res prave cene za kožuhovino. Pogoji za udeležbo so isti kot pri prvi prireditvi. Informacije, pismene in ustmene, daje urad Ljubljanskega velesejma. LJUBLJANSKA BORZA, sreda 10. februarja 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 67, bi. 79; Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 278, bi. 282; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den 200; Merkantilna banka, Kočevje, fco meja, 1 vag., den. 1050, bi. 1050, zaklj. 1050; hrastove podnice, 43 mm, 2.65 m, 53 mm, 2.80, od 18 do 30 cm, fco meja, bi. 1400; hrastovi pragovi 1.80, 13-18, bi. 22; hrastovi pragovi 2.40, 13-23, fco meja, bi. 57; trami od 3-3 do 5-6, od 4 do 10 m, fco vag. meja, bi. 345; bukovi plohi, parjeni, 60, 70, 80 mm, la, od 2.50 m naprej, fco meja, den. 1000; brstovi neobrobljeni plohi, od 90 cm deb. naprej, od 3 m dolž. napr. in 25 cm cm šir. napr., zdravi, I., II., fco meja, den. 1100; bukovi hlodi od 30 cm prem., od 2 m dolž. napr., I., II., fco nakl. post, den. 200; les za celulozo od 1 m dolž. naprej in 9 cm prem. naprej, fco meja, den 200; pšenica bačka, 77 kg, 2% prim., fco v. bačka postaja, 1 vag., den. 300, bi. 300, zaklj. 300; pšenica bačka, 76 kg, fco bačka post., 1 vag., den. 297.50, bi. 297.50, zaklj. 297.50; pšenica domača, fco vag. prekm. post., bi. 315; pšenica sremska, fco vag. nakl. post, bi. 290; koruza, času prim. suha, gar. zdrava do namembne postaje v Sloveniji, fco slov. post., 1 vag., den. 152, bi. 152, zaklj. 152; koruza, času primemo suha, z gar. zdravega prispetja do slov. post., par. slav. post., pol vag., den. 125, bi. 125, zaklj. 125; koruza inzulan-ka, več kot času. prim. suha, fco vag. prekm. post, bi. 167.50, koruza drob., fco vag. medjini. post, bi. 167.50; koruza drobna, fco vag. banatska postaja, za III, bi. 140; koruza umetno sušena, fco vag. bačka post., bi. 142; koruza umetno sušena, fco Postojna tranz, bi. 182.50; koruza stara, par. bačka, postaija, den. 153; ječmen, 62 kg, fco vag. bačka postaja, bi. 155; ječmen spomlad., pivovarn., 66-77 kg, par. Ljubljana, bi. 260; oves srbski, fco Ljubljana, bi. 215; oves rešetani, fco slav. postaja, pol vag., den. 190, bi. 190, zaklj 190; ajda domača, fco vag. prekm. post., bi. 260; rž, domača, fco vag. prekm. post., bi. 210; proso rumeno fco vag. prekm. post., post., bi. 210; proso rumeno, medjim., fco Ljubljana, bi. 220; otrobi drobni, pšenični, fco vag. nakladalna postaja Vinkovci, bi. 115; otrobi drobni, pšenični, par. Ljubljana, bi. 140; je-žice, zlatorumene, fco vag. dol. post., den. 250; slivovka bosanska bos., gar. 25%, 100- črtna, neotrošar., fco vag. postaja Brčko, bi. 3200; slivovka srbska, gar. 50%, fco vag. Postojna tranz., (sod posebej), bi. 1000; ta Portlandcement »Salona-Tourc, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg, bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg, bi. 45; v sodik po 150, 180, 2C0 kg, bi. 52.50. BORZE Zagreb, 10. februarja. Devize: Newyork ček 56.78—57.08, London izplačilo 277.01 do 278.21 ček 276.4-277.6, Pariz 2093/s-—21 l“/s, Praga 168.38—169.38, ček 167.2—169.8, Cu-rih 1093.5—1099.5, ček 1094.6—1098.6, Milan izplačilo 229.11—230.31, ček 228.74—220.94, Berlin 1352.8—1350.8, Dunaj 799.7—80».7. Curih, 10. februarja. Beograd 9.125, Kevr-york 519.375, London 25.25875, Praga H.37, Pariz 19.15, Milan 20.955, Bukarešta 3-25, Dunaj 73.05. Sofija 3.70, Berlin 123.67», Budimpešta 0.007270. To in one. : Vsaka žena imej tri može. Popol**mst svojevrsten kongres se je vršil te dni v nekem ukrajinskem mestu. Zbrale so se rudniške delavke v svrho obravnavanja o vprašanju, če ima ženska pravico, da poseduje istočasno oficielno več možev. Kongres je trajal 6 ur. Seveda so se zastopala railišna mnenja. Poročene ženske so zahtevale, da rtaj bo en mož izključna »last' samo ene žene, neporočene pa so stale na stališč«, da imej en,a žena oficielno na razpolago tri nao-že. Končno so se ženske zedinile ter sklenile resolucijo, glasom katere more imeti vsaka ženska oficielno tri može. Za izjeme bodi obligatorična posebna pismena prošnja na centralo eksekutivnega komiteja. Na konferenci so obravnavale rudniške delavke tudi druga socialna vprašanja. Tako je bil ». pr. predlagan takozvani triletni zakon na po-skušnjo, kot že obstoja v nekaterih pokrajinah sovjetske Rusije. Institucija je tem lažje izvedljiva, ker ščiti zakon tako v Rusiji kot v Ukrajini alimentacijsko pravico žene in otrok. : Demonstracija 100.000 psov na duaaj-skoin »Ringu«? Lastniki psov na Dunaju groze, da prirede — če se ne bo dovolilo, da bodo smeli jemati pse s seboj v vagone mestne železnice in na platforme tramvajskih voz — spomladi na Ringu veliko demonstracijo: V povorka bo korakalo Bad 100.000 lastnikov psov v spremstvu svojih ljubljencev. Jack London: Morski vrag. Ob teh besedah se je okrenil in motril mene. >Duhovnik ste, ali niste? je vprašal. Lovci — bilo jih je šest — so se obrnili kot en mož in pomotrivali mene. Navdajala me je mučna zavest, da sem podoben strašilu. Moja zunanjost je vzbudila glasen smeh, smeh, katerega prizor na mrtvega, ki je ležal na palubi pred nami in se režal, ni zmanjšal ali utešil; smeh, ki je bil divji, razbrzdan in odkrit kot samo morje, smeh, ki je izviral iz surovih, otopelih občutij in čudi, ki ni poznala ne vljudnosti ne plemenitosti. Wolf Larsen se ni smejal, dasi se je v njegovih sivih očeh zasvetil rahel žar veselega zadovoljstva; ko pa sem v tistem trenutku stopil tik predenj, sem zadobil prvi vtisek tega možaka samega, človeka ne glede na telo in na vrelo lx>gokletja, ki ga je bruhal iz sebe. Obraz z velikim obličjem in krepkimi potezami, bolj štirioglat, a lepo poln, je bil na prvi pogled oči v idilo mečan, masiven; a vendar je bilo videti, da je ta krepkost izginila kot pri ostalem telesu, in v mand se je porodilo prepričanje, da je za tem obrazom ležala silna, strašanska duševna moč, ki je spala v globinah jpgovega bitja. Čeljust, brada, čelo, Ki se je dvigalo precej visoko in močno vzpenjalo nad očmi in oči, dasi močne same po sebi, nenavadno 9 1 močne, so oznanjale neizmerno energijo ali možatost duha, ki je ležala zadaj nevidna. Takega duha ni bilo mogoče izmeriti, preceniti, določiti ali primerjati z drugimi podobnimi. Te oči — in usojeno mi je bilo, da sem jih dobro spoznal — so bile velike in lepe, široko odprte, kakor oči pravega umetnika; počivale so pod močnim čelom, nad njimi pa so se sločile goste črne obrvi. Oči same so bile one v zadrego te pripravljajoče pro-tejske oči sive barve, katera ni nikdar enaka, ki kaže mnogotere boje in odsenke liki svila v solnčnem svitu, ki je siva, temno in svetlo, zopet zelenkasto siva in včasih jasno sinja kot globoko morje. To so bile oči, k: so zavijale dušo v tisočere videze, oči, ki so se včasih odprle, a v redkih trenutkih, in pustile dušo, da je poletela takorekoč gola v svet na kak čudovit pohod — oči, ki so lahko zrle z brezupno mračnostjo svinčenega nebesa, oči, ki so lahko izžarevale iskre kakor jeklo, ki so lahko postale mrzleče liki arktična pokrajina, in vendar zopet oči, ki so lahko ogrevale, tešile, vzplamenele v ljuba vnem svitu, silne, možke, prežeče, zapovedujoče, ki hkratu očarajo in obvladajo ženske, dokler se ne vdajo v radostnem veselju in žrtvovanju. Ampak naj se vrnem k stvari. Povedal sem mu, da na nesrečo za potrebni obred nisem duhovnik, kar me je ostro prekinil: »S čim pa si služite kruh?< Priznati moram, da mi še nikdo nikdar ni stavil takega vprašanja in tudi nisem nikdar razmišljal o tem. Bil sem ves osupel in predno sem mogel zbrati svoje misH, sem abotno zajecljal: >Jaz — jaz se« — gospod. < Ustnice so se mu porogljivo namrdnile. »Delal sem in delam,« sem vzkliknil burjasto, kakor da bi bil on moj sodnik, jaz pa sem bil potreben opravičevanja, ob tistem času sem se močno zavedal, kako neizmerno sem trapast, da sploh govorim o tej reči. »Za svoj kruh?« V njegovem glasu je bilo nekaj tako zapovedujočega, tako zagospodovalnega, da sem bil ves iz sebe — panan«, kakor bi bil rekel prijatelj I' uruseth, podoben trepetajočemu otroku pred strogim učitelje««. »Kdo vas redi?« se je glasilo naslednje njegovo vprašanje. »Imam svoje dohodke,« sem odgovoril pogumno, a bi se v naslednjem trenutku najrajši ugriznil v jezik. »Ainpak vse to, oprostite mojo opazko, nima ^ploh nič opraviti s tem, radi česar želim govoriti z vawi.« On se pa ni zmenil za moj ugovor. »Kdo jih je prislužil? E? Sem si mislil. Vas oče! Vi stojite na nogah mrtvega človeka. Svojih sploh nikoli imeli niste. Sam niti štiriindvajset ur sploh hoditi ne bi mogli, uiti si prislužiti, da bi si jukrat napolnili želodec. Dajte, da vidim vašo roko.« A. m I * • promenadne Smoking sraice, r.rr. »seh vrst in fason. pentlje, samoveznice, ?epne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. • Nizke cene. - Velika izbera samo pri JOSIP PETEUNC-U • LJUBUHNA blizu Prešernovega spomenika ob vodi. MALI OGtASI mm oglasom do M k«««d Dl« 5--, vsak« n«d«IJn« beteda M par. Kot praktikant 7 ielim vstopiti h kakemu Ijubljan-Rfcemu podjetju, imam pisarniško prakso ter sem popolnoma zmožen knjigovodstva, korespondonce, strojepisju, stenografije, vešč sem perfektno slovenskega in hrvatskega jeaika — Ponudbe prosim na upravo lista pod: »Marljiv«. Dilinogled se proda za ceno 200 Din. — Naslov pove uprava lista. Gorenjskega krompirja vežje ali nmnjle množine postavi na #om. Pišite dopisnico na upravo lista pod: »ft 1.35 Din«. Opeka" prvovrstne zidake priporoča opekarna r i „11 ? v Ljubljani — Tovarna na \ ViSu (Brdo) — Pisarna v j Pražakjovi u ici 3, prtličje. 1GNJT D. 0. KOKS - ČEBIN Midtrva ulica 11I. • Telefon 56. Gospodična ,Sže mesečno sobo » separatnim fhodom. — Ponudbe na upravo pod »Soba*. Ženitev! Da si deliva zakonsko dobrote in tein je (na boljšem posestvu) naj telesno in duševno zdravo, požteno In pridno kmetsko deklo — v svrlio seznanitve z istotakim mladeničem ipra’ da«. — |>ošlje tozadevni dopis na upravo »Nar. dnevnika« pod: »Grutl MMH««««MII»MIMMMM»IMIII»e»«llll»0»«»| VINOCET j tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana. | najfinejši in najokusnejši namizni kis iz § vinskega kisa. JT Zahtevajte pun,lDobra moč«. Stekleno atrešno opeko 1iqajo »talno **' logi Združene opekarne d. Ljubljani. Solnčno stanovanje v novi hišd ob Tržaški cesM, 'ječe iz dveh sob (z balkonom)^ pritiklinami, ozir. ene sobo ,. hinje, se odda s 15. februar v„ 1, marcem. — Naslov pove P* Izdajatelj in »dgovorni urednik ALEKSANDRE ŽELEZNIKAR. — Za tiskarn« »Merkur« v Ljubljani Amlrej Sev.r,